Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne r_______ sprejemajo. Za odgovor znamka 15 vin. = Izhaja vsako soboto. = 1 ; t"*-I 1 m l.z* . Jp ■'C^f5 J »s leto . pol leta četrt leta K 8 — . 4 — Štev. 19. V LJubljani, v soboto 16, marca. Posamezna številka 20 v. Inserati po dogovoru. Leto 1918. Naprej! Vlada ne more več zatajiti našega jugos^van-skega vprašanja in pravi, da hoče nekaj storiti. Naši Nemci se boje naše jugoslovanske države in pravijo, da se bodo s silo borili proti nji. Kaj pa mi? Veličastni inanifestacijski shodi zadnjih dni: Kamnik, Škofja Loka, St. Peter, Krško, posebno Trst in zdaj Žalec, koroške občine, možje in žene eden za drugim, vse to govori tako razločno in odločno, in odmeva v Hrvatski in Dalmaciji v mogočnem gibanju, da ne more nihče na svetu dvomiti o našem stališču: „Ne odnehamo, dokler ne bomo v miru živeli v svoji lastni jugoslovanski državi, kakor je začrtana v majniški deklaraciji". Komaj je minilo mesecev devet od lanskega 30. maja, ko je bil narodu oznanjen evangelij njegove svobode in videli smo čudo, da se je ves 8 milijonski narod z vso dušo oklenil svoje rešiteljice — pravice in zato lahko z mirno zavestjo vprašamo: „Kje je sila na svetu, da bi nam ugasnila to našo zvezdo, ki je visoko na božjem nebu pravice? In prav nič se ne vznemirjamo, če nemški meč vedno bolj gazi načelo samoodločbe narodov. Tudi meč bo prišel pod pravico! Naša jugoslovanska država je že zgrajena v naših srcih in blizu je Velikanoč, praznik našega vstajenja . . . izobraževalno delo. Prišel je čas, da končno pripre /isno vse potrebn- -z obnovitev in poživitev prekinjenega dtla po naših izobraževalnih društvih, Ni dvoma, da je poleg gospo d->rskega organizatoričnega dela največjega pomena ravno izobraževalno delo, ki se je bilo zadnjih 30 lei p av lepo razvilo. Ko gledamo živahnost in nepričakovano zanimanje nižjih slojev za splošni politični razvoj. zlasti pa njihovo navdušenje za narodno d>žavni s mostojnost v smeri majniške izjave, si z veseljem in i him zadoščenjem priznavamo, da je vse to gibanje Končno le tisti razvojni rezultat našega dolgotrajnega izobraževalnega dela, odkar je nastopil pokojni Evangelist in zasnoval Slov. kršč. soc zvezo Ko ga ni več. moramo s tem večjo pozornostjo prijeti na novo za delo na tej širni njivi. Vojska nam je marsikaj prevrnila, marsikaj pč poglobila in razbistriia. Računati nam je z ogromno ljudsko skušnjo v važnem času. Naši ljudje so se temeljito upremenili, postali so pazni motrilci vsega javnega življenja. Vojska jih je naučila samostojno misliti, mč več verovati besedam in obljubam, nego le svoji glavi in svojim močem. Pomislimo le na — verske konflikte posebno onih, ki niso bili dovolj poučeni o pravoslavju. Tu bo treba temeljitega pouka' Tembolj, čim pridemo v neposredni stik s srbskim pravoslavjem. Pa ne le v apologetičnem zmislu, nego tudi v pozitivnem: saj moramo misliti na to, da seunijatska misel razširi po celem slovanskem jugul To je naša velika misijonska misel, vredna, da jo zanesemo v vsa slovenska in hrvatska verna srca. Kako napačna je ona misel, da nam je srbstvo nevarno z verskega stališča! Nasprotno : ravno to nas mora podžigati, da m i z ljubeznijo in vztrajnim karitativnim delom pridobimo svoje južne brate za katoliško misel. Ne z mečem mržrijo in sovraštvom, z ljubeznijo in srcem moramo iti med nje in lim v dejanjih kazati sveto naše poslanstvo na jugu! Z dejanji osvaj8jmo — Irate! Razdelimo si kulturno svoje delo : na severu Poljaki in Rusini za vso Rusijo, na jugu pa mi Siovenci in Hrv<)tie za ves Balkan. Naše izobraževalno delo mora zato utrditi, utemeljiti in razbistriti vsa vprašanja, ki se dotikajo velike naše bodočnosti na jugu. Politično delo bi bilo brez pravega temelja, če ne. bi poskrbeli za dober vsestranski pouk naš h ljudskih mas. Pr a doba izobraževalnega dela je z vojsko že za nami. Nova doba zahteva nujno r»ove orijtntacije v isti smeri, kakor jo hoče politični razvoj. Nujno |e, da se povsod in takoj zamislimo v vsa vprašanja, ki jih je treba obdelati že v najbližji bo-dočnostil Za p čitnice pa Ueba na vsak način sk Cati v Ljubliano poseben sestanek vseh vnet h delavcev v okni u Siov kišč. soc. zveze. Pripravim > se dobro z rtf rati za mali, a nuino potrebni kato iš*i sh d. Čas h ti in l|udi primanjku e. Pr hodnjo jesen moramo že nastopiti z vso močjo. Za Vel ko noč pa bi bii morda pi tienen sestanek za počitniški razgovor. V ožjem krogu je tieba na ip; prej razgovora in določiti smeri in po drobna vprašanja ki j h zahteva nova doba. Pomisl ti moramo, da nosimo vsi, prav vsi vsak zase en košček velike Krekove oporoke ! Jos. Puntar. Haš delavec. Dr. J. — Vojno gospodarstvo je za celokupno delavstvo žalostno poglavje. Država in militarizem sta pomagala delodajalcem, da so izrabljajoč izredne vojne razmere z enim prezirljivim mjglajein vrgli v kot splošno človeške in kulturne pridobitve, ki jih je polagoma v trdem in krutem boju zadnjih let iz-vojevalo organizirano delavstvo. Varstvo šibkih, žen in otrok, omejitev nočnega dela, zdravstveno varstvo, omejitev delav ih ur, primerna plača, ki naj poleg najpriprostejših življenskih potreb ustreže vsaj kolikor toliko tudi družinskim, socijalnim in kulturnim potrebam delavčevim, vse je šlo, vse je vzel vojni vrag. Moderni svet je bil pred vojno tako ponosen na socijalno delavsko zakonodajo, kdo se sedaj zmeni za to, da je med vojno postala'kup orumenelega nerabnega papirja? Kdo bo mislil na varstvo dece,"ženin mater v tovarnah v času, ko mora cvet človeštva na morišče? Kdo bo terjal zdravstvenega varstva v času, ko se pojo slavospevi tisočkronski krogli, ki je sicer zadala težko rano, pa pri tem življenje rešila? Kdo se bo brigal za socijalne in kulturne potrebe delavstva v dobi, ki ustanavlja urade in ministerstva, ki naj široke plasti ljudstva smotreno navajajo na pomanjkanje in glad? Ali bi ne bilo smešno zanimanje za delavske plače sedaj, ko denar in cene ne igrajo nikake'vloge? (Pri bogatinih seveda!) Delavstvo je sedaj bolj navezano samo nase kot kdaj prej. Trajno se sedanje razmere ne morejo držati, tega so si svesti vsi stanovi in vsi razredi. Počasi bomo morali priti, sicer ne v stari, vendar drugačen tir mirnega razvoja. Vsi stanovi "se po svoji politični in gospodarski zrelosti in moči pripravljajo za prehodno dobo, organizirajo se in študirajo svoje rane in potrebe, da bodo takoj po vojni stopil pred državo složni z jasi.imi in natančnimi računi. Delavski stan ima posebno mnogo vzroka misliti na prehodno gospodarsko dobo. Ko se povrnejo delavci z vojske domov, jih bodo čakale doma onemogle družine, v tovarnah in obratih pa stoječi stroji in prazni magazini za surovine. Jasno je, da bo država v lastnem interesu morala delavstvo ohraniti pred poginom, toda kako ? Za prvi čas bo morala izplačevati vzdrževalnino naprej. Gotovo bo pa v prvi vrsti delavstvo samo skušalo priti do dela in zaslužka. Vzdrževalnina ima že med vojno zoperen duh državnih podpor, ki se kaže že pri splošnem ljudskem nazivu. Zato misli delavstvo satno in tudi drugi či-nitelji na to, kako bi se delavstvo različnih industrij, ki bodo, Bog ve, kdaj šele mogle zopet začeti z delom, pritegnilo k drugemu delu, ki ga bo takoj po vojni »ilno velik©. Sprememba dela je posebno za izučeno delavstvo silno neprijetna stvar, toda sila kola lomi, vendar bo treba tudi vse storiti, da se bo ta neprijetnost delavcsm kolikor mogoče olajšala. Za nas Jugoslovane je na dlani, da mora rešitev tega vprašanja spadati v delokrog jugoslovanske države. Ena izmed >ih naših narodnogospodarskih nalog bo, da izravnamo in popravimo glavne napake, iri jih je monarhija zagrešila t naših krajih s tem, ra, javnost strmi nad jugoslovansko žaloigro, tragični krivci sede na svojih mestih naprej, vlada in nemški narod pa kličeta našemu ljudstvu: Pri-zn mo, da ni bilo prav, tako ne sme biti več, toda pred vsem pozabite, najprej skupno potegniino državni voz iz blata in potem bomo imeli koristnega dela dovolj". Mi pa moramo tudi t ljemu uradnišfvu priznati zasluge. Za veliko delo je treba napeti vse sile in žile. Trda sila nas je trdno sklenila, razdražila nam je vse živce, vzbudila vso energijo za trenutek, ki bo za celo našo bodočnost odločilen. Skrbi tudi, da sila prezgodaj ne ohlapne. Iz zgodovine Jugoslovanov. n. Š — Stara dalmatinska mesta niso hotela priznati pogodbe med Hrvaško in Kolomanom ; gotovo bi imel on in pa njegovi nasledniki velikanske sitnosti, da se ni opetovano — s svečanimi prisegami in pismenimi pogodbami — zavezal spoštovati vsa ko mestno avtonomijo in pa neodvisnost kraljestva dalmatinskega. Na vse štiri e angelije je p isegel. Ta prisega in to drža-no pra o je vdalo za Hr-tš*. LISTEK. Peter Klemen: Koncert. Pri'atelj me je vprašal, zakaj ne hodim več h koncertom, čemu zamudim kar dosledno vs^k umetni akustični užitek, češ, saj se vendar zanimaš za domačo glasbo v vsaki, veliki in maihni obliki. Danes, prijatelj moj, Ti ne maram več ostati djlžan odgovora, a ne bom Ti odgovoril z obrambo svojih lastnih, nenaprednih nazorov, povedal Ti bom rajši storijo, ki jo boš čital, č- se Ti bo zdelo. A v vsej tej pripovedi ni mti ene besedice, ki bi bila zlagana neodkrita Poslušaj torei 1 Po deželi je donela trobenta, da bo koncert. Po vseh mestn h ulicah so čebljali o njem moški in nežni jeziki. Ko sem hodil sam zase po c stah in trgih, nisem slišal dugega ko pogovore o koncertu. Ker akciiSha dmžba za obešanje tavnih tajnosti še ni bila razobesita slojih zelenočrmh plakatov in ker časopisi še niso bili prinesli rojstn h podatkov raznih delujočih moči m ker tudi še ni bilo po> e-Cnno, ali je zvezda tega konc rta rojena pod d-ojčki sli prd škorpi onom, sem postal radoveden in sem iziušal zvedeti podre bnosti o silnem koncertu. Srečal sem znanca, ki me je n hrulil: .Ali že imaš karto?* .Kt.išno karto?" „Za koncert". »Kakšen koncert?" »Kakšen koncert? Kaj me to briga, a koncert bo, naj bo že tak ali tak, samo da je lonceit. Primoj dunaj to b> mo spet ploskali". In srečal sem mlado znanko. Vsa srečna in zadovoljna je bila. Še nikdar je nisem videl tako vesele in slišal tako zgovorne. .No, gospod Peter, ali že veste kaj novega?" »Kaj pa takega, gospodična ?" ,On, to bi pa vendar lahko vedeli, ste mar mrtvi med živimi?' »U^milienje, gospodična, zakaj me delate tako radovednega ?" .No vidite, gospod Peter, da enkrat jaz več vem kakor vi!" .Torej!" ,Torej — koncert bo, pomislite koncert, pomislite, nova toaleta . . . .Kakšen koncert?" .Imam novo toaleto, ki je še nisem imela na sebi, sedaj vendar enk at!" .Prosim gospodična, vi ste kruti z menoj 1" .Koliko sem morala prejokati samo radi zadnjih čevjev papa je tako, no .t-iko . . ." .Se ei.krat vas vprašam, kakšen koncert?" ,Oh, gospod Ptter preveč zahtevate. In končno me to malo zanima. Glavna stvar je, da bo koncert. Pomislite vend&r, koliko luči in toliko ljudi ob. n m. A'i to ni lepo, krasno in zame, ki imam sedaj p > tolikem prerekanju še novo obleko, ah, to je nebeško ... koncert . . . koncert . . . koncert. in odstopicala je s svojim koncertom po ulici. Komaj sem bil poravnal na glavi klobuk in spravil svoje mrzle roke v žep, je gospodična Kriška, — tako ji je bilo ime, — že zopet koucentirala z nekim drugim izvoljenim mučenikom. Priprave so se vršile hitro, sempre piu crescendo in nazadnje f rtissimo. Stari prijatelji in prijateljice glasbe so si že cel teden snažili ušesa v povzdigo akustičnega užitka. Zvedel sem ceio, da si je neka gospa hotela kupiti pri znani slovenski tvrdks za glas-mla ušesni bobenček, s pripombo, da lahko sta ie kolikor hoče, ker je njen mož že pet mesecev na gorkem radi navijanja cen. Ko ji je trgovec povedal, da so taki bobenčki že pred vojsko pošli, je vprašala, če ne bi se dalo dobiti kako nadomestilo; in ko ji je bilo tudi to vprašanje negativno rešeno, je odšla, rekoč, da sicer nt popolnoma nič gluha, da bi ji pa bobenček vendar le služ 1. Najhujše je bilo pri dekletih. Trgovcem »o onega znamenitega tedna zmanjkala ogledala, škarje in pne za zaokroževanje nohtov. Iz brivskh izložb so izginile vse stare in nove kite. V manufakturnih trgovinah so pošle šerpe in pajčolani. Brivci so imeli več dni izjemno stanje in permanenčno službo, cene so radi tega silno poskočile. Ljudstvo pa je letalo, se pehalo, govorilo, debatiralo o koncertu, ki ima biti velik, silen in sijajen. No vendar! Na plakatnih deskah je izš o solnce. Veliki, dolgi in široki so bili ti plakati, pomembni in kulturni, kakor se spodobi za enako prireditev, kot je koncert. O gospodični Krišpi sem slišal, ds ji je bilo zadnje dni pred dogodkom vsak večer slabo in da ji ie pri nezgodi vedno pomagal edino škrnicelj bombonov in šopek vijolic, ki ji jih je prinesel njen za- ročenec od B. jta vsak dan ob peiih popoldne. Med tiami bodi povedano, da si je radi kon erta dala operirati še zadnji dve kurji očesi, ki ju je im la. Prišel je usodepolni dan. Prijatelj urednik mi je prinesel vstopnico s prošnjo naj nekaj napišem za prihodnjo številko, ker o kulturnih prireditvah je treba točne in resne kronike. Sedaj sem prišel še jaz v zadrego. Nisem bil ne prav obut, ne prav oblečen, še kravato sern imel zadnje čase strgano in umazano. !n potem, če stopim v dvorano v teh rjavih čevljih, ki so veliki kot dve gondoli in škripljejo kot zvon, predao zapoje, kaj bo reklo dobro ODčinstvo? Ali na| skočim iz kože in si jo dam ustrojiti za nove čevlja? Nič, grem, kakor sem, še kravate ne premenjam. Luči, žarnice, oblučnice, ljudje semtertja, gorindol, ob straneh, po »redi, po dolgem, počez . . . smeh, glasen, pritajen, neumen, izzivajoč, klepet vse vprek: Klanjam se, dober večer, živijo, nazdar, servus, kako kaj? hvala! dobro I bo že I ln ti, in vi, in žena in mož in otroci in bratje in sestre in moka — pa mast pa krompir pa meso. In tašča in tast I Koncerta prvo dejanje I Pregnetel sem se skozi to dobervečerjanje in ka-kokajanje do svojega stola tam sredi dvorane r ekje. R ditelj mi je pokazai mesto in pripomnil, da bo ti koncert v korist dvema slovenskima slikarjema, izmed katerih je bil eden on t> ga ni vedel, ravno isti dan umre, drugi pa tudi ni bil dosti boljši. .Revežtni, ki so na smrtni postelji, je treba pomagati, ker so se žrtvovali za narod!" Tako je rekel in odšel. S.-del sem, vzel program v roke, gledal in poslušal. Dvorana je bila že malone polna, le prvi sedeži so še čakali svojih sedcev. Dalmacijo do danes; ob vsaki spremembi dinastije, ob vsakem kronanju se je ponovilo in sicer vselej v h r-vaškem jeziku. Razmerje med Ogrsko ter Hrvaško - Dalmacijo je slonelo na medsebojni neodvisnosti, Hrvatje »o bili vedno na straži, da se ne bi zveza napačno tolmačila. Ko so Arpadi 1 1301 izumrli, go mislili Hvatje takoj na odcepitev od Ogrske, boječ se, da ne bi se zgodio to, kar se je pozneje res. Odcepitev so poskušali tudi pri vsaki poznejši spremembi, volili so kralja zmiraj posebej in če je bilo le mogoče kakega drugega kakor onega, ki so ga Madjari priporočali ati zahtevali. Ta zveza pa ni ostala vedno čista, ogrski kralji so hoteli centralizacijo, ker so videli v njej zvišanje lastne moči; razvoj je šel tako daleč, da so o pustili naj prvo posebno kronanje za hrvaškega kralja, pozneje pa da so se začeli ogrski magnatje vmešavati v notranje hrvaške zadeve. Zato vidimo v 14. in 15. stoletju hude politične boje, Hrvatje hočejo proč od ^ušečetia jih ogrskega nadzorstva. To gibanje je isto kakor naše jugoslovansko. Samo turški boji so prinesli spet edinost, ker je bil sovražnik skupen, isti za Madjare kakor za Hrvate Iz teh nagibov in vzrokov se je rodila ona znana izvolitev Ferdinanda za hrvaškega kralja 1. 1527. Sicer smo rekli, da o tej volitvi, kjer to nastopili Hrvatje popolnoma samostojno, ne bomo govorili, dosti je pisal .Jugoslovan" že o njej. Vendar moramo na nekaj opozoriti, na Ferdinandovo prisego namreč, Zavezal se je, braniti neodvisnost in enotnost hrvaškega kraljestva z vsemi njegovimi pravicami, prost stimi in običaji, pom«giti mu pri osvojitvi vseh omh delov kraljestva, ki so bili takrat v turških ali beneških rokah. Hi vaška je neodvisna od kierekoii dežele an dižave, od kteregakoli naroda. Tega državnega prava Hrvatje niso nikdar izgubili, ne v vojskah, ne v notranjih nemirih ali revolucijah in tudi ne s prostovoljno odpovedjo. Z izvolitvijo Ferdinanda so stopili Hrvatje v zvezo z habsburškimi dednimi deželami in v zopetni stik s Slovenci, od ktenh so se bili ločili najbrže v časih hrvaške narodne dinastije. Svoje pravo so sijajno manifestirali 1 1712 z ono znano iziavo. Pmnali so pr-gmatično sankcijo samostojno, sami, enajst let pred Ogri, zahtevali so združitev s slovenskimi pokrajinami, torej Jug slavijo. nekaj moramo opozoriti. Tedami Hrvatje in Ogri niso bni hrvaško ali cgrsko ljudstvo, temveč le privilegirani stanovi. Tako bomo lažje razumeli ono vražjo letnico 1 7 90, ki bi jo Hrvatje tako radi izbrisali iz svoje zgodovine. Osemnajsto sioletje je v Evropi — Anglija je izjema — stoietje absolu iz na. Začel se je na Francoskem in nastopil pe t pri vzi odu. Pri nas se je po-ja' il poleg drugega kot centralizacija ali kar je b lo in je v A-strji vedno isto, kot germanizacija. Višek je dosegel abs utizem za časa SianOvi, J žefa II. ogrski in hrvaški, so se čutili ogrož ne v svojih velik h prav ca h, hoteli so se skupno braniti zanje; zlasti izbruh francoske revoluc |e jim je p kazal vso nevarnost. V samoobra nbo — pr ti absolutizmu in. morebitnim zahtevam ljudstva po prostosti — so sklenili 1.1790 hrvaški stanovi skupno z ogrskimi postavni člen, po kitrim Hrvaška in Ogrska skupno obravnavata n e k t e r e državne opravke in jih izvaja skupna vlada. Osebaa z-eza se je prelevila v dejansko. A izrecno so dali vpisati v postavni člen pogoj, di velja le toliko časa, dokler ne pripa lejo Hrvaško - Savonsko Dalmaciji oni deli kraljestva, ki so jih imeli teda| Benečani in Turki, in d kler ni število županij tako veliko, da Hrvatje sami lahko nastopijo kot politična oblast, Pnklopitev B »sne in Heice-govine je zadnji člen izpolnjenega pogoja, vse one dežele so združene pod habsburškim žezlom. Če bi šlo po naravnem pravu in bi p godoe še kaj veljale, bi n>orala letnica 1790 pasti sama ob sebi. Sedai so pa Jugoslovani v habsburški monarhiji razdeljeni v deset upravnih teles — K 'roška. Štajerska, Kranjska, Goriška, Trst. Istra, Dalmacija, Bjsna-Heicegovina, banovina, Ogrska — ! Kje na svetu je še tak nestvor? R mliani so zedinili te dežele v upravno in politično celoto, Turki so enotno upravljali vse osvojene jugoslovanske dežele, Napoleon je ustvaril oziroma obnovil Liri jo, in današnji čas naj nam ne da življenja in sape? Ko je Karol pozival narode ni boj proti Napoleonu, je izjavil: pod avstrijske zastave se je zatekla prostost. Pa je zopet ušla izpod njih in naša naloga je, da jo pokličemo nazaj. Kakor so vsi narodi in pravi državniki vseh časov in kultur uvideli naravno upravičenost zedinjenja naših pokrajin, ali ni umevno, da stremi tudi narod sam po politični in narodnostni enoti; opira se na naravno pravo prostosti in pa na hrvaško državno pravo. Jožef 11. je tudi že sam videl in priznal upravičenost stremljenja po združitvi jugoslovanskih po- krajin. V lastno ročno pisani spomenici je »voji materi Mariji Tereziji tole predložil: „Te tri dežele — Hrvaška, S^vonija, in Dalmacija — so tvorile nekdaj eno kraljestvo in so kot take pristopile k Ogrski, niso jih priklopili. Imele so lastne stanove in deželne zbore, lastne grbe in pečate, vladal jih je neposredno kralj sam". Ogrom pa piše: ,Ni mogoče, da bi se dežela, ki je uživala pravice kraljestva, tem pravicam odrekla za zmiraj". Pravi jim, da morajo obljubiti in dati Hrvatom poroštvo „za slučaj, d« bi bili osvojeni tudi ostali deli Hrvaške do Vrbasa in moreb ti tudi Bosna in Hercegovina, da ta izpopolnjena Hrvaška dobi vse prejšnje pravice, kraljestva*. Ta spomenica zaključi z besedami: .Hrvatom moramo dati, kar jim gre po njihovem pravu in njihovi ustavi". To hrvaško državno pravo vidimo tudi v drugih pojavih prejšnjih časov. Zanimiv je sklep hrvaškega sabora iz leta 1620, na kterega se sklicujejo tudi pri pragmatični sankciji 1. 1712. Sklenejo namreč stopiti v zvezo s stanovi Kranjske, Koroške in Štajerske v svrho splošne vojske proti skupnemu sovražniku — to sklenejo brez Ogrov —. Ravnotako zahtevajo 1. 1737, da se udeleži mirovnih pogajanj s Turki vNemirovu tudi samostojen odposlanec kraljestva hrvaško-slavonsko dalmatinskega, kar se je bilo zgodilo tudi že povodom sklepanja miru v Požarevcu in kar je vpi a io in zapovedano v zakonu iz 1 1681 in 1715 Vsa prizadevanja Hrvatov po samostojnosti pa dobijo najlepši izraz 1. 1 8 4 8, ko sklene njihov sabor vojsko proti Madjarom in jo tudi začne Par desetletij po požunskem sklepu iz 1. 1790 so živeli Ogri in Hrvati še v nekakem miru, a kmalu vidimo, da je zastrupila ona pogodba razmerje med obema narodoma za zmiraj. Sklicujoč se na pogodbo so hoteli napraviti Madjari eno samo državo na podlagi njihove narodnosti, Hrvatje so se upirali naiprej v diplomatič iih in ustavnih borbah, nazadn e so pa napovedali vojsko in pooblastili bana Jelač ča, da prekorači Dravo. Navdušeno so korakali Hrvatje na Ogr ko. S tem je Hrvaška pravno in dejansko prekinila vsako zvezo z Ogrsko; to traja devetnaist let. Ker pa Dunaj ni znal drugega kakor mučiti, ne samo Ogre, tudi Hrvate „za plačilo zvestobe", se začno Ogri Hrvatom zopet bližati. Poiavi tistih dni so ravno taki kakor oni pred zloglasnim lete m 1790 Adrija in njena pristanišča. REKA Š. — Glavna trgovska pristanišča Adrije se gne-tejo v severnem njenem delu, ker se tam morje najgloblje zajeda v evropski trup. V srednem veku in deloma tudi v novem so bile Benetke prve, sledil jim je Trst, v najnovejšem času se je vsled prizadevanja ogrske vlade visoko povspela tudiReka. Začetki pristanišča se javljajo kakor pri Trs?u za vlade Karola VI.; bili so pa zelo neznatni, tam, kjer danes male jadernice nalagajo les. Obala je popolnoma ravna, nezavarovana, nemoteno vali široko svoje ogromne valove proti njej, nemoteno pošilja burja^ svoje sunke v morje. V bližini so boljša pristanišča, Kraljeviča in Bakar, a tam se Ogri ne bi mogli tako šopiriti kakor na Reki. To so, kakor vemo, leta 1868 Hrvatom z goljufijo ukradli. Nerodno za Reko je tudi to, ker je boljše zaledje oddaljeno, dohod iz Ogrske in Hrvaške zelo težak, veliko težji kakor pa iz naše Kranjske ali Istre. A ogrska vlada je z žilavostjo in vstrajnostjo vse težkoče premagala, od 1. 1872 dalje je nastal 1700 metrov dolg lomilec valov, šest velikih molov, od teh štirje v prostem pristanišču, pa tudi druge naprave, v velikanskem obsegu. Razvila se je prav lepa industrija: torpedna tovarna, ladjedelnice, skladišča in čistilnica za riž in petrolej, tovarne papirja, kakaa in šokolade. L. 1873 so dogradili progo Šent Peter—Reka, 1. 1874 pa železnico Budimpešta—Zagreb, Karlovec Reka; z ogromnimi težkočami so se imeli boriti, takoj od morja god se vije tir do 800 m vi-aoko. Pa ni še dosti, že govorijo o zgradbi druge proge čez hrvaški Kras in pa o napeljavi električne moči iz zelo oddaljenih vodnih naprav. Zveza z Ogrsko je po ceni, vlada daje podpore domačim in tujim družbam itd. Zato ni čuda, da se je promet tako nepričakovano dvigml, sedaj na leto okoli 9000 prihajajočih in odhajajočih ladij, vsebujočih pet do šest miiijonov ton. L. 1871 je bil promet Trsta glede tonaže se 06emnajstkrat tolik kakor oni Reke, 1. 1900 še dvakrat, I. 1910 za tretjino večji, promet Trsta se je v zadnjih tridesetletih potrojil, oni Reke pa popet-najstoril a glede vrednosti trgovine je Trst tudi se- Galerija, ali kakor pravijo Francozi „kurnik" je bila že popolnoma natlačena, pisana in glasna kakor parket. Kot človek, oziroma socijalno bitje sem si ogledal najprej svojo okolico in svoje sosede. Poleg mene na desni sta sedela dva človeka, ali pravzaprav dva trgovca ali mesarja ali kaj. Imela sta polne prste zaročnih in poročnik prstanov in nehote je njiju inteligenca poskočila v mojih očeh za naj manj petsto procentov. A ne bom govoril o teh dveh, saj sta molčala in mi nista delala nikake krivice. Tik pred menoj pa sta sedeli dve gospe, recimo rajši dve gospodični, ker tudi nevede ne maram delati stanovske krivice nežnemu spolu. Ker moj nos ni umetnik v umevanju dišav, ki jih prodajajo drogerije pod imenom parfum, bom pustil ozračje pri miru, dasi mi je bilo neprijetno. Splošna pozornost, vihar se polega, tišje in tišje postaja, pogledam na oder. Mlad fant, komaj da se je malo obrčil, je šel proti klavirju in sedel. Odprl je knjigo pred seboj, popravil dolge lase nad čelom in začel pianissimo, pianissimo, ne vem katero sonato, ali kaj je že bilo. Tedaj po sredi dvorane topot in ropot. Prišli so oni, ki morajo vedno zamuditi, sok modrokrvne družbe, ker drug če ne vzbude dovolj pozornosti. Neki gospod, ki ga je reditelj obsipal z baronom, se je celo spotaknil, se zadel ob mojega drugega soseda, kateri je bil že zavzel pozo za sladek počitek. Ena izmed onih dveh gospodičin pred menoj je pripomnila, da umetnik sicer zelo lepo igra, ali ima preveč špičast nos, kar silno škoduje pravi umetnosti. Druga je o 'govorila, da bi nos že še bil, a po-klon, ki ga je mladi umetnik napravil občinstvu, ni bil pravilen, da bi ga pa ona, če bi bil njen sin ali boljše mož že naučila spodobnega vedenja. Ljudje so še vedno drvili skozi vrata zakasne lih. Neki gospod iz visokega plačilnega razreda se je v glasnem taktu podkovanih čevljev zibal po sredi dvorane proti svojem sedežu v prvi vrsti. Spodrsnilo mu je in v hipu je ležal znak na tleh. Tisoč in tisoč oči se je ozrlo in devetsto grl se je zakrohotalo. „No, tak nerodnež pa vendar ne bi prišel na koncert, če nima sigurne noge na parketu To vendar ni kulturno", je pripomnila moje soseda. „Das ist gegen den guten Ton", je pripomnila nje prijateljica v drugem deželnem jeziku. Med tem je bil mladi umetnik že davno odigral in izginil za temnordeče zastore. Ljudje so se začudeno spogledali. Neki študent je na galeriji začel cepetati z nogami, ploskati in vpiti „živijo". Ljudstvo se je zdrznilo in dlani so zasvirale drugi del koncerta: Ploskanje. Grmelo je, peklensko je grmelo in se treslo. Moj sosed mesar se je medtem zbudil in rekel sam zase, da se mu tako fletno še ni nikoli zdelo. Mladi umetnik je bil prišel še desetič na oder se priklanjat. Ko je prišel enajstič, se je naslanjal na palico, ker ga je menda bolela že hrbtenica. Ko se je prikazal dvanajstič, sta ga držala pod pazduho dva gospoda, trinajstič pa se je zgrudil in odnesli so ga nezavestnega. Tedaj pa se je šele začel pravi vrisk in rabarbara. Milčinski mi bo pač oprostil, če mu ukradem ta izraz, ki tako dobro označuje umetniško čustvovanje našega občinstva. Grom in toča . . . Infernalen topot. Zdelo seje, da niti električne luči ne zdrže. Neki gospod, ki je stal tam ob zidu in imel zavezano levo roko, je vdri-hal z desnico svojo ženo po hrbtu, kakor bi ee ji bili zaleteli makeroni. Groza . . . groza. Zagrinja na odru se je odprlo. Dva moža sta prinesla pred klavir nosilnico in na njej je ležal daj ie do trikratna Reka. Moramo pa upoštevati, da je Reka še čisto nova, Trst pa stara prometna točka, pri novih s« pa napredek vse drugačno opazi, odstotki iz nič so takoj velikanski. Sedaj ne bo šlo tako naprej. Reka je svojo privlačno silo omejila v strogo ogrsko-državnem smislu in ne bo mogla več bistveno vplivati na trgovino Trsta, morda bo šlo še nazaj\ Vsaj zadnja leta pred vojsko kažejo na to. Glej številke na koncu odstavka. Splošna pa nista Trst in Reka taka tekmeca kakor bi kdo na prvi pogled pričakoval. Ogrska, sicer država vahoda, stremi v svojih trgovskogospodarskih težnjah na zahod. Največja ogrska plovb™ družba „ Adrija" kup-čuje zlasti z Italijo, Francijo, Špansko, severno Afriko, severno Ameriko in Brazilijo, naš „L'oydK pa vendar še zmiraj z bližnjim in daljnim orientom. Seveda je t zadnjih časih tudi Trst obrnil svojo pozrrnost s« drugam; o tem pa pri Trstu. Da ni tekmovanje večje, je razvidno tudi iz razmerja med izvozom in uvozom. R*-ka, koje trgovska bilanca znaša letno okoli 700 milijonov kron, ima popolnoma drugače kakor vsa druga sredozemska pristanišča več izvoza kakor uvoza. V obeh panogah so sirovine ali pa polfabrikati na prvem mestu, v uvozu preje vino, sedaj riž, premog, džuta itd., v izvozu les (tudi že malo izdelan), sladkor in moka. Ta je bila preje naprvem mestu. V Trstu zletno trgovsko bilanco ca. 2000 milijonov kron pa prevladuje kakor v Genovi, Marseille in Benetkah uvoz; ta obsega predvsem kolonialne sirovine:. bombaž, kože, kavo, riž, olje itd., izvoz pa izdelke industrije, v prvi vrsti tekstilno blago potem sladkor, steklo in papir. Glavna parobrodna družba na Reki, že imenovana ,Adrija", je bila ustanovljena 1. 1881., pred vojsko je štela 3 parnikov s 70.000 tonami. Druge družbe so: Atlantica" z 12 parniki, „Levante" z 10 in »Oriente* s 5 parniki. Za promet ob domači obali služi zlasti ,Ungaro - Croata", 35 parnikov s 12H00 tonami. Pomorska trgovina Reke v letih 1905, 1910 in 1913 (torej v zadnjem letu miru) je znašala 14, 15 in 21 milijonov metrskih stotov, ona Trsta v istih letih pa 23, 29 in 34 5; pri obeh je prirastek od 1. 1905 do 1913 natančno isti, 50 °/#) pri Trstu absolutno seveda več, zaradi večje prve številke. Da pa Reka ne more Trstu več do živega, kaže primerjanje let 1912 in 1913; promet Reke naraste od 1913 na 1913 za 5 odstotkov, oni Trsta pa za 14 odstotkov. Prebivalcev šteje Reka sedaj ca. 50.000, od teh je tudi po uradnem štetju 40 odstotkov Slovanov, v resnici seveda več. * * * Med Rčko in Trstom ni prostora za večje trgovsko mesto; prvič je premalo zaledja, drugič pa strh is rski polotok ven v morje in je pot po njem trgovini sovražna, zalivi so pa globoki in lepi, na pomolih med njimi ležita tudi edini večji pristanišči zahodne Istre, Poreč inRovinj. Njiju zaledje ie zelo majhno. J Kakor so za trgovino ugodni oni kraji, ki ležijo globoko notri v zalivih, tako so najboljše morske trdnjave oni, ki štrlijo daleč ven na morje, ob koncu polotokov, zemeljskih jezikov itd. P u 1 j so uporabljali že Rimljani kot oporo brodovja, sedaj je naša prva vojna luka. Ne samo lega na koncu polotoka, tudi pristanišče samo — pač najboljše v celi Adriji —, Brionski otočiči pred njim, griči za njim, vse prispeva k izredni jakosti trdnjave. Otočki in polotoki razdelijo pristanišče, če mu pritegnemu še fazansko cesto, v tri dele, ležeče drug za drugim. Prebivalcev pred vojsko nad 70.000. Da ohranijo Pulju njegov čisto vojaški značaj, so priredili v bližnjem M e d u 1 i n u trgovsko pristanišče. Velikega pomena ne bo, k večjemu za najbližjo okolico, vzroke poznamo. Tudi če je vstop na Kras lažji kakor pa iz Trsta ali z Reke, je pa pot do notranjosti vendar okoli 80 km daljša. Blago pa te večje razdalje tarifarično ne prenese. Samo v osebnem prometu pripade Pulju ali Me-dulinu večja vloga, ker ljubi osebni promet večjo hitrost in hitreje pridemo iz Trsta v Pulj po železnici kakor po vodi. Vendar je to zelo omejeno, tu je razdalja 80 km pa spet premajhna. — Drugače je seveda na daljših progah, prim. Hamburg—Lizbona, kjer prihranimo samo na času tri dni. Na Kvarnerskih otokih je tujski promet vedno večji, ponebje izvrstno, pristanišča najboljša. Zdravilišča, zlasti po zimi, tako Lošinj, Čikat itd. Na vzhodni strani cela vrsta selišč od Lovrane do Voloske, med njimi Opatija. To je naša riviera, ki privabi sedaj vsako leto že nad 50.000 tujcev. Za trgovino pa vsi ti kraji vsled bližine Reke ne pridejo prav nič vpoštev, kakor tudi lirvaški pristanišči Kraljeviča in Bakar ne. urnetnik-mučenik, pokrit s celo grmado vencev in šopkov. Bled je bil in oči je imel zaprte, skoraj kakor mrlič. Prišla je presežna stopnja odobravanja. Ljudstvo je naskočilo oder, razmetalo vence sem-tertja in dvigalo umetnika na nosilnici visoko v zrak. »Živel naš mladi umetnik, ki nam dela čast! Ponosni smo nanj, njegov spomin naj se ohrani na veke!" Tako je vpila množica in neki cerkovnik za menoj je v svoji stanovski zamišljenosti odgovoril: Amen ! Bil pa je med množico tudi človek. Temu je padlo v glavo, da se mogoče umetnik kljub toliki časti in slavi ne počuti dobro, kajti ganil se ni, izpregledati ni hotel in znamenja življenja ni bilo na njem. „Kaj^ pa, gospoda, če je bilo navdušenja vendar le preveč? Zdi se mi, da ste ga ugonobili. Mrtev je". »Mrtev ni", je pripomnil profesor, „in če je mrtev, sedaj pravzaprav šele živi, kajti Horac je rekel: „Non omnis moriar". In pristopila sta dva zdravnika. Pretipala sta mu žilo, poslušala srce, a oboje je mirovalo. Konštatirala sta najprej, da je ta slučaj mrtvouda zelo redek in tembolj interesanten. „Gospoda", je izpregovoril eden izmed njiju, „moža umetnika ni več. Usoda je hotela, da je umrl v najslavnejšemu trenutku svojega življenja, in k tej častni usodi ste pripomogli tudi vi, ki ste tukaj zbrani, vsak po močeh svojih dlani in svojega navdušenja. Gospod umetnik je umrl radi bolezni, ki ji pravimo conceritis labacensis, zato čast njegovemu spominu! Ljudstvo se je razhajalo, koncert it bil končan, ume nik drugi dan brez spremstva pokopan. Od tedaj dalje ne hodim več h koncertom. Narodno gospodarstvo. LOV V NARODNEM GOSPODARSTVU. M. H. — IX. —■ Poleg drugih posebnosti imamo Slovenci tudi to, da smo se z lovom veliko pečali v — političnih, bore malo v lovskih, prav nič pa v narodnogospodarskih člankih. Zato je pa tudi pri nas pojem lova nekako nejasen, skoro bi rekel političen... Ni krivda vode, če se zrcalijo v vaiki luži razmetani kupi črnega gnoja, kakor ni zasluga vode, če se zrcali v gorsk«m jezeru mikavnost gorskih lesov in kra ota gorskih vrhov. Zato se mi adi zgrešena metoda tistih politikov, ki so ubijali lov, češ da ni združljiv z agrarnimi tendencami Bolj pametno bi pač bilo razdirati nezdravi socialni red, ki se je zrcalil v lovskih razmerah. Lov ni v nikakem nasprotju z agrarno politiko. Zato pa tudi danes kmet ni več nasprotnik lova, vsaj splošno ne. In če je nasprotnik, nagibi nasprotstva niso agrarni, marveč socialni, morda tudi narodni. Odkar je dana občinam prilika, da lahko same izvršujejo lov, vstopil je marsikateri kmet v krog lovcev in mržnja do lova je izginila. Lov nam je bližji, kakor si navadno to mislimo. Prvi človek je bil lovec in dolga, dolga tisočletja je bil človek še vedno samo lovec Lov je bil edini hramtelj človeka. Zato je lov docela prevzel čuvstvo-vanje in celo osebnost davnih naših pradedov. še danes tli v vsakem človeku podedovani lovski nagon, ki čaka le ugodne prilike, da bruhne na dan z večjo ali manjšo silo. Zato gospoduje tolikim ljudem mogočna, lovska strast. Vsaka državna in vsaka družabna oblika prikrojila si je lov po svoje. Nekako podobna pota pa sta vedno hodila zemlja in lov. Trebaio je stotisoče let, predno je prišel obdelovalec zemlje do lastnine iste in trebaio je iste dolge dobe predno je lastnik zemlje prišel do lova na dotični zemiji. t Zemlja in lov sta vezana drug na drugega, sta odvisna drug od drugega. Mržnja agrarcev do lova je bila le odsev tistih nedavnih dni, v kater h se se morale koristi kmeta brezpogojno podrediti onim lovca. Danes je prvenstvo dano zemlji, lov zahteva zase le pravico do obstanka in to pravico mu bo v polni meri priznala tudi bodoča demokratična država, ker je lov velikega narodnogospodarskega pomena. Predvsem v gmotnem oziru. Zakup lova nosi občinam na leto lepe milijone. Lov vzdržuje nešteto obrti, industrijalmh podjetij, prehrani tisoče družin itd. Važnejša kot gmotna se mi zdi etična stran lova. Nekega res vzorno lepega je lov. Vzvišen užitek nudi lovcu. Človeka približuje materi naravi, blaži srce in čuvstva. Pa to ne oni lov, ki mori, ubija. Ta stran lova je le potrebno zlo. Vzvišen etični pomen ima oni lov, ki goji, va>uje in opazuje, ki občuduje smotrnost, lepoto narave v velikem in v malem, ki ve ceniti veliki nenadomestljivi pomen slehernega živega bitja v okviru narave, neskončno harmonijo stvarstva. Lov ima poieg t< ga tudi velik naroden pomen. Kulturno najvišje naobražen ni oni narod, ki porabi največ mila, ampak oni, ki najbolj ljubi svojo domovino. Do ljubezni pa vodi pot spoznanja. Kdo pozna lepoto naše domovine, bo vedel to lepoto ceniti, pa tudi braniti. Lovec in naravoslovec odkrivata v prvi vrsti zanimivosti ožje domovine, zato veljata tudi ona dva za naravna zaščitnika teh zanimivosti. Lovec in naravoslovec sta prva povzdignila svarilen glas, da smo dolžni svojim zanamcem in svojemu narodu, da ohranimo posebnosti in zanimivosti svoje ožje domačije Njiju gias je odmeval od naroda do naroda in se st nil v narodno kulturno geslo: varstvo domačije . . . O tem posebej. Ko vstopimo po vojski v krog samostojnih narodov, bomo pač morali pojem lova nekoliko revidirati. Lovcem bo treba prave lovske vzgoje, dobrega strokovnega lista, lovskemu pomožnemu osobju pa strokovnih šol, ali vsaj obl gatnih lovskih kurzov. Krasne love ima slovenska zemlja — po večmi za tu ce. Vsepovsod pomanjkanje narodne zavesti, poleg tega pa še pomanjkanje lovske organizacje. Tudi to se mora pre-drugačiti. ZA GOSPODARSKO OBNOVITEV OORIsKE. V torek dne 12. t. m. se je vršila v prostorih Zadružne zveze enketa kranjskega pomožnega odbora za obnovitev Goriške Posvetovanja se je udeležilo veliko število zastopnikov gospodarskih in denarnih zavodov raznih korporacij in časopisja. Enketo je vodil podpredsednik Zadružne zveze prof. Bogumii Remec Zbo-rovalci so razpravljali, kako najhitreje pomagati Goriški in ji dobiti semena, živine, poljedelskega orodja in stavbinskega matenjala. Sklenilo se je, da se osnujejo trije pododbori, in sicer finančni, poljedelski >n stavbni. V finančnem, ki se sestane 2. aprila, da organizira celemu nastopu primerno zakonito finančno ob.iko, se bodo nahajali zastopn ki vseh v Ljubljani se nahajajočih denarnih zavodov. Pritegnjen bo zraven še drugi slove nskiin slovanski kapi ta 1. Vsa akcija je zasigurana. Pomoč je nujno potrebna. Pomagajmo si sami 1 Pismo iz Slovenske Štajerske. Maribor, 14. marca. • Z. - Da so Nemci res v groznem strahu radi ustanovitve Jugoslavije, priča shod tujcev v Št. 11 j u v Slov. Gor., dne 10. marca. Zbrani so bili skoro sami tujci, privandrani Švabi-Iutrovci, nemški uradniki in Nemci iz krajev onstran Mure. Govorili so sami tujci: dr Mravlag, dr. Ursin, Amon, Gordon, ki nimajo v naših krajih drugega posla, nego d« pod zaščito grofa Claryja, nemških političnih uradnikov, državnih pravdnikov, žandarjev in policajev hujskajo proti domačinom Slovencem. Značilno je- Ste*. 19. Stran 3. (ja so v Št. Ilju Nemci ob navzočnosti ck. nadkomi-sarja Schaffenratha iz Maribora in dveh ck. orož-niskih stražmojstrov celo žalili našo cesarsko hišo. Odpovedovali so za slučaj, da bi vlada ali vladar ugodil Slovanom ali še celo Jugoslovanom, zvestobo Avstriji in habsburški dinastiji. Zanimivo je tudi, kako si Nemci predstavljajo upliv naših jugoslovanskih poslancev. Dr. Mravlag je rekel, da je dr. Korošec na cesarskem dvoru čisto domač, hodi noter pa ven, Icedar hoče in kakor hoče. S cesarjem da občujeta čisto prijateljsko, kadita skupno cigare, ki si jih izmenjujeta, pijeta skupaj čaj in kavo itd. Potem ni nobeno čudo, če so Slovenci tako drzni, da zahtevajo celo Spielfeld, Upnico in Radgono pod Jugoslavijo. Nemci, posebno Švabi so sklenili, da se bodo v slučaju ustanovitve Jugoslavije izselili iz Slov. Goric. Branil jim tega gotovo nihče ne bo. 3hod je bil ja9na slika, kako si Nemci predstavljajo določitev pravice narodov do sumoodločevanja. Mi, i smo že stoletja na tej zemlji, kamor so se vkradli vabi, bi morali biti samo njih sužnji, ponižni kužki, hlapci, dekle. Ker tega ne maramo, nas psujejo za veleizdajalce. Kakor se govori, je nemško vodstvo izdalo poziv, naj se povsod kriči, d.i hočemo Avstrijo raztrgati in da silimo pod Srbe. Ta deviza se sedaj širi povsod. Namen je prozoren : očrniti nas pri ljustvu in na zgoraj. Opetovano povprašujejo mladi narodni delavci, kje so nekdanji narodni prvaki, da se ne zganejo. Imena: Dr. Srnec, dr. Rosina, dr. Jurtela, dr Hra-šovec, dr. PipuŠ, dr. Vrečko, dr. Georg, d«. Brumen, Roblek, i. dr. so stala nekdaj v ospredju, ko se je šlo za narodne koristi na Štajerskem. Danes jih i-ščemo med prvoboritelji za našo osamosvojitev. U-gledni s , premožni so. Treba je le, da se nekoliko zganejo. Narod bo hvaležen. Spomin dr. Kreka v Trstu. a — Tržaški Jugoslovani smo proslavili spomin pokojnega našega prvoboritelja dne 10 marca t. 1. Največje tržaško gledišče, Politeama Rossetti, je bilo premajhno, da bi sprejelo vse množice, ki so prihitele na to slavnost, ki je trajala od 11. ure predpoldne do 1 '/2 ure popoldne. Spored je obsegal 1 moški in 7 mešanih zborov, dva ženska dvospeva, slavnostni govor državnega poslanca dr. Otokarja Rybafa in nad vse lepo uspeli prizor dr. Joža Lovrenčiča »Vstajenje". Največjo pozornost je vzbu il ta prizor in pu poldrugo sto Slovenk v vsakovrstnih jugoslovanskih narodnih nošah. Tržaški časniki so dovolj pohvalili vso slavnost, zato nam bodi dopuščeno, da izrazimo o njej tudi svoje pomisleke. Vse osebe, s katerimi smo se pogovarjali o svečanosti, so se brez ovinkov izrazile, da so pričakovale kaj boljšega, in to v vsakem oziru. Odličen Bric je naravnost dejal: »Bil sem britko razočaran". Zakaj pa, menite, so prišli našinci s Krasa, z Vipavske na slavnost? Mari zato, da čujejo par srednje uspelih zborov?" — Vzrok vsem pomanjkljivostim je bil po našem mnenju v dejstvu, da si zadevni odbor ni postavil določnega smotra za slavnost Ali miren, svečanosten, dostojanstven koncert, kamor pa ne spadajo »Hej Slovani" in »Živio", ali pa navdušenja kipeča manifestacija. Pa ni bilo ne to ne ono. Naši ljudje so pričakovali vse drugo. Kako neki ne, ko je pisala »Edinost", da je p vabljen na slavnost ves »Jugoslovanski klub" in da se slavja vsekakor udeleži dr. Korošec, Krekov sobojevnik. »Slovenec" ie zakoko-dajsal celo, da bo to največja manifestacija, kar jih je videl slovenski svet. Ubogi vseslovenski tabori, ti revni tretji katoliški shod, čeprav je bilo zbranih tedaj 20 tisoč Slovencev! Kdor je tudi le površno zasledoval pripravljalno delo, je vedel, da bodo gore le miške rodile. Naše ljudstvo si želi navdušenja, hoče manifestacije in hoče dati duška svojim čustvom pred voditeljem jugoslovanskega gibanja, pred dr. Korošcem samim. Za razmerje Nemcev, oziroma Lahov do nas je značilno, da so se Nemci trudili, da bi nam oblast prepovedala to slavnost, laški časniki pa so vso slavnost ignorirali, izvzemši največji dnevnik »Lavo-ratore", ki je celo laskovo opisal naše slavje. Kaj bi se dogodilo, ko bi se bila vršila taka slavnost v Celju ali Mariboru? Kultura. DR KREKOV SPOMENIK. Prav hvaležni moramo biti »Jugoslovanu", da je s svojo pripombo glede načrta o Krekovem spomeniku prvi otvoril in izzval javni razgovor. Prva letošnja številka »Dom in Svet"-ova prinaša nato o tem važnem vprašanju zanimiv dopis, kjer se spomeniško vprašanje načelno obravnava. Članek se obrača predvsem proti šablonski rešitvi problema, da mora spomenik kazati baš ravno fizično osebnost pokojnikovo in se z vnemo zavzema za to, da predstavljaj spomenik brez ozira na osobne slučajnosti rajši idejo in vzvišeno misel slavljenčevo, nekako v tvarni obliki izraženo alegorijo in apoteozo dr. Krekovega dela. Člankar nas v tem oziru opozarja predvsem na sodobno spomeniško vprašanje v Nemčiji, kjer je večina bronastih spomenikov romala v razne tovarne za vojne namene; ostali so le prazni podstavki, ki po mnenju estetov sedaj brez stoječih in sedečih črnih brona stih figur_ umetniško mnogo bolje in učinkoviteje vplivajo. Čisto naravno: oseba je pič vedno podobna osebi ter je te vr-te vprašanje najdosledneje re seno v novodobnih nagrobnih spomenikih, kamor vdelajo v kamen enostavno pokojnikovo fotografijo. Kdor hoče na spomeniku na vsak način portret ima tu banalni vzor rešitve! Svojo ustvarjajočo moč in silo duha je mogel umetnik pri javnih spomenikih nemoteno in brez stranskih ožirov izraziti le v podstavku, ki je ravno vsled tega navadno edini u-metniško kaj vreden. Kar tiče pa prostora spomenika, bi pripomnili, da je čisto napačno obče razširjeno mnenje in želja, da bodi spomenik ravno sredi največjega mestnega vrvenja in pocestnega trušča. Hrupni velikomestni vrišč in ropot vozov je strup in smrt za nemoteno uživanje umetnine in njene lepote, ki zahteva umerjene, tihe zbranosti, nekake ubranosti duha in srca, kot je tudi za cerkev in njene obiskovalce predpogoj, da ne odmeva v njenih prostorih zunanji posvetni sum in nemir. Seveda ne menimo s tem zagovarjati misli, da stavimo spomenike v odliudne in zapuščene kraje, — le proč s ceste in cestnih kri- žišč ž njimi, pa naj stoje potem ali prosto na trgu ali pa ob primerni steni ali drugače učinkovitem o-zadju!—Natečaj za nagrobni spomenik poteče 31. marca. V razsodišče za'ta spomenik so imenovani: Rihard Jakopič, dr. Izidor Cankar, Josip Dostal, gdč. Ivana Kobilca, Ivan Zorman, dr. Mantuani in dr. Kimovec. KONCERT „GLAsBENE MATICE" 9 in 10. suš-ca 1918 Ni bil ne jprvi ne zadnji v tej sezoni, pa tudi najboljši ni bil. Že spored sum je rezultanta samih malenkosti, zato pogrešam v njem nekaj mar-kuntnega in velikopoteznega, kar je bilo vedno ka-rakteristikum Matičnih koncertov. Zadnja prireditev je obsegala solopetje ge. Pipe Arko-Tavčarjeve, klavirske točke gdč. Dane Koblerjeve, moški in ženski zbor. Gospa Pipa Arko-Tavčarjeva ima sicer voljan in v gotov h legah (srednjih) simpatičen, prijeten glas. Nje interpretacija pa je bila na več mestih vse prej ko umetniško zamišljena. Neumevno mi je. ku-ko je mogoče interpretirati pesem, koje vsebina nam stiska dušo in srce, z razposajenim smehom na o-brazu (n. pr. Majka)? Ko pa je na ukaz brezobzir-ploskauja navrgla še dve narodni popevki, ki spadata med razposajeno pivsko omizje, je bilo mnogo navzočih po pravici ozlovoljenih. To se pravi kvariti resnost in umetniški značaj koncerta. Gdč. Dana Koblerjeva, maša koncertna znanka že izza par let, je menda prvič nastopila s samostojnim kla virskim programom. Tako umir jeno in, rek d bi, ponižno je njeno igranje; nič poize, nič smeha, samo globoka misel in fin, lahek izraz čustvovanja, čigar naštete nuance žubore iz klavirja kot vrelec izpod iskale. Daisi klavir spada pravzaprav med staro šaro, vendar so bile te točke najlepše v celem, koncertu, posebno Chopinova balada v g-onolu. Moški zbor je zapel par prav novih. Naštudiirati pesem tako disciplinirano, naravnost ped antično natančno v tempu, melodiji in dinamiki, je .težka reč in dela čast zboru in njegovemu .mojstru g. Hubadu. Slišali smo Mirka, Schwaba, Kiimovca, Deva in Adamiča. Zadnji nas je spominjal v »Kmečki pesmi« in »Pesmi o beli hišici« na motiv v zadnji kitici »Vasovalca«. Ženski zbor nam je predočil stisko žabjega cesarstva za časa lanske suše. Mnogo humorja je postavil Pavčič v to preprosto Zupančičevo pesmico in »Žabe« so res kot zadnja točka prišle do popolne veljave. Peter Klemen. SLOVENSKA MATICA. Za predsednika je izvoljen ljubljanski župan dr. Ivan Tavčar. NOvE <\i\j uc,. Dcbevčevi »Vzori in boji". Broširana knjiga 8"»0 K, vezana 11"— K. Katoliška Bukvama je izdala M. Paulina „Na poti v večnost", krasno vezana K 6'60. Ocena sledi. * »DEMOKRACIJA«. Socialistična omladina, to je opozicija v jugiosiovamsiki socialno demokratični stranici je začela lzuaiati svojo iaist.no revijo: »Demokracija«. '1 a ovojna številka nam precej jasno odkriva nasprotna mnenja. U priililtei ootmo oošimeje pisali, danes posnamemo samo nekaj zmačiikun mest iz programatianega članka »Naša poslanica«: bamooaiioce vanje narodov je prva in teunieiijna zahteva oeinoiKratizma tin socializma. Narod je ona plodna celica, kamor mora poiagati vsako gibanje svoja semena. Narod je oni olkvrr, ki eoino v njem more uanes posameznik razvijati svojo osebnost do najvišje stopnje. Mera, do katere je to možno, pa je dana v svobodi, ki v njej živi narod. Na današnji stopnji človeškega razvoja je predpogoj narodne svwode suverena narodna država z najširšo samoupravo. Narodna država je predpogoj vsakega napredka širiotkin mas, brez nje ni misuti na uresničenje velikih idej demofcratizma in socializma. Zato pojmujemo samoodiločeivainje narodov v tem zmrslu, da mora doseči vsak narod najvišjo sedanjo obliko političnega življenja — narodno državo! Suverene narodne države Oodio šele tvorile temelj za svobodno federacijo narodov, ki bo izključevala izrabljanje slabejših narodov s strani močnejših, da si potem ti ustvarijo in utrde svoj svetovni imperij. Svobodna federacija narodov je najboljši porok za ohranitev trajnega miru. Talko vsebuje ideja samoodiločevanja narodov kal nove in širše državne ideje, ideje združenih svetovnih narodnih držav. V imenu samioodločevanja narodov zahtevamo federalistično državno ujeoinenje siovensko-lirvat-sko-srbskih ozemelj. Za uresničenje te zahteve hočemo zastaviti svoje najboljše site. Da si izvojujemo te elementarne predpogoje obstanka in napredka, je brezpogojno potrebno, da stopi vsak posameznik zavestno in odtočno v boj za uresničenje velikega ideala in da strnemo v to svrho vse naše sle v tesno falango. Zato smatramo jugoslovansko deklaracijo v njenem bistvu za krepek zavestni čin jugoslovanskega življa, ki ž njim tolmačimo vsemu svetu svojo zahtevo po osvobojen ju in državnem ujedinjenju. Demokratizacija družbenega in državnega ustroja in življenja je cilj, ki po njem stremimo. Demokratizacija je eden najvažnejših problemov sedanje dobe____ Vendar ne zadostuje golo priznavanje k demo-kratizmu; moderni človek mora tudi živeti demokratično — doma iin zunaj. V tej točki pa postane demokratični problem na ta način problem značaja, problem nravne sile posameznika. Vsled tega zahteva demokratizem mnogo več nego to, da se ustvarijo samo vnanji predpogoji za boljše in lepše življenje posameznika in širokih mas. Res je sicer, da je družbeno življenje v razsežni meri odvisno od vnanjiih materijelnih okolnosti, ali pri tem ni prezreti, da tvori i duševna stran človeške narave zelo važno, če ne odločilno vlogo v družbenem razvoju. V socijalno-demokratičnih, t. j. v socialističnih vrstah, ki se priznavajo k nemškemu socializmu, se duševna stran človeške narave skoro popolnoma prezira, naziranje o družbenih problemih je čisto mehanično, materije ln o: od izpremembe samo vnanjih okolnosti se pričakuje rešitev demokratičnega problema. Vsled našega psihofizičnega naziranja o družbenih problemih zavračamo nazor, da oblikujejo Človeka le razmere, zavračamo zgodovinski materija-lizem, ako bi hotel biti edina razlaga za vse izpre-merrabe v razvoju človeštva. Prepričani smo marveč, da igrajo v življenju i duševni činiielji odločilno vlogo, da poleg materijelnih okolnosti i ti določajo smer družbenega razvoja. Demokratizem iin socializem zahtevata vsled tega tudi visoko duševno, zlasti srčno kulturo posameznika, trdne značaje iin medsebojno strpnost. Le nravno visoko stoječi ljudje morejo ude jstvo vati visoke cilje demokratizma in socializma, Zato je po- trebno na eni strani vztrajno podrobno prosve/tno ta ! socijalno delo, katerega cilj mora iti za tem. da se j j vzgoje trdni značaji, na drugi strani pa. da stoje na j čelu socialističnega gibanja ljudje čistih rok. neoporečnih značajev n neomahijivih načeti. Vzgojevaimo, prosvetno in socijalno delo pa je I ravno polje, kjer je poklicana inteligenca, da zastavi ! svode sile, da izpolni svoje kulturno poslanstvo. Vsled našega naziranja o družbi ne moremo j prezreti dejstva, da tvori versko čustvovanje : bistveni ded duševnega življenja pri pretežni ve 1 i naših ljudi, jn da pomeni vsled tega važno kulturno | gibalo. Versko čustvovanje jo prepojilo narodovo dušo tako, da je postalo bistveni del njegove osebnosti. Ker smo prepričani, da s« čitvstvovamje n« da nikomur vsiliti, stojimo na stališču versk« strpnosti in medsebojnega spoštovanja take med verskimi družbami kakor med -posamezniki Da morejo verske družb« izvrševati svoj« kulturno poslanstvo in da more i država zadostiti svojim nalogam, j« popolna in vsestranska medsebojna neodvisnost obeh neobhodno potrebna; zato stojimo na stališču ločitv« cerkvo od držav«. Slov enski-jugcsi-c/variski socializem se do danes še ni razraste! v krepko gibanje, ki bi vsai so-odločilno vplivalo na življenje slovanskega jugia. Vzroka sta predvsem dva: malo razvita industrija, trgovina in prometna sredstva, ki ustvarjajo delavca. predbojevnika socialistične misli.— in pa dejstvo, da jugoslovanska socijalno - demokratična stranka, ki je do danes edina pri nas propagirala socializem, ni vedno in povsod dovohi globoko in široko zajemala iz naroda. Propagatorji in voditelji stranke se ne zavedajo tega da so sicer socialistične ideje mednarodne, vsemu človeštvu skupne, ali da se te ideje oblikujejo in udejstvujejo pri različnih narodih različno, odgovarjajoče pač mišljenju in čustvovanju posameznih narodov, medsebojnemu razmerju družbenih slojev ter višini politične in gospodarske organizacie, 'ki so jo dosegli. Idejno zajemajoča iz nemškega socializma ie enostransko posnemala delovanje nemške socialno-demokratične stranke in njene naprave. Vsled tega se tudi ni moglo krepko razvijati lastno produktivno, duševno delo. Posledica tega je nejasnost v načelih in nedoslednost v taktiki. Tako koleba stranka med radika-lizmom in oportunizmom: načeloma, teoretično hoče biti radikalna, v dejanju, praktično je oportuinistična. Tuj kapital stremi po tem, da vtelesi jugoslovanska ozemlja svojemu imperializmu, da nas tako oropa vsake svobode ter uniči našo narodno individualnost. Iz tega vzroka mora naše delavstvo izvo-jevati še boj za narodni obstoj. Narodni in socialni boj proti tujemu kapitalu in podjetništvu se strneta v eno iin vsled tega je obrnjen naš razredni boj v prvi vrsti nazven, pri čemur pa je samoumevno, da je treba bojevati vzporedno razredni boj tudi na znotraj. Razrednega boja pa ne pojmujemo v tem zmislu, da proletarijat premaga in podjarmi nasprotnika, da najpopolnejše zagospoduje nad njim in vso družbo. Razredni boj gre marveč za tem, da izruje razlike, da uniči gospodstvo enega razreda nad drugim in nad vso človeško družbo. Razredni boj tvori sredstvo pri demokratizacii družbenega življenja. , Socialne diferenciacije v velikem obsegu pri nas še ni, ker je narod po svoji pretežni večini kmeti ški. Vsi drugi sloji pa, ki izhajajo po svoji večini iz našega kmetiškega življa, še nimajo samonikle osebnosti, njihovo naziranje je še vkovano v predsodke kmetiškega človeka. Naše industrijsko delavstvo, prepojeno z nazori kmetiškega človeka, je še zelo konservativno in stremi iz odvisnosti tovarniškega delavca po samostojnem življenju malega kmeta. Naš indusriski delavec je deloma še dvoživka. Na Slovenskem imamo malo buržvazije v pravem pomenu besede, ta se šele poraja in poslan f1. samozavestnejša šele takrat, ko bosta domača in-dustria in finančni kapital vse višje razvita nego danes. Drobtine. Dve pismi. Prijatelj iz Solnograda ml piše: » . . . Sedaj šele iz interpelacij vidimo, kake strašanske krivice se nam delali med vojsko, če bi nemško ljudstvo o tem zvedelo le stoti del, pa bi ume-valo našo majniško deklaracijo. A o teh interpelacijah in krivicah, ki se nam gode, Nemec izven parlamenta ne sliši ničesar,v kajti njegovo časopisje o tem molči kakor grob. Česar pa Nemec ne bere v svojem časopisu, tega ne verjame. Temu ali onemu sem že povedal kaj o vnebovpijoč.h preganjanjih, ki jih uganja nemško uradništvo v naših krajih, pa misliš, da ti veruje? »To je sploh nemogoče" - je večni refren. Zakaj ? Ker tega ne bere v svojem časopisu, ki mu je evangelij. Laži pa, ki jih kujejo Vsenemci o Čehih in Slovanih sploh, je vse polno v njih predalih. To je seveda — sama gola resnica. Skrajno žalostno je to, da je dandanes v socialistič nih časopisih veliko več smisla za praviTnost v na rodnih vprašanjih kakor pa v takozvanih katoliških. Ne moreš vzeti katoliškega lista v roke, da bi se ti ne bi bilo treba jeziti. Nikdar več ne bom kupil na kolodvorih kake »Reichsposte." — Znanec — pruski častnik — mi piše: » . . . Z velikim zanimanjem zasleduje n pokret slovenske ljudske stranke, odkar ste mi tisti večer pojasnili, za kakšne vrednote se Slovenci borite; tudi veste, da želim uspeha vsakemu, naj bo država ali zasebnik, — ki se bojuje za svojo svobodo. Kaj ta po meni, vem, smatram jo za simbol največje zemske sreče. Razumem vaša čustva, ko vam naenkrat nekdo zaradi koristolovstva ali zaradi votle slave težko zgrajeno delo svobodoljubnih delavnih mož razdira in uničuje. Izpljunite ga — to je primerna beseda. Vesel sem, da se bliža jugoslovanska deklaracija vedno bolj svojemu uresničenju! poznam jo in vem kaj pomeni za vas . . ." NEMŠKA RESNICA ALI „RE1CHSP0ST\ ima po-posebno ljubezen do Jugoslovanov. Prav je zapisal četrtkov » blovenec': »Niej je vse veleizdajniško, kar ji ni po volji, in če bi slovenski narod do zadnjega moža poginil v strelskih jarkih, bi »Reichpost* z zadovoljstvom rekla: »Junaki so bili". A takoj bi dostavila: »Veleizdajalci pa tudi". ODGOVORI. Uradniški asplrant. .Uradne slovenščine se lahko naučite samo pri deželni vladi. Nam pa se zdi, da vi niste za vladno službo, ker vaša slovenščina je preveč pravilna. — Tiskarski stavec: Zgodi se pač, da vlada oprosti 3 še ne tndesed let stare stavce, kaj čuda potem, da ne oprosti 50 let starih stavcev. Sami pa veste,daje tiskarna »Resnice" nekai posebnfga. — Kmet: Vi ste v zmoti. Slov. kmečka strai kd" še nima št^tuta, ker ji je dovolj — Susteršič. — Učitelj: — Kakor smo izvedeli, t sta plola brzojavk o uotdiski bedi res ni na >ravila veselja deželnemu predsedniku grofu A temsu, ki bi se s cer usmilil, če bi bila usmiljena — Kaltenegger in Lampe —- ODLIKOVANEC. T^ši želji, da razb bn^mo vaše odlikovanje ne moremo ugoditi in sicer v vašem interesu, kajti naše ljudstvo je zelo spremenilo svoje nazore glede odlikovanj. -»- Vprašuje se namreč: Ali ni večje število ti stik ki bi zasluž li odlikovanje, pa se nihče ni spomnit nanje, ker so pač mrtvi. Ljudstvo še nekaj ceni c dlikovanje, ki si ga človek xas uži na fronti, čeprav mu ne gre v glavo, da višja Jarža daje višje odlikovanje Odlikovanja v zaledju pa ljudstvo čudno gleda in po svoje raz aga, kar bo npr. zelo škodilo dr. busteršiču. Ta je pred nekaj dnevi zbežal iz d žavnega zbora in ni hotel glasovati z ostalimi Jugoslovani proti vladi, takoj nato je prišla precej resnična vest, da bo imenovan za tajnega svttnika . . Spoznali boste sami, da ljudstvo ne ceni vojščaka, ki Je odlikovan za beg .... - Dnevne novice. .VSESLOVENSKA LJUDSKA STRANKA" ima svojo sejo v nedeljo 24 t. m. v Ljubljani. Razgovor o ustanovitvi »Narodnega sveta". Prav ta dan bo ljubljansko narodno ženstvo izročilo načelniku »Jugoslovanskega kluba dr. Korošcu* krasno vezano zbirko podpisov za majniško deklaracijo. SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA je zadnje čase veliko delala za notranjo organizacijo. Pred velikonočjo bo seja načelstva, ki bo obravnavalo pereča vprašanja, v prvi vrsti načrt novega statuta stranke. SLOV. KAT. AKADEMIČNI STAREŠINE imajo prijateljski razgovor jutri v nedeljo 17. t. m. Važna kulturna vprašanja. JUGOSLOVANSKA STROKOVNA ZVEZA je začela živahno prirejati sestanke in socijalne tečaje z imenom »Krekovi dnevi". Za Kranjem pride Idrija. Vzbudili so se železničarji. SREDI DELA je umrl litijski župan g. Oroslav Bric, eden najboljših naših delavcev in mož. Ohranili ga bomo v hvaležni molitvi. N. v. m. p! 30. MAJ . . . ? Prav bo, da se takoj lotimo razmišljanja o primerni proslavi prve obletnice maj-niške deklaracije. Prijatelje prosimo, da nam spo-roče svoje nasvete. BEuUNCI se sedaj lažje vračajo domov in smejo vzeti s seboj živil, kolikor morejo. SLOVENSKI ODBOR ZA PRESKRBO INVALIDOV je sedaj dobil vneto pomočnico v posebnem ženskem odboru. Dohodkov je imel doslej nekaj nad 10.000 K. Zadnje čase se slovenski invalidi oglažajo v rastočem številu. Dobra srca naj izdatno podpirajo te slovenske žrtve. USTANOVNI OBČNI ZBOR podružnice .Ljubljane I. zveze jugoslovanskih železničarjev* se vrši dne 19. marca 1916 ob 3. uri popoldne v restavracijskih prostorih »Narodnega doma" v Ljubljani. Jugoslovanski klub se po svojem zastopniku udeleži tega važnega zborovanja. Vojska. Pohod v Ukrajino traja dalje, doaegel je že Odeso, od ene strani so vkorakali Nemci, od druge mi. Vse skupaj se nam zdi kakor tekmovalni tek za plenom. Nobeno poročilo pa nam ne pove, ktere so tiste čete, ki se nam ustavljajo, ali so boljševiki ali že Ukrajinci sami. Rumu ni so izpraznili zadnji košček zasedenega avstrijskega-ogrskega ozemlja tik ob naši meji. Do 19. marca imajo rok, da končno podpišejo mir. V Finski je vse narobe, vojna poročila so: ruska, finska, nemška in švedska. Turki 80 vzeli Trapecunt, armensko ljudstvo prestrašeno beži pred njimi. V Palestini se pa Turki umikajo in Angleži so potisnili fronto zopet nekoliko proti severu. Japonci korakajo v Sibirijo, uporabljajo priliko, ki še nikdar ni bila tako ugodna. Trajno pa zasedenega sveta ne bodo mogli obdržati, noben narod še ni preko morja trajno obvladal večje države, prim. Anglijo in Francijo v srednjem veku. V Italiji nič novega, namreč posebnega; ravno-tako tudi na zahodni fronti ne. Ponoviti je isto, kar smo povedati pred enim tednom. Politika. OD BLIZU iN DALEČ. Državni zbor je sklenil zakon o odškodnini po krivici preganjanim, duhovnikom so vendarle priznali primernejšo plačo. Cesar bo odpustil tekom leta tri najstarejše letnike. Jugoslovani odločno zahtevajo, da se odpustijo vsi cez 42 let stari. S prehrano je križ, glede reforme ustave pa Jugoslovani odklanjajo vsak razgovor, ki ne prizna nase deklaracije. Ne vemo, ali je Rusija že priznala nemški mir, Rumunija bo kmalu pr.siljeua. Nemčija prodira na vzhod, Japonska od vzhoda, enteuta je še bolj bojevita. Ah človeštvo se ni vredno miru, ali pa mora strast ugonobiti samo sebe. takoj še ne bo — pravega miru. Jug v ognju.... Prav je označil nemški list sedanje stanje na naši jugoslovanski zemii, ko je dejal. da ves jug gori od zahteve po lastni jugoslovanski državi. V tem oginju odpada vse slabo kar 'je še slabilo naš narod; nejasnost, renegatstvo, hlapčevski duh, boječnost, omahljivost, dvom, malovernost in malodušnost, politično mešetarenje iin sprejemanje drobtinic; v tem ognju se čisti in presnavlja naše medsebojno narodno življenje, ta ogeni kuje v jeklo cel narod od Mure do Adrije, od Ziile do Drine. Ljudsko glasovanje se nadaljuje povsod, na Hrvaškem se pripravlja mogočna akcija med narodom, inteligenca se organizira med Hrvati in Srbi. Najboljšo agitacio in pomoč nam dajejo naše tuje vlade, ki na Slovenskem še niso prenehale z zatiranjem, v hrvatskih zemljah pa prepovedujejo občinam izjave, ustavljajo naše kste, prepovedujejo narodno proslavo Preradovičeve stoletnice in s cenzuro dušio vsako svobodna besedo. Težko 'kladivo tujih vlad kuje v ognju narodne volje po svobodi prerojen na-j rod v tako narodno armado, ki mora zmagati. Vsak ; dan čutimo, kako z uro raste naša notranja moč, ker ; raste v nas naša vera v pravico iu naša zvestoba i — svobodi. Služba Eaaa ! [1 je razpisana v župniji Kotmara-ves pri Celovcu. Nastop takoj. Lastno stanovanje in posestvo. D laucuabDO.saaaaDa m»aaa«anaaa!3aaGc;&<3n£spr*k«ga viaa, Iganjs iti. -~—--------- —— Lastna izdelovali!?«« in prekaievainica kloba«, Lastna leijarna. & Isdaiateli: Konsorcij Jugoslovan«. — Odgovora« urednik: JoSef Gr»stinesr, državni poslan*«. — Tisk: Učiteljske tiskarn« v Ljubljani.