Poštnina plačana v gotovini /f&otbZŽ VESTNIK SOCIALNEGA VARSTVA SRS St. I LETNIK VI. ’367 VABILO K SODELOVANJU Uredništvo bo prav rado objateljaio strokovne in druge prispevke s področja iskussnj, metod in vsebine socialnega dela« Objavljene prispevke bomo primerno honorirali. Prispevke pošljite uredništvu na naslov: dr.Lippai Vil jem,Ljubijana,Župančičeva 6/I1I. Vprašalnik za kodifikacijo in noveli' ranje rodbinske zakonodaje A. Razmerja v zakonski zvezi B. Razmerje med starši in otroki C. Posvojitev D. Skrbništvo Zora TOMIČ : Uvodna VSEBINA» 3 4 8 12 14 Dr.Alojz FINŽGAR» Pregled tujih predpisov o nekaterih vprašanjih zakonske zveze 15 Dr.Alojz FINŽGAR» Pregled tujih predpisov o razmerju med starši in otroki 25 Dr.Alojz FINŽGAR} Pregled tujih predpisov o posvojitvi 35 Akcijski program za ukrepe na področju socialnega varstva 42 Zora TOMIČ Komisija za proučevanje družinske zakonodaje Republiškega sekretariata za zdravstvo in socialno varstvo je temeljito proučila gradivo Zvezne komisije in sklenila 1. da se celotno gradivo zvezne komisije s kratkim pregledom zakonodajnih rešitev na tem področju v svetu publicira v posebni številki strokovnega glasila Republiškega sekretariata za zdravstvo in socialno varstvo "Vestnik" v tolikšni nakladi,da bo poleg stalnih naročnikov na razpolago tudi za vse druge interesente} 2. da se organizira razprava v strokovnih službah socialnega varstva in na sodiščih glede problematike s katero se ti organi vsakodnevno srečujejo,zlasti pa o problemih, kjer gre že dosedanja praksa mimo pravnih določil} 3. da se organizira razprava tudi v strokovnih združenjih in društvih (Društvo sociologov SRS,Društvo pravnikov SRS, Društvo socialnih delavcev in drugi) o načelnih vprašanjih, ki se s temi zakoni urejujejo} 4. da se družbene organizacije vključijo v razprave strokovnih služb in organizacij in z njimi sodelujejo; 5o da se v mesecu septembru organizirajo regionalna posvetovanja o teh vprašanjih z vsemi zainteresiranimi dejavniki; 6. da se v začetku oktobra organizira republiško posvetovanje o teh problemih, kjer bi se organizirala javna razprava in oblikovali sklepi in predlogi za zvezno komisijo. V fiepublii'jkem sekretariatu za zdr vstvo in socialno varstvo je bila že od prvih resnejših razprav o noveli-zaciji in kodifikaciji družinske zakonodaje v okviru federacije posebna komisija z nalogo: da proučuje posamezne probleme s tega področja da organizira in spremlja razprave o družihski zakonodaji da daje strokovna mnenja in stališča glede urejanja teh vprašanj federaciji da pripravlja gradiva za javne razprave in priteguje k temu delu še druge strokovne in družbene organizme. Komisija je svoje delo v danih okoliščinah uspešno opravljala in so bili njeni predlogi pri zveznih organih tudi upoštevani. Ves čas pa je bilo čutiti, da delo na tem področju (temeljna zvezna zakonodaja) ni bilo sistematično, koordinirano in z jasno opredeljenim konkretnim ciljem. Zaradi tega je Zvezni izvršni svet imenoval posebno komisijo za kodifikacijo družinske zakonodaje z nalogo, da pripravi gradivo za kodifikacijo in zlasti koordinira prizadevanja vseh družbenih dejavnikov na nivoju Jugoslavije. Clan te komisije je tudi zastopnik SR Slovenije dr. Alojzij Finžgar - redni profesor Pravne fakultete v Ljubljani, ki je istočasno tudi zelo aktiven član naše komisije. Organizacijsko - tehnično delo pa je dose-daj opravljal Zvezni sekretariat za zdravstvo in socialno politiko. Na sestanku, dne 27/4-1967 v Beogradu je bilo sklenjeno, da bodo organizacijsko in koordi-nativno funkcijo prevzeli republiški upravni organi, ki naj na osnovi gradiva zvezne komisije organizirajo javno razpravo in pripravijo na osnovi tega predloge zn zvezno komisijo za kodifikacijo do meseca oktobra. VPRAöALWIK ZA KODIFIKACIJO ID NOVELIRANJE RODBINSKE ZAKONODAJE Zvezni izvršni svet je ugotovil, da so podani pogoji, da se pristopi h kodifikaciji rodbinske zakonodaje. V ta namen je določil komisijo, ki naj pripravi to kodifikacijo0 Zakoni s področja rodbinskih razmerij so bili izdani neposredno po vojnio Doslej so bile spremenjene nekatere podrobnosti, temeljne rešitve pa so ost3le do danes v veljavi. Splošno je mnenje, ki ga je sprejela tudi komisija, da so ti zakoni v bistvu dobri in da so tudi v mednarodnih strokovnih krogih pozitivno ocenjeni. Pri uporabi teh zakonov pa se je vendarle pokazalo, da določene rešitve več ne ustrezajo potrebam družbe in praksa si je pomagala tako, da je bolj svobodno razlagala nekatere predpise. Podoba je tudi, da so potrebne neke nove rešitve celo tam, kjer pri uporabi sedanjih predpisov ni težav. Vse to kaže na potrebo kodifikacije in noveliranja teh predpisov. Važne družbene spremembe, ki so nastale po izdaji zakonov iz področja rodbinskega prava, se odražajo vsekakor tudi v pojmovanjih o rodbini in rodbinskih razmerjih. Pričakovati je, da bodo v odgovorih prišla do izraza tudi ta pojmovanja. Komisija za kodifikacijo se je zaradi tega odločila, da na začetku svojega dela napravi nekako anketo o potrebi noveliranja zakonskih predpisov, ki so predmet kodifi» kacije. V ta namen so sestavljena vprašanja, ki naj §eU pro diskusijo, ne samo v pravniških krogih, marveč v vseh slojih naše družbe, ki se zanimajo za to problematiko, Odgovori na postavljena vprašanja naj bi omogočili, da se najdejo nove rešitve ne samo pravnotehnične narave, marveč tudi vsebinske rešitve, ki naj bi omogoča le, da se celo rodbinskopravni sistem izpopolni, da se prilagodi novih družbenim potrebam. Namen teh vprašanj je, da odpre diskusijo • Z njimi krog problemov, ki naj se obravnavajo in rešijo, ni izčrpan. Zaradi tega se v tej anketi lahko dajejo predlogi tudi ne glede na postavljena vprašanja. A.RAZMERJA V ZAKONSKI ZVEZI I. Pogoji za sklenitev zakonske zveze 1. Ali naj zakon uredi zaroko. Kaj bi bilo treba s takimi predpisi urediti (vračanje daril,povračilo škode in dr.)j V ' .j t- t .j . . j 't. - '■ ; ; t oj? A 2. Ali bi bilo treba zakonski zadržek sorodstva drugače urediti zlasti ali bi bilo treba dovoliti zakonsko zvezo med bratrancem in sestrično j 3. Ali je treba obdržati 18 leto kot starostno dobo, potrebno za sklenitev zakonske zveze,ali pa je treba tu kaj spremeniti in kaj. Ali naj bo starostna doba določena različno po spolu. Ali naj se določi spodnja starostna meja,pod katero se zakonska zveza nikakor ne more skleniti, in kakšno starostno dobo bi bilo za to do ločitij 4. Ali naj obdržimo ustanovo neobstoječe zakonske zveze. Če ta ustanova ostane, ali bi bilo treba natančneje določiti bistvene pogoje za sklenitev zakonske zveze, zlasti glede na besedilo 13. člena "na način določen z zakonom’". II. Razmerja v zakonski zvezi 5. Ali naj se glede preživljanja zakoncev v času ko zakonska zveza formalno še obstoji, zakonca pa ne živita več skupaj, uzakoni obstoječa sod na praksa, ki gre za tem, da se preživnina ne prizna zakoncu, ki je kriv za ločeno življenje in tudi ne tedaj» če je do ločenega življenja priulo po sporazunu zakoncev (analogija iz 27. člena ZD). III,Prenehanje zakonake zveze 6. Ali naj obvelja za razvezo zakonske zveze sedanje v bistvu tolerantno stališče» ki se je izoblikovalo na temelju obstoječe zakonske u-reditve in sodne prakse ali pa bi bilo treba to stališče korigirati in kakoj 7. Ali naj se ne glede na prejšnje vprašanje spremeni sistem razveznih razlogov, zlasti tako, da se obdrži en sam splošni razvezni razlog, opuste pa posebni razvezni razlogi* 8. Ali naj se naloži sodišču, da se pri razvezi zakonske zveze, zlasti če gre za splošni razvezni razlog, ozira na otroke, za katere sta zakonca dolžna skrbeti, na dobo trajanja zakonske zveze itd., tako da bi te okolnosti v določenih pogojih oteževale razvezo zakonske zveze*. 9. Ali naj se, če posebni razvezni razlogi ostanejo, določi kot poseben razvezni razlog samo dejstvo dolgega ločenega življenja zakoncev. Ali bi bilo treba določiti najkrajšo dobo ločenega življenja in kakšno, Ali bi bilo treba določiti še kak drug poseben razvezni razlog* Ip. Ali naj sodišče ugotavlja krivdo po uradni dolžnosti, Ali dati pravico do tožbe tudi zakoncu,ki je izključno kriv. Ali naj bo dovoljeno sprožiti vprašanje krivde za razvezo zakonske zveze tudi še po razvezi zakonske zveze» 11« Kako naj se formulira splošni razvezni razlog, če se ne sprejme sedanja formulacija« 12. Ali je treba kaj spremeniti obstoječe posebne razvezne razloge in kako} 13. Ali naj se dovoli sporazumna razveza zakonske zveze brez kakih posebnih pogojev ali pa je treba postaviti tudi neke pogoje in kakšne» 14, Ali je treba, če pride do razveze zakonske zveze, predvideti možnost povračila škode (premoženjske in nepremoženjske) in ob kakšnih pogojih} :15. Ali naj o varstvu in vzreji ter pri kom bodo skupni otroci in o njihovem preživljanju še nadalje odloča sodišče. Kateri organ bi ob spremenjenih razmerah lahko spremenil tako odločbo» 16. Ali bi bilo treba določiti, da mora skrbstveni organ obvezno sodelovati v zakonskih pravdah, kadar se odloča o otrocih. Ali dati temu organu širše upravičenosti. 17. Ali je v pogledu preživljanja razvezanih zakoncev potrebna kakšna načelna sprememba,npr. priznati ob določenih pogojih preživnino tudi krivemu zakoncu ali zakoncu, ki je preskrbljen, kadar je kriv za razvezo drugi zakonec in bi prišlo z razvezo do občutnih razlik v premoženjskem položaju zakoncev. 18. Ali se lahko zahteva za preživljanje razvezanega zakonca poda tudi še po razvezi zakonske zveze in ob kakšnih pogojih» 19. Ali naj se spravne poskuse napravi bolj učinkovite (da morata k spravnemu poskusu priti oba zakonca, da se na njem obvezno razpravlja, pri kom bodo otroci in o njihovem preživljanju ter druga važna vprašanja. Ali je treba določiti, da sodišče napoti zakonca zaradi spravnega poskusa v strokovno ustanovo, če taka obstoji. IV• Premoženjska razmerja zakoncev 2o. Ali naj se obdrži sedanji zakonski premoženjski režim, t.j. kombinacijo skupnega premoženja in posebnega premoženja ali pa ga je treba spremeniti in kako; 21. Ali naj se natančneje določi kaj spada v skupno premoženje in kaj v posebno premoženje zakoncev, zlasti ali bi bilo potrebno določiti, da skupno premoženje obsega vse z delom pridobljene dohodke zakoncev in vse dohodke posebnega premoženja zakoncev, tedaj tudi tiste, ki niso bili pridobljeni z delom; 22. Ali naj ostane sedanji način določanja deleža zakonca na skupnem premoženju po prispevanju ali pa naj dobi vsak zakonec pravico na enak delež. Ali sprejeti določilo, da so deleži zakoncev enaki, če se ne dokaže, da sta zakonca prispevala v drugačnem razmerju; 23* Ali naj se dovoli, da si zakonca dogovorno izbereta tudi drugačen premoženjski režim in sicert - določeni, z zakonom predpisani premoženjski režim, n.pr. režim ločaiega premoženja, ali poljuben premoženjski režim; vedno ali samo ob določenih pogojih,n.pr. kadar sta oba zakonca zaposlena; - ob sklenitvi zakonske zveze ali tudi kasneje. 24. Ali naj se za veljavnost pogodb, sklenjenih med zakonci, zahteva določena oblika in kakšna, ali naj se neke pogodbe tu izvzame,n.pn1. pogodbe o darilu predmetov posebne rabe, sporazum o upravi in razpolaganju s skupnim premoženjem, ali kake druge pogodbe; 23* Ali naj se prizna delež na skupnem premoženju tudi pri izvenzakonski skupnosti, če gre za trajno življensko in delovno skupnost; B. RAZMERJE MED STARŠI IN OTROKI I« Status nezakonskih otrok 26o Ali naj se zakonski otroci izenačijo z zakonskimi tudi v razmerju do drugih sorodnikov (bratov, sester, prednikov po materini in očetovi strani)j 27« Ali naj se glede dedovanja enako obravnava očetovstvo ugotovljeno s priznanjem in očetovstvo ugotovljeno s sodno odločbo, Ali naj se nezakonskim otrokom prizna pravica do preživljanja tudi nasproti očetovim in materinim sorodnikom (te pravice sedaj nezakonski otroci nimajo); II, Ugotavljanje in spodbijanje očetovstva in materinstva 28, Ali naj se prizna pravica vložiti tožbo zaradi ugotovitve očetovstva posebej tudi otrokovi materi in organu družbene skupnosti in ob kakšnih pogojih; 29, Ali naj se dovoli vložiti tožbo zaradi ugotovitve očetovstva še pred otrokovim rojstvom, s tem da se sodna odločba lahko izda šele po otrokovem rojstvu; 3o„ Ali naj se da možnost, da otrok vloži tožbo zaradi ugotavljanja očetovstva tudi še po doseženem 23, letu starosti in ob kakšnih pogojili» 31, Ali naj se dovoli, če gre za priznanje očetovstva, podati priznanje tudi pred otrokovim ifcojstvom; 32. Ali naj se določi, da se ob priznanju očetovstva oseba, ki prizna očetovstvo,hkrati zaveže dajati preživljanje, tako da bi bil to ■ izvršilni naslov} 7®' 33. Ali je treba predvideti razveljavitev priznanja očetovstva in ob kakšnih pogojih; 34. Ali naj se rok za spodbijanje očetovstva, ki znaša sedaj za moža in za mater šest mesecev, podaljša npr. na 1 leto; 35. Ali naj se dovoli, da tožbo za spodbijanje očetovstva, kadar je možu matere odvzeta poslovna sposobnost, vloži v njegovem imenu nje&ov skrbnik; 36. Ali naj se dovoli da mladoletna oseba očetovstvo spodbija po svojem skrbniku ali pa mora čakati, da postane polnoletna; 37. Ali naj rok za tožbo materinega moža zaradi spodbijanja očetovstva začne teči - od dneva, ko je zvedel za okolnost, da-o Anglija). Ponekod se kot zadržek posebej navaja impotenca (Anglija, Lichten-' stein, Kitajska) nosečnost žene z drugim, spolna bolezen, epilepsija (Norveška, Švedska. Anglija). 0 mladoletnosti bo posebej govor. Posebej je tu omeniti še določbo načrta NDA, da naj bodoča zakonca pred sklenitvijo zakonske zveze resno razmislita ali so glede na značaj, živijenske nazore in interese podani pogoji, zato, da ustvarita zvezo za celo življenje in za ustanovitev rodbine (par. 5). 4. Po sovjetskem pravu lahko skleneta zakon moški ali ženska z 18. leti, ženska s posebnim dovoljenjem tudi z 17. leti, po bolgarskem zakonu z 18. leti, so dišče pa lahko iz važnih razlogov dovoli skleniti zakon z 16. Jeti. Preje je treba zaslišati starše ali skrbnika, ^e preteče 6 mesecev po polnoletnosti, se zakon ne more več razveljaviti (čl. 21,4o). Po romunskem zakonu moški lahko sklene zakon z 18. leti, ženska z 16. leti, upravni organ lahko na podlagi mnenja zdravnika izvedenca dovoli tudi 15 letni ženski skleniti zakon če so zato važni razlogi (čl» 4). Po madžarskem zakonu je potrebna starost 18 let,toda s privolitvijo varuške oblasti se zakon lahko sklene že preje, celo po 12 letu starosti. Po češkoslovaškem zakonu se šteje zakon, ki ga sklene oseba, mlajša od 16 let neobstoječ. Po 16. letu se lahko doseže spreg- led zadržka mladoletnosti če so podani važni razlogi in če je to v skladu z družbeno svrho zakona. Zakon so ne more razveljaviti, če je mož, ki je bil mladoleten, dopolnil 18 leto starosti ali če je žena postala noseča (par. 13). Po poljskem zakonu lahko sklene zakon moški z 21 leti, ženska z 18 leti, iz opravičenih razlogov se lahko dovoli skleniti zakon moškemu z 18 leti ženski z 16 leti, če je to v interesu bodoče rodbine in družbe. Ne more se zahtevati razveljavitev, ko je mož dopolnil predpisano starost, če je žena noseča, se lahko zakon razveljavi le na njeno zahtevo (čl. lo). Po nemški uredbi zakon lahko sklene moški ali ženska z 18 leti. V skandinavskih deželah je za moškega npr. potrebna starost 18 let, za ženske 16 let, v Grčiji za moške 18, za ženske 14, v Italiji za moške 16, za ženske 14, dovoli pa se lahko spregled za moškega starega 14, za žensko staro 12 let. V novejših zakonih je opaziti tendenco, da se starostna doba potrebna za sklenitev zakona zvišuje. Tako Kitajski zakon zahteva za moškega starost 2o let, za žensko 18 let. Po TZZ je najnižja starostna meja pod katero se sklenitev zakona ne more dovoliti 14 let. (navodilo VS FLRJ) So predlogi, da bi bilo treba v zakonu določiti najnižjo mejo, pod katero se spregled ne more dovoliti, dalje, da se pred dovolitvijo obvezno zasliši skrbstveni organ in da bi ta tudi lahko zahteval razveljavitev zakonske zveze, če je zakonsko zvezo sklenil mladoletnik. 5. Glavni premoženjski režimi, o katerih se danes razpravlja so premoženjska skupnost in pa sistem ločenega premoženja, kombiniran s pravico zakonca, da je po prenehanju zakona udeležen na premoženju drugega zakonca ki ga je ta pridobil v zakonski zvezi. Podoben sistem kot po TZZ velja v ZSSR, ČSR, Poljski, Madžarski, Romuniji, le v Bolgariji velja sistem ločenega premoženja z udeležbo na pridobitku. V RSFRS se delež zakonca na skup nem premoženju, tako kot pri nas, določi po n-jogovem prispevanju. Po češkoslovaškem in poljskem zakonu sta deleža zakoncev v načelu enaka, vendar sodišče lahko gle de na okolnosti primera določi različne deleže. Nekateri zakoni predvidevajo, da se zakonski režim lahko iz važnih razlogov odpravi, zlasti če bi nadaljnje trajanje skupnosti premoženja bilo v nasprotju z pravili socialističnega sožitja» Skupnost po zakonu preneha* če zakonec izgubi poslovno sposobnost. S prenehanjem premoženjske skupnosti nastopi režim ločenega premoženja. Po poljskem zakonu zakonca lahko s pogodbo premoženjsko skupnost* ki velja po zakonu le za premoženje pridobljeno z delom v zakonski zvezi, razširita, zožita ali izključita. ce je premoženjska skupnost izključena, velja režim ločenega premoženja (čl» 47-51)» Ugovori so, da je pri nas zakonski premoženjski režim premalo podrobno izdelan, dalje, da je tedaj, če gre za zakonca, ki oba pridobivata, morda preveč grob. 6. Po TZZ je vprašljivo, ali dolžnost medsebojnega preživljanja zakoncev velja, dokler zakon obstaja ali pa preneha, če zakonec neopravičeno razdere zakonsko skupnost» V tuji zakonodaji najdemo največkrat stališče, da zakonec, ki neopravičeno zapusti zakonsko skupnost, nima pravice do preživnine» Tako npr» v švicarskem pravu, francoskem pravu, po zakonu Zapadne Nemčije» Po madžarskem zakonu zakonec izgubi pravico do preživljanja, če neopravičeno ne živi z drugim v živi jenski skupnosti ali če si je sam kriv, da je prišel v pomanjkanje» (par.32)» Po načrtu NPR ne more zahtevati preživljanja zakonec , ki se je z ločitvijo težko pregrešil zoper dolžnosti, ki mu jih zakonska zveza nalaga ali ki je s tako kršitvijo dal drugemu zakoncu povod za ločitev (par. 18) . Po češkoslovaškem zakonu obstoji med zakonci dolžnost medsebojnega preživljanja. Obseg preživljanja se določi tako, da je materialni in kulturni nivo obeh zakoncev v glavnem isti (par» 91). Preživljanje se lahko zahteva tudi tedaj, če zakonca npr» zaradi sporov živita ločeno. Vendar se pravica preživljanja ne more priznati, ce bi bilo to v nasprotju z moralnimi načeli socialistične družbe n»pr. če bi zakonec pobegnil z drugim (par» 6/2). Po romunskem zakonu ima tudi krivi zakonec pravico do preživljanja in to celo še eno leto po razvezi (čl. 41). 7« Zakoni o zakonski zvezi socialističnih dežel ne naštevajo posameznih razveznih razlogov, marveč po~ znajo samo en razvezni razlog, razlog težke oraajano-sti zakonskega razmerja. Po sovjetskem pravu se zakonska zveza razveže "če je to potrebno. Zakon je treba razvezati "če bi nadaljevanje zakonske zveze nasprotovalo načelom komunistične morale in če ni normalnih pogojev za skupno življenje in vzgojo otrok" (glej navodilo VS ZSSR o sodni praksi v razveznih zadevah z dne 16/IX.1949). Po madžarskem zakonu se lahko dovoli razveza "če je podan resen in važen razlog" (par. 18). Besedilo se razlaga tako kot v sovjetskem pravu. Po romunskem zakonu se zakon lahko razveže "če je iz važnega razloga nadaljevanje zakona za tistega, ki zahteva razvezo, nemogoč"* Pri presoji tehtnosti razlogov se je ozirati tudi na koristi mladoletnih otrok (čl. 38). Po češkem rodbinskem zakonu se razveza dovoli le v družbeno opravičenih primerih, če je razmerje med zakonci tako težko omajano, da zakon ne more več spolnjevati svoje družbene vloge,Pri odločanju o razvezi mora sodišče upoštevati interese otrok (par. 1/2). če zakon še lahko spolnjuje eno izmed glavnih nalog, t.j. zavarovati pravilno vzgojo mladoletnih otrok, se razveza ne dovoli. Po poljskem zakonu je razvezni razlog popolni in trajni razdor življenske skupnosti. Razveza se ne dovoli, če bi bili oškodovani interesi mladoletnih otrok ali če bi bila v nasprotju z normami družbenega sožitja. Razveza se ne dovoli, če jo zahteva zakonec, ki je izključno kriv za omajanje zakonskega razmerja, razen če drugi zakonec v to privoli ali če bi se njegovo nasprotovanje razvezi v danih okoliščinah protivilo normam družbenega življenja (čl. 56). Po uredbi NDR se zakon razveže, če so podani resni razlogi in če sodišče ugotovi, da je zakonska zveza izgubila svoj smisel za zakonca,otroke in družbo. Razveza se ne dovoli, če temu nasprotujejo koristi otrok (par. 8). Podobno tudi načrt zakona NDR, ki pa posebej povdarja, da socialistična družba ne dovoljuje lahkomiselnega odnosa do zakona. Država varuje zakonsko zvezo in pomaga premagovati in razreševati nastale konflikte. Pri tem se na primeren način opira na družbene sile (par, 24), 8, Poseben problem je sporazumna razveza zakona, ki je nekateri pri nas priporočajo. Sporazumno razvezo pozna Belgija, vendar so pogoji zanjo zelo težki. Zakonca morata imeti določeno starost, moški 25 let, žena 21 in ne več kot 45 let. Zakon je moral trajati več kot 2 leti in manj kot 2o let. Razveza se ne more dovoliti preje kot poteče leto dni od vloženega predloga. Zakonca morata vsako četrtletje ponoviti podani predlog, morata se sporazumeti glede premoženjskih razmerij in usode otrok. Del premoženja pripada ob razvezi takoj otrokom rojenim v zakonu. Podobno je urejena sporazumna razveza v Luksemburgu. Po Portugalskem pravu morata biti zakonca stara več kot 25 let in že dve leti poročena. Najprej je mogoče doseči začasno ločitev in po enem letu razvezo. Na Švedskem se zakonca lahko sporazumno ločita od mize in postelje in nato po enem letu lahko na sporazumen predlog dosežeta razvezo. V Indiji je mogoča sporazumna razveza, če sta zakonca živela ločeno eno leto ali več. 0 predlogu sodišče odloči šele leto dni po vložitvi predloga, tako da morata zakonca živeti preje najmanj dve leti ločeno. V ZSSR, ČSR, NDR, Poljski, Bolgariji, Romuniji, Madžarski ni sporazumne razveze* Po zakonu o zakonski zvezi LR Kitajske je dovoljena sporazumna raz -veza* Sporazum je treba podati pred državnim organom, ki ugotovi, da gre res za sporazum in da sta zakonca primerno uredila vprašanje otrok in premoženja (čl,17). 9. Vprašanje preživljanja zakonca je dokaj različno rešeno. Po zakonu CSR preživljanje lahko zahteva zakonec, ki ni sposoben se sam preživljati. Preživljanje se daje pet let po razvezi, vendar se, če zakonec tudi po preteku tega časa ni sposoben, da se sam preživlja lahko podaljša brez časovne omejitve (čl. 92, 93). Po Poljskem zakonu lahko zahteva preživljanje zakonec, ki ni izključno kriv za razvezo. Če je zakonec kriv za razvezo, lahko zahteva preživnino, čeprav ne trpi pomanjkanja, 5e zavezanec ni kriv za razvezo, dolžnost dajati preživnino preneha pet let po razvezi, sodišče pa lahko ob izrednih okolnostih rok podaljša (čl. 6o). Po bolgarskem pravu dolžnost preživljanja traja največ tri leta po razvezi. Preživnino je dolžan dajati praviloma le krivi zakonec, (čl, 116). Po sovjetskem pravu dolžnost preživljanja ne traja dalj kot eno leto po razvezi (čl. 13, 15). Po madžarskem pravu lahko zahteva preživnino razvezani zakonec, ki je brez lastne krivde v potrebi razen če je izgubil pravico s svojim obnašanjem v zakonu (par.21). Po romunskem zakonu ima tudi krivi zakonec pravico do preživnine, vendar največ eno leto po razvezi. Sicer pa ima zakonec pravico do preživnine tudi, če je nesposobnost za delo nastala v enem letu po prenehanju zakonske zveze in jo je pripisati okolnosti, ki je v zvezi z zakonom (41. čl.). Po uredbi NDR ima pravico do preživljanja zakonec, ki se sam ne more preživljati. Pogoj pa je, da je zakon trajal že leto dni, razen če gre za posebne okoliščine, kot so rojstvo otroka ali prekinitev priprave za poklic, ki je nastopila s sklenitvijo zakona. Preživljanje mora biti glede na dane okolnosti opravičeno. Preživljanje se daje dve leti, vendar lahko sodišče po okolnostih primera to dobo podaljša. Preživnina se lahko zahteva samo v razvezni pravdi (par. 14, 13). Račrt zakona RDR pa dostavlja, da se lahko zahteva še dve leti po razvezi, če so razlogi, ki jo opravičujejo, bili podani že v času razveze ali če se v polni meri pojavijo šele po končanem razveznem postopku (par. 29). Po zakonih meščanskih držav ima razvezani zakonec, predvsem žena pravico do preživnine. V francoskem pravnem področju je preživnina omejena tako, da ne sme presegati 1/3 dohodkov zavezanca. v skandinavskih deželah se preživnina prizna zakoncu če jo potrebuje. V norveškem zakonu je posebej pov-darjeno, da je to zlasti tedaj, če je zakonec zaradi otrok ali poroke izgubil možnost, da bi si preskrbel sposobnost, da se sam preživlja. Krivi zakonec praviloma nima pravice zahtevati preživljanja. Danski in Finski zakon dajeta preživljanje tudi zakoncu, ki je kriv za razvezo, če so za to važni razlogi. lo. Ob razvezi je treba urediti vprašanje varstva, vzgoje in preživljanja otrok. Po sovjetskem pravu mora sodišče ob razvezi določiti pri kom bodo otroci in kdo od staršev in v kakšnem obsegu bo nosil stroške preživijanja (čl. 22). Po bolgarskem zakonu' sodišče pri razvezi določi kateremu zakoncu naj pripadajo roditeljske pravice glede otrok, o ukrepih za izvajanje teh pravic.in o osebnih stikih med starši in otroci. Sodišče lahko da otroka v varstvo tretji osebi ali v zavod in določi začasno preživnino za otroka. Sodišče, predno odloči, zasliši starše eventualno tudi otroke in bližnje sorodnike. Odločilen je interes otroka. Ob spremenjenih razmerah lahko sodišče spremeni odločbo (54 člen). Po romunskem zakonu sodišče odloči ob razvezi, kateremu od roditeljev ee dodeli otrok. 0 tem zasliši starše in varuško oblast eventuelno tudi otroke. Otroci se lahko dajo v varstvo sorodnikom ali drugim osebam ali zavodu za mladinsko varstvo. Po madžarskem zakonu določi o bivanju otroka , če se starša ne sporazumeta (par. 76). Po uredbi NDR sodišče v raz-vezni sodbi odloči, komu se poveri skrb za otroka. Sodišče tudi lahko določi višino preživnine, ki jo mora drugi roditelj plačevati. Sodišče odloči po predlogu staršev in zaslišanju organov mladinskega varstva. Ti morejo predno se izjavijo, ugotoviti, kakšen je vzgojni vpliv staršev, razmerje staršev do otrok in življenske razmere staršev. Osebne stike med starši in otroki ureja upravni organ. Ta lahko za določen čas prepove take stike, če je to v otrokovem interesu (par. 9 - 11). Zanimive so določbe 13. in 14. člena zakona o varuštvu in skrbništvu zak. čl. XX: 1877, ki je veljal v Vojvodini. Sodišče v primeru razveze izda odločbo o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok, toda, če se otrok ne izroči tistemu, ki je po sodni odločbi upravičen imeti otroka pri sebi, odredi izročitev varuška oblast in ona potem tudi izvrši to odredbo. Tudi v drugih zakonih je predvideno, da sodišče ob razvezi uredi vprašanje varstva, vzgoje in preživljanja otrok. °e se da otrok v varstvo drugi osebi imajo po nekaterih zakonih starši pravico, da nadzirajo vzgojo otroka. Večkrat je tudi predpisano, da mora sodišče predno izda odločbo zaslišati varuško oblast. Dr. Alojz Finžgar PREGLED TUJIH PREDPISOV 0 RAZMERJU MED STARSI IN OTROKI V tem pogledu so upoštevani predvsem tile predpisi: Kodeks zakonov o zakonski zvezi, rodbini in varuštvu RSFSR iz leta 1926 s spremembami do leta 1961, zakon o rodbini ČSR iz leta 1964, zakon o rodbini in skrbništvu LR Poljske iz leta 1964, načrt rodbinskega zakonika nemške demokratične republike iz leta 1965,bolgarski zakon o osebah in rodbini iz leta 1949 s spremembami do leta 1949, romunski rodbinski zakonik iz leta 1953 in madžarski zakon o zakonski zvezi, rodbini in varuštvu iz leta 1952, oba s spremembami do leta 1959. Tu so navedeni predpisi s posebnim ozirom na temeljni zakon o razmerju med starši in otroki in predlagane spremembe tega zakona. I. Starši in otroki Vsi navedeni zakoni izhajajo iz stališča enakopravnosti staršev. Oba starša imata roditeljske pravice, ki jo izvršujeta sporazumno. Se se starša v konkretni zadevi ne moreta sporazumeti, odloči državni organ, upravni organ ali sodišče* Pri otrocih , rojenih izven zakona, včasih roditeljska pravica, če tako odloči sodišče, pripada samo materi, dalje roditelj kadar dela za otroke, lahko včasih dela tudi sam brez soglasja drugega. Naš temeljni zakon o razmerju med starši in otroki je v tem pogledu doslednejši. Tudi po teh zakonih roditeljska pravica vsebuje skrb za vzgojo, preživljanje, zastopanje in upravljanje otrokovega premoženja* Kar se tiče pravice roditelja, da sam dele. za otroka je omeniti, da po češkoslovaškem pravu otroka zastopa vsak roditelj sam, razen če gre za kolizijo interesov. Isto velja po čl. 9o poljskega zakona in tudi po čl. 88 bolgarskega zakona. Madžarski zakon določa, da lahko posamezen roditelj zastopa otroka v premoženjskih zadevah in to na podlagi pooblastila drugega ali medsebojnega pooblastila. Roditelj, ki v imenu otroka sklepa male pravne posle vsakdanjega življenja, velja nasproti tretjim dobrovernim osebam kot pooblaščenec drugega tudi če ne bi imel takega pooblastila (4 81). Ti zakoni včasih tudi govore o posebnih dolžnostih o-trok nasproti staršem. Tako določa člen 84 bolgarskega zakona, da so otroci dolžni spoštovati starše in jim po svojih močeh pomagati. Po 4 75 madžarskega zakona so otroci dolžni starše spoštovati, jih ubogati in jim pomagati pri vzgojnih prizadevanjih. Tudi člen 95 poljskega zakona določa, da otrok, ki je v roditeljski oskrbi, mora ubogati starše. Na drugi strani ima otrok pravico, da če je to v njegovem interesu in če ima za to važne razloge brez dovoljenja staršev zapustiti dom (4 76 madž. zakona), da spremeni uk in usposabljanje za poklic, ki so ga starši določili (čl. lo2 rom. zakona). Posebej je povdarjena dolžnost otrok, ki žive v rodbinski skupnosti s svojimi starši, da pomagajo staršem in da če imajo dohodke od svojega dela prispevajo za kritja skupnih potreb rodbinske skupnosti (čl. 35 češkoslov. zakona, člen 91 poljskega zakona). Starši imajo pravico zahtevati, da jim tretja oseba izroči otroka in to po sodišču (členi 44 zakona RSFSR, 86 bolg, zakona, 76 madžarskega zakona, loo pojjskejra zakona). Vendar se tu ne govori samo o pravici staršev do otroka, upoštevati je treba prvenstveno tudi interes otroka, sodišče ni dolžno brezpogojno odločiti, da se otrok vrne staršem. Na drugi strani so starši dolžni delati v interesu otroka, dalje so tudi dokaj omejeni v svojem delovanju zlasti kadar gre za upravljanje otrokovega premoženja. Tako po poljskem zakonu starši ne morejo brez odobritve skrbstvenega organa opravljati poslov, ki presegajo okvir redne uprave, so v tem pogledu tedaj v enakem položaju kot skrbnik. Bolgarski zakon še posebej omenja izterjave denarnih zneskov in najemanje posojil (čl. 39). Po madžarskem zakonu starši nekaterih poslov ne morejo skleniti niti z odobrenjem varuške oblasti. To so v glavnem neodplačani posli. Številni posli se lahko sklepajo samo z odobritvijo varuške oblasti ( 4 87). 11. Uffotavl.ian.ie očetovstva Ugotavljanje očetovstva je tako kot v našem temeljnem zakonu o razmerju med starši in otroki urejeno v čehoslovaškem zakonu (44 53 - 56), v poljskem zakonu (čl. 72 - 86), nemškem načrtu (M 54 - 58). Očetovstvo se ugotavlja s priznanjem ali v sodnem postopku. Drugače je bilo to po členih 28, 29 zakona RSFSR, ki so veljali do leta 1944. Po teh določbah je mati navedla matičarju očeta in navedeni je moral v roku 1 leta potem spodbijati očetovstvo. Priznanje je mogoče podati čim je otrok spočet (4 37 madžarskega zakona, čl. 67 bolgarskega zakona, člen 75 poljskega zakona, 4 53 češkoslovaškega zakona). Priznati je mogoče otroke tudi še po njegovi smrti, večinoma pa se tu pristavlja, da se to lahko stori le če ima umrli otrok potomce (čl. 76 pol. zakona, člen 57/1 romunskega zakona, 4 37/4 madžarskega zakona, člen 67 bolgarskega zakona). Otrokovi potomci lahko še po otrokovi smrti zahtevajo sodno ugotovitev očetovstva (4 56 madžarskega zakona, 4 38/4 madžarskega zakona). Če je oče mladoleten je za njegovo priznanje potrebno soglasje zakonitega zastopnika (člen 74 polj. zakona, 4 37 madžarskega zakona). 'ložba za ugotavljanje očetovstva ni vezana za rok po češkoslovaškem, poljskem, madžarskem zakonu. Po bolgarskem zakonu velja za otroka 3 letni rok, ki se šteje od polnoletnosti, za mater 3 letni rok, ki se šteje od otrokovega rojstva (čl. 66/2). Po romunskem pravu se mora tožba praviloma vložiti v roku 1 leta po otrokovem rojstvu, v izjemnih primerih ta rok ne teče že od rojstva, marveč od nekega kasnejšega trenutka (čl. 6o). Po nemškem načrtu mora polnoletni otrok tožiti v roku 1 leta potem ko je zvedel za dejstva, ki govore za očetovstvo toženca (4 56). Po novih švicarskih predlogih je treba tožbo vložiti v roku 1 leta po otrokovem rojstvu, lahko pa se toži tudi kasneje, če je vzrok zakasnitve ravnanje toženca ali kak drug važen in upravičen razlog. Tožbo za ugotavljanje očetovstva ima predvsem otrok (& 38/4 madžarskega zakona, člen 59 romunskega zakona), otrok ali mati (člen 66 bolgarskega zakona, & 54 češkoslovaškega zakona) ali varuh mladoletnega otroka (& 56 nemškega načrta). Po poljskem zakonu lahko toži mati in otrok, mati pa ne more tožiti kadar je otrok polnoleten (člo 84). Tožbo lahko vloži tudi javni tožilec. Zanimiv je švicarski predlog, da naj se v zakonu odredi, da se je v pravdi zaradi ugotavljanja očetovstva vsak dolžan podvreči odvzemu krvi in dedno biološki preiskavi, če ni nevarnosti za zdravje, fce tega ne stori, se kaznuje zaradi nerodnosti in odgovarja za škodo. Podano priznanje po poljskem zakonu lahko oče spodbija le zaradi napake v v^lji in to v enem letu po podanem priznanju (člen 8o). Po otrokovi smrti se priznanje ne more razveljaviti (člen 83 poljskega zakona). Po čl.58 romunskega zakona lahko priznanje, ki ne odgovarja resnici, vsak spodbija. Po ft 61 češkoslov. zakona lahko moški, čigar„očetovstvo je ugotovljeno s soglasno izjavo staršev, spodbija očetovstvo, če je izključeno, da bi mogel biti otrokov oče in to v roku 6 mesecev od dneva, ko je bilo očetovstvo tako ugotovljeno. Po madžarskem pravu lahko oče spodbija priznanje, če njegova izjava zaradi pomanjkanja zakonitih pogojev ni polno veljavna pa tudi če po okolnostih sodeč ni mogoče, da bi bil on oče otroka (St 43). Po nemškem načrtu se lahko zahteva, da se priznanje razglasi za neučinkovito, če se zve po priznanju očetovstva za dejstva, ki govore proti očetovstvu. Tako tožbo lahko vloži mati, varuh otroka ali oče v roku enega leta po zaznanju okolnosti. Izjemoma se lahko tožba vloži tudi še po preteku roka0 Po preteku roka lahko tako tožbo vloži javni tožilec. Dalje javni tožilec lahko tudi zahteva razveljavitev pravnomočne sodbe o očetovstvu, če se zve za okolnosti, ki govore proti ugotovljenemu očetovstvu. Kor so nezakonski otroci skoro popolnoma izenačeni z zakonskimi, rodbinski zakoni ne poznajo instituta pozakonitve. III. Spodbijanje očetovstva V vseh zakonih ima oče pravico spodbijati očetovstvo otroka, ki je bil rojen v zakonu ali določen čas po prenehanju zakona in to v določenem roku. Nekateri zakoni posebej urejajo vprašanje, kaj velja tedaj, če je oče, predno je potekel rok za spodbijanje, duševno obolel ali mu je bila odvzeta poslovna sposobnost, Rešitev je taka, da oče, če je razsoden lahko sam toži, če pa ni, sme tožbo vložiti njegov zakoniti zastopnik, če pa ta tega ni storil, ima to pravico oče, če pozneje ozdravi oziroma če se mu vrne poslovna sposobnost in to v določenem roku, ki teče od ozdravljenja oz. vrnitve poslovne sposobnosti (primerjaj & 57 češkoslov. zakona, člene 64, 65 polj. zakona, člen 55 rom. zakona, & 1595 nem. drž.zakona). Če je oče že vložil tožbo pa je jasneje umrl, lahko dediči nadaljujejo postopanje (čl. 54/2 rom. zakona). Po francoskem pravu lahko vlože tožbo za spodbijanje očetovstva očetovi dediči, če je ta umrl pred potekom roka za vložitev tožbe (členi 315, 316 CC), Po italijanskem pravu lahko v takem primeru vlože tožbo očetovi sorodniki in potomci (člen 244-247 cc). V nemškem državljanskem zakoniku pripada v takem primeru pravica do tožbe sedaj očetovim staršem (zakon od ll.VIIIol961). Pravico spodbijati očetovstvo ima po bolgarskem zakonu vsaka zainteresirana oseba ( čl. 7o). Po poljskem pravu lahko poleg očeta, matere in otroka spodbija očetovstvo tudi javni tožilec (člen 86, polj. zakona). Po nemškem načrtu imajo pravico do tožbe oče, mati in javni tožilec (4 59). Po 4 62 češkosl. zakona lahko vloži tožbo za spodbijanje očetovstva vrhovni javni tožilec, če je roditelju potekel rok za spodbijanje očetovstva, a spodbijanje zahteva družbena korist. Javni tožilec lahko vloži tožbo tudi po madžarskem pravu in sicer po smrti otroka, ki je umrl brez potomcev 4 43). Rok za spodbijanje očetovstva znaša 3 mesece do 1 leta, za otroka lahko tudi 3 leta« Rok se računa od rojstva otroka oziroma od trenutka, ko je prizadeti zvedel za otrokovo rojstvo« Toda po madžarskem pravu velja to le, če je prizadeti v tem roku tudi zvedel za dejstva, ki opravičujejo spodbijanje, če pa je za take okolnosti zvedel kasneje, teče rok 1 leta od trenutka ko je zvedel za taka dejstva (* 43/5). Tudi po nemškem državljanskem zakoniku za očeta teče rok od trenutka, ko je zvedel za okolnosti, ki opravičujejo spodbijanje. Tako tudi po nemškem načrtu (4 6o), Po švicarskem pravu se očetovstvo lahko spodbija tudi še po preteku roka, če se zamuda opraviči z važnimi razlogi ali če je prišlo do priznanja očetovstva ali do opustitve spodbijanja z zvijačnim namenom. Po nemškem načrtu se tožba lahko vlo-ži po preteku roka, če je tožitelj brez svoje krivde zamudil rok. Javni tožilec lahko vloži tožbo v interesu otroka, ne da bi bil vezan na rok (& 6o). IV. Nadzor družbe nad izvrševanjem roditeljska pravice Po rodbinskih zakonikih poseben organ, ljudski odbor, varuško sodišče, varuško oblastvo lahko izda določene ukrepe, če starši ne izvršujejo v redu svojih roditeljskih pravic oziroma dolžnosti. Ukrepi, ki jih izdajajo v okviru nadzorstva nad izvajanjem roditeljske pravice, so ukrepi, s katerimi se omejuje roditeljska pravica in pa odvzem roditeljske pravice. Odvzem roditeljske pravice izreče sodišče. Ratlogi za odvzem so zloraba roditeljskih pravic ali hudo zanemarjanje dolžnosti} navajajo pa se razlogi tudi drugače. ce razlogi za odvzem roditeljske pravice odpadejo, se roditeljska pravica vrne. V rodbinskih zakonih srečamo tudi določbo, da starši lahko obdrže stike z otrokom, razen če jim sodišče te stike prepove ali omeji. V posameznih zakonih se posebej poudarja, da se roditeljska pravica vzame posameznemu roditelju (4 89 madž. zakona, člen lo9 rom. zakona, člen 11 poljskega zakona, člen 83 bolg. zakona). V francoskem code civil je določeno, da če se roditeljska pravica odvzame za vse otroke, velja to tudi za kasneje rojene otroke (4 89). V pristojnost sodišča spadajo tudi ukrepi, ki določajo omejitev roditeljske pravice. Po češkoslovaškem zakonu se roditeljem omeji roditeljska pravica, če je za izvrševanje roditeljske pravice resna ovira ali če starši ne izvršujejo teh pravic pravilno, interes družbe pa zahteva pravilno vzgojo (& 44/1, 2). Tu pride v poštev zlasti odvzem otroka staršem. Otrok se potem odda v varstvo tretji osebi ali v zavod (k 45 češkoslovaškega zakona, člen lo9 polj.zakona, člon 46 zakona RSFSR, člen lo4 rom. zakona). Poljski zakon navaja, da se roditelju lahko nalože iste omejitve kot veljajo za skrbnike ali da se otrokovo premoženje da v upravo posebnemu skrbniku. Madžarski zakon govori o tem, da se lahko roditelju odvzame pravica zastopati otroka v posameznih premoženjskih zadevah ali skupini takih zadev, če obstoji nevarnost, da roditelj ne vrši zastopanja v otrokovo korist {k 86/2). £e starši ne upravljajo redno otrokovega premoženja, lahko varuška oblast odredi zavarvanje in polaganje računov (4 Bo). Po bolgarskem pravu sodišča lahko, če je v nevarnosti otrokova vzgoja, odredi potrebne ukrepe, če je treba, lahko da otroka v zavod (čl. 91). Po zakonu R3FSR in češkosl. zakonu lahko ukrepe, s katerimi se omejuje rediteljska pravica, izda tudi ljudski odbor, mora pa o tem obvestiti sodišče. Ljudski odbor lahko izda le začasne ukrepe, dokončno o tem odloči sodišče (k 46 češkosl. zakona, opomba k členu 46 zakona RSFSR). Po nemškem načrtu izda primerne ukrepe organ mladinskega varstva, če je v nevarnosti zdravje, vzgoja ali napredek otroka. On lahko naloži staršem ali otroku določene dolžnosti ali ukrepe potrebno za otrokovo vzgojo, ki je lahko tudi zunaj roditeljskega doma0 Organ mladinskega varstva lahko v določenih zadevah sam zastopa otroka ali pa postavi za zastopanje skrbnika (k 5o). Po češkosl. zakonu lahko ljudski odbor ali sodišče izdajajo tudi nekatere posebne ukrepe za varstvo o-trokovih koristi. Navedeni organi lahko opomnijo otroka, roditelja ali tretje osebe, če gre za kršitev pravilne otrokove vzgoje, odrede nadzorstvo nad mladoletnikom, ki ga opravlja šola ali družbena organizacija, mladoletniku naloži določene omejitve zlasti mu prepove obisk krajev in zabav, ki so zanj neprimerni. Organ, ki je izdal ukrep, ga sam lahko tudi spremeni ali odpravi (i 43). V nekaterih zakonih je posebej omenjeno, da staršem pri izvrševanju roditeljske pravice pomagajo šola, državni organi, družbene organizacije, razne posvetovalnice in da se starši lahko vedno na te organe obračajo za pomoč (glej & 41/2 češkosl. zakona, & 49/2 nemškega načrta). V• Preživljanje Tu je treba predvsem poudariti, da je dolžnost preživ-1 Janja enaka, če gre za zakonske ali nezakonske otroke. Dolžnost preživljanja velja ne samo za starše nezakonskega otroka, marveč tudi za sorodnike po materini ali očetovi strani. Pripomniti je, da je celo v enem od referatov na 44 zborovanju nemških pravnikov (Zahodna Nemčija) bilo zastopano stališče, da so starši in stari starši očeta nezakonskega otroka dolžni preživljati otroka, čeprav z nekaterimi omejitvami* Tu se navaja, da je sicer nepopularno naložiti staršem ali celo starim staršem odgovornost za posledice ljubezenskih afer otrok ali vnukov, da pa se breme preživljanja zlasti, če je oče mladoleten ali če je umrl, ne more naložiti samo materini rodbini. Socialistične dežele imajo v svojih zakonikih glede preživljanja nekatere posebne določbe. V češkoslovaškem zakonu je določeno, da se preživljanje za mladoletne otroke uredi ali ob spremenjenih prilikah na novo uredi tudi brez predloga strank (& 86/3, & 99/2). Preživnina se določi po pssebnem ključu. Po madžarskem pravu preživnina znaša 2o % od dohodkov zaVe„ zanca* Vsi preživninski zahtevki skupaj ne morejo presegati 5o % dohodkov. Po romunskem pravu znaša preživnina za enega otroka 1/4, za dva otroka 1/3, za tri ali več otrok 1/2 dohodkov (člen 94/3). To je določeno tudi že po členu 51 a zakona RSFSR. Brat ali sestra» ki sta dolžna dajati preživljanje, se lahko oprostita te dolžnosti, Če bi zaradi toga občutno trpela sama ali njihova ožja družina (člen 134 poljksega zakona), če je ogroženo lastno preživljanje, preživljanje zakonca ali sorodnikov v ravni črti, ki jih mora preživljati (& 61/5 madžarskega zakona)• « ' ' Pri določanju dolžnosti preživljanja se upošteva kdo od staršev in koliko se osebno briga za otroka (85 čl. češkosl. zakona) upoštevati je treba s tem združeno delo in siceršnjo obremenitev (4 63/2 madž. zakona). Po členu 135/2 poljskega zakona se dolžnost preživljanja lahko izpolni tudi tako, da se zavezanec osebno briga za preživljanje in vzgojo upravičenca. Po madžarskem zakonu preživljanja pri potomcih, bratih in sestrah obsega tudi stroške za vzgojo in potrebno izobrazbo (4 65). Po romunskem zakonu lahko starši, ki imajo več otrok v nujnih primerih zahtevajo preživljanje od enega otroka, ta pa potem zahteva prispevke še od drugih zavezancev (člen 9o/2). Če je več upravičencev, pa zavezanec ne more vsem dajati preživljanja, lahko po romunskem zakonu sodišče odloči, da je dolžan dajati preživljanje le enemu (čl. 91). Drugače rešuje to vprašanje načrt Nemške demokratične republike. Če med upravičenci obstoji zaporedje, je merodajno to zaporedje, če pa so vsi upravičenci v istem redu, se preživnina deli v sorazmerju s potrebami upravičencev (4 87). Pravica zahtevati preživljanje se lahko zaradi nevrednosti izgubi. Po členu 117 bolg. zakona se izgubi, če se je upravičenec hudo pregrešil zoper zavezančeve sorodnike v ravni črti ali njegovega zakonca. Po načrtu Nemške demokratične republike bi se pri določanju preživnine lahko upoštevalo, ali je upravičenec sam kriv, da je zašel v pomanjkanje ali je sam izpolnjeval dolžnost preživljanja nasproti zavezancu ali če se je Če oseba, ki je dolžna dajati preživljanje v celoti ali deloma, ni v stanju dajati preživljanje, preide ta dolžnost po členu 114 bolg. zakona za ustrezni del na zavezanca. Po nemškem načrtu zadostuje že to, da je uveljavljanje dolžnosti preživljanja zoper bližnjega zavezanca znatno otežkočeno (4 85/3). Po členu 132 poljskega zakona se pritegnejo oddaljeni k preživljanju, če bližnji zavezanec ne izpolni svoje dolžnosti ali če upravičenec od te osebe ne more pravočasno dobiti sredstev za življenje ali če je to zvezano z velikimi težkočami. V češkoslovaškem zakonu je določeno, da se pri določanju preživnine ne upošteva, če se je kdo brez važnega vzroka odpovedal ugodni zaposlitvi ali neki premoženjski pravici (& 96) po členu 136 poljskega zakona se pri določanju preživnine ne upošteva, če se je zavezanec v zadnjih treh letih brez upravičenega razloga odpovedal neki svoji premoženski pravici ali na drug način povzročil, da jo je izgubil, če je opustil zaposlitev ali sprejel manj ugodno zaposlitev. V nekaterih zakonikih je določena dolžnost države odhosno družbe, da se briga za preživljanje. Po členu 119/2 bolg. zakona prevzame država skrb za preživljanje takih oseb, ki so brez staršev in bližnjih sorodnikov in ki se ne morejo preživljati s svojim delom ali s svojimi sredstvi. Po & loo českosl. zakona^ daje mladoletnikom, za katere ni drugače poskrbljeno, ljudski odbor redni prispevek za pre- v višini, ki je določena s posebnimi predpisi. Dr. Alojz Finžgar /■ PREGLED 'iUJIu PUEDPloOV 0 POSVOJITVI V tem pregledu so pod I. obravnavane razne oblike ali vrste posvojitve, pod II. pa nekatera vpraäanja, ki se / tičejo pogojev postopka posvojitve in raz.veze posvojitve, Upoštevani so predpisi socialietiänih dežel in nekateri novejši zakoni o posvojitvah drugih držav. I. Češkoslovaški zakon o rodbini iz leta 1964 potna navadno in nerazvezljivo posvojitev. V enem in dru^ea primeri gre za popolno posvojitev. Med posvojitelje« in posvojer cem nastane razmerje kot med starši in otroki, med posvc jencem in sorodniki posvojitelja pa sorodstveno razmerje S posvojitvijo prenehajo medsebojne pravice in dolžnosti med posvojencem in njegovo prejšnjo rodbino, ',e je posvojenec otrok posvojiteljevega zakonca, ta zakonec s posvojitvijo ne izgubi roditeljskih pravic. Otrokovi starši lahko dajo privolitev tudi v naprej, ne da bi vedeli za osebo posvojitelja. Navadno posvojitveno razmerje se lahko razveže po sporazumu strank ali iz važnih razlogov na predlog posvojitelja ali posvojenca. Ce se posvojitveno razmerje razveže ožive medsebojne pravice in dolžnosti med posvojencem in njegovo rodbino. Nerazvezljiva posvojitev se ne more razvezati. Tu so posvojitelj vpiše v matično knjigo kot otrokov roditelj. Poljski zakon o rodbini in skrbništvu iz leta 1964 pozna dve vrsti posvojitve - popolno in nepopolno posvojitev. Pri popolni posvojitvi nastane med posvojiteljem in posvojencem razmerje kot med starši in otroki, med posvojencem in sorodniki posvojitelja pa sorodstveno razmerje. Pravice in dolžnosti posvojenca, ki izvirajo iz sorodstva nasproti krvnim sorodnikom in teh proti njemu, prenehajo,, To pa ne velja za zakonca, čigar otrok je bil posvojen po drugem iakoncu ali kot posvojitelju, niti za sorodnike tega zakonca. S posvojitvijo pa lahko nastane tudi samo razmerje med posvojiteljem in posvojencem ter njegovimi potomcic Posvojenec se tu ne izloči povsem iz svoje rodbine. Obe vrsti posvojitve se lahko razvežeta, če so za to upravičeni razlogi. Tudi poljsko pravo pozna anonimno posvojitev» Starša podasta privolitev za posvojitev ne da bi vedela, kdo bo posvojil otroka. To je mogoče pri obeh vrstah posvojitve popolni in nepopolni. I* • Bolgarsko pravo po spremembah, napravljenih z zakonom z dne 23/6-1961 v zakonu o osebah in rodbini iz leta 1949, pozna samo popolno posvojitev. Posvojitelj se lahko na prošnjo in s privolitvijo posvojenca, ki je dopolnil 14 let vpiše v rojstne knjige kot otrokov roditelj. Posvojitveno jrazmerje se lahko razveže po sporazumu strank ali iz v zakonu določenih razlogov na predlog posvojitelja ali posvojenca. Romunski rodbinski zakonik iz leta 1953 pozna dve vrsti posvojitve popolno in nepopolno posvojitev« Na skupen predlog vseh prizadetih se lahko opravi posvojitev a'vsemi učinki, ki jih ima naravno razmerje, kakršno obstoji med starši in otroki. V takem primeru se posvojitelj vpiše v rojstno knjigo kot posvojenčev roditelj. Ena in druga vrsta posvojitve se lahko razveže. Posvojitev pa se lahko tudi razveljavi, če je bila o-pravljena brez privolitve pcsvojenčevih staršev. Po sovjetskem pravu se lahko posvoji samo mladoletna oseba in posvojitev je izključno v korist otrok. S posvojitvijo nastane med posvojiteljem z ene strani in posvojencem ter njegovimi potomci z druge strani razmerje kot med starši in otroki. Ukazom Prezidija vrhovnega sovjeta ZSSR z dne 8/9-1943 pa je bilo določeno, da se posvojitelj na prošnjo lahko vpiše v rojstne knjige kot roditelj posvojenca. V literaturi se šteje, da v takem primeru stopi posvojenec tudi v sorodstveno razmerje s sorodniki posvojitelja, da dobi posvojanee povsem položaj rodnega otroka posvojitelja. Organ varstva in skrbstva lahko odpravi posvojitveno razmerje, če je bilo napravljeno brez soglasja ali privolitve staršev, dalje lahko vsak s tožbo zahteva da se odpravi posvojitveno razmerje, če to zahteva otrokova korist. V Nemški demokratični republiki je posvojitev urejena z uredbo od 29/lo-1956. Načrt rodbinskega zakonika iz leta 1965 v glavnem prevzema določbe te uredbe. Po teh predpisih gre za popolno posvojitev, ^osvojitev ustvarja med otrokom in njegovimi potomci ter posvojiteljem in njegovimi sorodniki enake pravice in dolžnosti kot so med krvnimiTsorodniki. S posvojitvijo ugasnejo med otrokom in njegovimi sorodniki v navzgornji črti obstoječe pravice in dolžnosti. Ce je posvojenec otrok drugega zakonca ta zakonec ne izgubi roditeljske pravice. Načrt pozna tudi anonimno posvojitev. Otrokovi starši lahko dajo privolitev tudi tako, da ni navedena oseba in ime posvojitelja.(Posvojitev se lahko razveže zlasti na zahtevo organa mladinskega varstva., če posvojitelj težko krši roditeljske dolžnosti tudi na tožbo posvojitelja, zlasti tudi, če se tekom 5 let po posvojitvi izkaže, da otrok boluje za težko neozdravljivo boleznijo. Po otrokovi polnoletnosti se lahko posvojitev tudi sporazumno razveže. Z razvezo ugasnejo pravice in dolžnosti med posvojiteljem in njegovimi v sorodniki na eni strani ter posvojencem in njegovimi potomci na drugi strani istočasno oživijo pravni odnosi med otrokom in njegovimi sorodniki v navzgornji črti. V madžarskem zakonu o zakonski zvezi robini in varu-štvu iz leta 1952 je naveden namen posvojitve, ustvariti med posvojencem in posvojiteljem rodbin *ko razmerje, zlasti pa mladoletniku, katerega starši več ne živijo ali ga niso zmožni pravilno vzgajati,nuditi rodbinsko vzgojo. Posvoji se lahko le mladoletna oseba, posvojitev mora biti koristna za otroka. Madžarski zakon enako kot naš sedanji temelji zakon e posvojitvi pozna samo nepopolno posvojitev. S posvojitvijo nastane le razmerje med posvojiteljem ter posvojendem in njegovimi potomci. Posvojitelj dobi roditeljske pravice , roditeljska pravica staršev ugasne. Posvojitev se lahko na skupen predlog udeležencev po varstvenem ob-lastvu odpravi. Sodišče lahko odpravi posvojitev če gre za tako ravnanje posvojenca ali posvojitelja, spričo katerega ni mogoče zahtevati, da se vzdrži posvojit— veno razmerje. Od novejših zakonov pozna nepopolno posvojitev še avstrijski zakon o posvojitvi z dne 17/2-196o. Po tem zakonu je mogoče posvojiti tudi polnoletno osebo, če je podan kak opravičljiv interes za posvojitev. Adop-cija ustvarja med posvojiteljem in njegovimi potomci na eni strani ter med posvojencem in njegovimi mladoletnimi potomci enake pravice kot pri zakonskih potomcih. Posvojenec se ne izloči povsem iz svoje prejšnje rodbine. Starši in drugi sorodniki so še vedno dolžni posvojenca preživljati, mu dati doto ali opremo. Posvojenec je še dalje dolžan preživljati svoje starše. +e pravice oziroma dolžnosti pa so zapostavljene enakim pravicam posvojitelja. Posvojenec in njegovi mladoletni potomci obdrže dedno pravico po starših in drugih sorodnikih. V Holandiji velja za posvojitev zakon z dne 26/1-1956. Po tem zakonu je adopcija ukrep v interesu mladoletnega otroka. we more biti posvojen lastni otrok. Posvojenec dobi s posvojitvijo položaj zakonskega otroka posvojitelja. Civilno pravna razmerja med posvojencem in njegovo rodbino prenehajo. V Danski je posvojitev urejena z zakonom z dne 25/5-1956, v Norveški pa je bil prvotni zakon (iz leta 1917) spremenjen z zakonom z dne 2o/12-1956. Ce gre sa mladoletno osebo mora biti posvojitev zanje koristna, če gre za polnoletno osebo mora biti za to kak opravičen namen. Nihče ne more posvojiti lastnega otroka. Posvojitev ima popolni učinek. Posvojenec dobi v razmerju do posvojitelja položaj zakonskega otroka. Posvojenec ima dedno pravico po posvojitelju in njegovih sorodnikih, izgubi pa praviloma dedno pravico po svojih krvnih sorodnikih. S posvojitvijo posvojenec vstopi v rodbino posvojitelja in pretrga vse vezi s svojimi krvnimi sorodniki tudi v ZDA in Veliki Britaniji. Posvojenec ima v rodbinsko-pravnem in dedno-pravnem pogledu položaj zakonskega otroka posvojitelja. Ob koncu tega pregleda je pripomniti, da tu ni posebej obravnavano vprašanje imena, ki je tudi ena od posledic posvojitve. Prav tako je vprašanje dedovanja posvojenca in posvojitelja, ki se pobliže ureja v dednem pravu, samo deloma obravnavano. II V modernem pravu, zlasti pravu socialističnih držav, je mogoče posvojiti samo mladoletno osebo. Ni mogoče \ dalje posvojiti lastnega otroka. Posvojitelj mora biti sposoben za opravljanje pravnih dejanj. V socialističnih zakonih se tudi posebej poudarja, da mora iti za osebo, ki ji niso odvzete roditeljske pravice (čl. 75 bolg. zakona, 47 čl. madžarskega zafona), da mora imeti sposobnosti biti varuh (čH. 68 rom. zak.), ustrezen način življenja in ustrezno zdravje (& 69, 7o češkoslov.). fied posvojiteljem in posvojencem mora biti starostna razlika, ki ustreza razliki med otrokom in njegovim roditeljem, (odgovarjajoča razlika & 65 češkoslov., čl. 114 poljski) 18 let ali manj, (čl. 68 rom. iakona), ne manj od 15 oz. 13 let (čl. 75 bolg.). Nekateri zakoni določajo najnižjo starostno dobo posvojitelja: Holandija 18 let. Danska 24, Norveška 25, Avstrija za moškega 3o, za ženske 28. Holandija določa najvišjo starost 5o let. Otroka lahko skupaj posvojita samo zakonca. Zakonec lahko posvoji o-troka praviloma le s privolitvijo drugega zakonca, le v izjemnih primerih lahko stori to sam (t 48 madž., 66 češkosl. čl. 116 polj., 162 čl. RSFSR zak. čl. 69 rom. zakona. Za posvojitev je potrebna privolitev staršev mladoletnika. Ni potrebna privolitev roditelja, kateremu je bila roditeljska pravica odvzeta, ki je nepoznan, s katerim se ni mo- — goče sporazumevati oz, je poslovno nesposoben (čl. 61 RSFSR, čl. 118 polj., čl. 7o rom. zak. 4 48 madž). 1| Po & 66 češkosl. ni potrebna privolitev starša, ki se ne briga za otroka. Tako tudi & 7o nemškega načrta, ki posebej poudarja, da je o tem potreben poseben sklep in da se posvojitev lahko odpravi šele, ko sklep o tem postane pravnomočen. Včasih se določa, da roditelj ne more podati privolitve predno otrok doseže določeno starost npr. starost 6 tednov (Anglija). To velja zlasti za mater, da se ne bi prenaglila. Po čl. 12o polj. zakona starši dajo lahko privolitev, ko poteče mesec dni od rojstva otroka» Po 75. čl. češkosl, zakona se lahko posvoji samo mladoletnik, ki je starejši od 1 leta. Posebej je urejena privolitev pri anonimni posvojitvi» Po & 66 češkosl« zakona se taka privolitev poda ustno na zapisnik pred sodiščem ali narodnim odborom» Po čl. 118 poljskega zakona se poda taka privolitev pred varuškini sodiščem« Z izjavo pred tem sodiščem se lahko privolitev umakne, vendar samo, če že ni vložen predlog za posvojitev» Mladoletnik mora tudi sam privoliti, če je dosegel določeno starost (npr. 12 Švedska, Norveška ali 13 let - čl. 118 polj»)» Po sovjetskem pravu je zlasti tedaj, če se vpiše posvojitelj v rojstne knjige kot njegov roditelj potrebna privolitev otroka, ki je dopolnil lo let (čl. 63 FSFSR). Po bolgarskem pravu je treba mladoletnika, ki je dopolnil lo leto zaslišati, če pa je mladoletnik dopolnil 14 let je potrebna njegova privolitev (čl. 77). V danskem in norveškem pravu privolitve ni treba, če bi bilo škodljivo pred otrokom, ki je že v oskrbi posvojitelja,načeti to vprašanje. Češkoslovaški zakon določa, da mora dati soglasje otrok, če je sposoben dojeti pomen posvojitve in če s tem ne bi bil izjalovljen namen posvojitve (& 67). Temeljni pogoj za posvojitev je, da jitve (& 67). Temeljni pogoj za posvojitev je, da je —\ posvojitev koristna za otroka. Organ, ki odobri posvojitev mora zlasti paziti, da ne gre za kake nedovoljene namene. Da bi se ugotovilo ali se bo otrok vživel v J novo rodbino in druge okoliščine, ki kažejo na korist- nost posvojitve, organ lahko izda vmesno določbo, s katero da otroka predlagateljem za določen čas v varstvo in oskrbo. Tako morata biti v Holandiji starša že 5 let poročena in otroka, ki ga želita posvojiti sta iporala že tri leta preje preživljati in vzgajati. V ZDA traja taka poskusna doba najmanj 6 mesecev. V Angliji ta doba ne sme biti daljša od 2 let. Po & 69 češkosl. zakona mora biti posvojenec pred posvojitvijo najmanj 3 mesece v oskrbi bodočega posvojitelja. Posvojitveno razmerje se lahko razdere po sporazumu strank ali iz važnih razlogov na strani posvojitelja ali posvojenca. Tako je razlog za razvezo zlasti lahko tudi težka telesna ali duševna bolezen posvojenca,ki je obstajala že ob posvojitvi, če posvojitelj zanjo ni vedel. ( Anglija,ZDA,Poljska,Norveška). Po preteku določene dobe od posvojitve pa se posvojitev iz tega razloga ne more več razdreti, razlog za razvezo je tudi težka kršitev roditeljskih dolžnosti s strani posvojitelja, ali če se posvojitelj hudo pregreši zo- per posvojenca oz. hudo ali ožito neprimerno ponašanje posvojenca, napadi na življenje ali zdravje posvojitelja, njegovih otrok ali zakonca.Posvojitev se lahko razdere, že ni v interesu otroka (glej 81.51. rom.zakona, holandski zakon), ^a drugi atrani ss posvojitev ne more razdreti, četudi bi bili za to določenijraa-logi, če bi bilo to škodljivo za posvojenca. V nekaterih pravih se posvojitveno razmerje lahko po smrti posvojitelja razdere, če je to v interesu posvojenca. Vzrok za razvezo je lahko tudi prenehanje zakonuke zveze med posvojiteljema ali med posvojiteljem in roditeljem posvojenca. Po čl. 125 poljskega zakona razveza posvojitve po smrti posvojitelja ali posvojenca ni dovoljena, razen če je bil predlog za razvezo vložen že preje. Tako tudi po romunskem pravu (& 57/2). Do razveze posvojitve lahko pride tudi, če je bila posvojitev opravljena brez privolitve staršev. Po Bo.čl. romunskega se razveza v takem primeru dovoli če je v interesu otroka, da se vrne staršem (čl.8o). Po nemškem načrtu se lahko iz tega razloga posvojitev razveže le, če se to predlaga v 1 letu po posvojitvi (4 74)• Pri razvezi se posebej pojavlja vprašanje, ali gre tu za dve vrsti prenehanja posvojitve,za razdor posvojitev, ki velja od sklenitve posvojitve ali za razdor, ki učinkuje šele dne, ko je razveza izrečena. Posebej ima izdelano to vprašanje avstrijski zakon o posvojitvi. Po tem zakonu se posvojitveno razmerje, če niso bili spolnjeni pogoji za posvojitev, praviloma razveže z učinkom za nazaj, drugače pa z učinkom za naprej. Vendar tudi ta zakon tedaj, če gre za razvezo z učinkem za nazaj, določa, da to ne velja za dobroverne tretje osebe in da se tudi razveza ne more uveljavljati na škodo stranke, ki ni vedela za vzrok, zaradi katerega je prišlo do razveze. Pregledi so bili napisani v letih 1965 in 1967,pozneje je bil izdan oziroma dostopen rodbinski zakonik Nemške demokratične republike.Ti pregledi so bili napisani posebej zaradi priprave diskusije o novelizaciji in kodifikaciji rodbinske zakonodaje in niso izključene kakšne manjše netočnosti,ker predpisi tujih držav niso lahko in takoj dostopni. AKCIJSKI PROGRAM ZA UKREPE NA PODROČJU SOCIALNEGA VARSTVA Uvod Kot pomembna družbena funkcija socialno varstvo v svojem razvoju ni šlo vzporedno z razvojem ostalih družbenih služb. Dosežena stopnja razvoja ni adekvatna doseženi stopnji našega splošnega družbeno -ekonomskega razvoja v posameznih etapah tega razvoja, čeprav je dinamika socialnih problemov istočasno zaznamovala stalen porast. Socialna služba rešuje številne probleme, ki so posledica zaostale dediščine prejšnjega družbenega sistema in vojnih dogodkov, ali nastajajo v procesu sodobnega družbeno- ekonomskega razvoja in hitrih sprememb v strukturi družbe in družine, ali so posledica konkretne fizične in psihične konstitucije človeka. V preteklem razdobju so v socialnem varstvu doseženi zadovoljivi rezultati le na nekaterih področjih. Uspešno se rešuje vrsta problemov varstva vojaških in mirnodobskih vojnih invalidov ter otrok padlih borcev, bolj skromni pa so dosežki pri reševanju problemov otrok, mladine in odraslih oseb. Zapletenost in specifičnost socialnih problemov postavlja pred socialne službe nove naloge, zahteva njihovo dosledno prilagojevanje stopnji splošnega družbenega raivoja in terja nove kvalitetnejše rešitve. I» Zakonodajni ukrepi - Da se zagotovi nadaljnji in uspešni razvoj socialnega varstva v skladu z ugotovljenimi potrebami in značajem socialnih problemov, je potrebno čimpreje določiti funkcije in obveznosti družbeno-političnih skupnosti, delovnih in družbenih organizacij ter zagotoviti socialnemu varstvu potrebni materialni, kadrovski ter organizacijski temelj za izvrševanje nalog. Sistem socialnega varstva, njegova funkcija in delovno področje, organizacija službe pri financiranju, niso urejeni s posebnim zveznim ali republiškim predpisom, razen v SR Srbiji, ki je koncem decembra 1966 sprejela zakon o socialnem varstvu in o socialni službi. Obstoječi zvezni predpisi urejajo le varstvo posameznih kategorij oseb ali določene oblike, naloge in vprašanja socialnega varstva. Zaradi tega je potrebno v republiki zakonsko urediti celotni sistem, organizacijo ter financiranje kot je to urejeno za področja drugih družbenih dejavnosti in v tem zakonu določiti: - osnovna načela socialnega varstva? - uporabnike socialnega varstva? - oblike socialnega varstva? - pravice na socialno varstvo? - postopek za uveljavljanje pravice iz socialnega varstva? - organizacijo službe socialnega varstva: strokovne službe v občini, socialno delo na drugih področjih, socialne zavode ter temeljna vprašanja kadrov socialnega varstva? - pravice in dolžnosti družbeno-političnih skupnosti ter - financiranje socialnega varstva. S takim predpisom, ki bi upošteval načela eventualnega zveznega splošnega zakona, bi se izpolnila velika praznina in v znatni meri odpravilo neenotno obravnavanje socialnih problemov na področju posameznih družbeno-političnih skupnosti. Republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo je, zavedajoč se pomembnosti in odgovornosti take naloge, sestavil posebno strokovno komisijo tako, da bo osnutek tez in zakona pripravi j en v lilo tromesečju 1967. leta. Pred dvema letoma izdelani koncept razvoja otrož-ke^a varstva zahteva v sklopu izvajanja gospodarske reforme novo obravnavo, ker se pojavljajo novi problemi in še bolj zaostrujejo tisti, ki že prej niso bili zadovoljivo rešeni. Dosedanji predpisi, med njimi tudi predpis o otroškem dodatku, že dalj časa niso več v skladu s sedanjo stopnjo družbenega razvoja . Po več kot leto dni trajajoči široki javni razpravi z upoštevanjem tehtnih načelnih pripomb, nekaterih bistvenih tudi iz SR Slovenije, je bilo sprejeto načelo, da se pripravi splošni zvezni zakon. Tako je bil v začetku maja 1967 sprejet v Zvezni skupščini splošni zakon o finančnih sredstvih za določene oblike družbenega varstva otrok, Ta zakon opredeljuje zlasti splošna načela glede zagotovitve finančnih sredstev, oblikovanja in upravljanja teh sredstev. Sredstva se zagotavljajo v obsegu že do sedaj določenega enotnega prispevka od osebnih dohodkov delavcev, republike pa določijo osnove in merila , po katerih družbene skupnosti zagotovijo v okviru sedanje stopnje prispevkov in iz svojih dohodkov sredstva za financiranje nekaterih oblik neposrednega družbenega varstva otrok in za otroški dodatek. Predvideno je tudi, da sredstva lahko prispevajo delovne in druge organizacije ter krajevne skupnosti iz sredstev samostojnega razpolaganja kot tudi občani iz svojih sredstev. Zbrana sredstva se oblikujejo v sklade s svojimi organi upravijanja. Republika tedaj s svojim zakonom določa namembnost in usmeritev zbranih sredstev, ureja materialne osnove nekaterih oblik otroškega varstva, vpelje ustreznejši sistem otroškega dodatka ter predpiše organizacijo službe za opravljanje teh nalog. Republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo skupno z Republiškim sekretariatom za delo je že lansko leto pripravil teze za ta zakon.Teze so bilo objavljene in v javni razpravi, sedaj pa se zbirajo podatki, ki naj pokažejo sedanje stanje glede na zadnje zakonske spremembe in dopolnitve cenzusnega sistema za uveljavljanje pravice do o-troškega dodatka. Zbirajo se tudi podatki o zadnjih raziskavah potrošnje družine v naši republiki. Osnutek predloga zakona bo pripravljen in predložen pristojnim organom v obravnavo ob koncu III. tromesečja 1967. leta. število pobeglih otrok in mladoletnikov vsako leto narašča. Varstvo teh otrok in mladoletnikov je še neurejeno področje socialnega varstva, nerešena so vprašanja metodologije dela s to kategorijo mladine in vprašanje financiranja te dejavnosti. Organi za notranje zadeve so pokazali veliko prizadevnost pri delu s temi otroki in mladoletniki, vendar jih to delo preobremenjuje in jim povzroča finančne izdatke. Socialna služba bo morala v prihodnje temu problemu posvetiti več pozornosti kot doslej. Po številnih razpravah z zainteresiranimi organi in organizacijami se je pokazala potreba, da se to vprašanje uredi z zakonskim predpisom, ker je potrebno poskrbeti za poenotenje dela socialne službe s temd» otroki in mladoletniki, urediti vprašanje plačevanja nastalih stroškov ter opredeliti ne samo naloge socialnih služb, temveč tudi drugih organov in organizacij. Republiški sekretariat je na podlagi izkušenj pri delu in predlogov na posvetovanjih pripravil osnutek za zakonski predpis, ki je sedaj v razpravi pri zainteresiranih organih in organizacijah. Osnutek zakonskega predloga bo predložen pristojnim organom v obravnavo v prvi polovici drugega polletja 1967. II. Organizacija socialnih služb in problemi kadrov Pravna ureditev sistema socialnega varstva, organizacije in financiranja socialnih služb bo pomemben prispevek o razvoju tega področja. Vzporedno s tem bo potrebno kadrovsko in organizacijsko okrepiti socialne službe v občinah kot enega od temeljev za dobro opravljanje socialno - varstvenih nalog, ^e dobro organizirane in strokovno močne socialne službe bodo lahko strokovno in uspešno opravljale preventivne in kurativne naloge socialno-varstvenega področja. Doslej je bilo temu osnovnemu problemu, t.j. delavcem v socialnih službah, posvečeno premalo pozornosti, za razvoj socialnih služb pa osmerjenih premalo sredstev. Posledica tega je, da se socialne službe niso razvijale v skladu z nalogami, ki jih morajo opravljati in zato močno zaostajajo za razvojem na drugih področjih. V nekaterih občinah so socialne službe številčno in strokovno tako šibke, da ne morejo v celoti in strokovno opravljati niti nalog, ki jih imajo po veljavnih predpisih. Zato socialne probleme pogosto le registrirajo in opravljajo samo najnujnejše kurativne naloge. Šibka kadrovska in številčna zasedba socialnih služb je vzrok, da se v mnogih občinah ne razvija preventivno socialno delo, kar med drugimi vzroki vpliva na naraščanje socialnih problemov. Socialna služba je organizirana v 47 občinah v upravnih organih občinskih skupščin in v 13 občinah v centrih za socialno delo (od teh sta dva v občinski upravi, ostali centri za socialno delo pa so samostojni zavodi), ““eta 1964 je poleg občin, ki že imajo centre za socialno delo, predvidevalo ustanovitev samostojnih socialnih služb še 12 občin,vendar predvidevanja niso bila realizirana, deloma zaradi materialnih in kadrovskih težav občin, deloma pa iz drugih vzrokov. V perspektivi naj bi ustanovile centre za socialno delo vse občine, kjer vsebina, obseg in struktura socialno - varstvene dejavnosti to zahteva. Strokovne socialne delavce imajo vsi centri za socialno delo in 23 upravnih organov občinskih skupščin, vendar stanje še ni zadovoljivo, ker imajo zlasti upravni organi občinskih služb le po enega do največ tri socialne delavce. Od skupnega števila 331 delavcev zaposlenih v centrih za za socialno delo in upravnih organih občinskih skupščin, je le 8o diplomiranih socialnih delavcev (24 %) in lo (3 /O delavcev z visoko izobrazbo, medtem ko je še vedno 42 % delavcev s srednjo in 15 delavcev z nižjo izobrazbo. Posebno pereče je vprašanje strokovnih kadrov v nekaterih občinah, ker delovna mesta zasedajo delavci brez ustrezne strokovne izobrazbe. Tako v 2o občinah (Laško, Mozirje, Slovenske Konjice,Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Krško, Ilirska Bistrica, Postojna, Sežana, Tolmin, Cerknica,Črnomelj,Domžale, Litija, Hrastnik, Dravograd,Lenart,Lendava in Ormož) socialne službe nimajo niti enega diplomiranega socialnega delavca. Od teh so v 6 občinah (Poštojna»Slovenske Konjice, 1’endava, Sevnica, Dravograd in K-rško) zaposleni absolventi Višje šole za socialne delavce, 9 delavcev s teh občin pa izredno študira na Višji šoli za socialne delavce. Naraščanje socialnih problemov in pospešeni razvoj na drugih področjih postavljala pred občine odgovorno nalogo poskrbeti za hitrejše uvajanje strokovnega socialnega dela tudi v upravne organe občinskih skupščin, zlasti pa namestiti socialne delavce v tistih občinah, kjer jih še nimajo. Socialnim službam primanjkujejo tudi kadri z visoko strokovno izobrazbo in še posebej sposobni delavci za w>denje socialnih služb, ki bi bili poleg tega, da so dobri strokovnjaki in organizatorji dela, tudi razgledani družbeni delavci. Za izboljšanje dela socialnih slažb je zlasti pomembno dopolnilno strokovno izpopolnjevanje socialnih delavcev prek individualnega študija, občasnih seminarjev in drugih oblik. Pomanjkljivost je tudi v tem, da nimamo izdelanega profila socialnega delavca kot temeljnega strokovnega delavca v službi socialnega varstva. Za postopno reševanje teh vprašanj so potrebni naslednji ukrepi: - izdelati programe razvoja socialnega varstva v občinah s posebnim poudarkom na razvijanju raznih oblik preventivnega socialnega dela. Republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo bo nudil občinam pri te* konkretno pomoč pri izdelavi elementov za programiranje in metodologijo dela ter organiziral skupaj z Višjo šolo za socialne delavce v II. in III. tromesečju 1967 leta posebne seminarjej izdelati analizo o izvrševanju nalog socialnih službr izdelati normative za delo socialnih služb v občinah} do konca leta 1967 izdelati profil socialnega delavca za socialne službe v občinah skupaj z Višjo šolo za socialne delavce ter drugimi strokovnjaki s področja socialnega varstva. Republiški sekretariat je zato ustanovil tri komisije, ki so že pričele z delom} v sodelovanju z občinami zahtevati od absolventov Višje šole za socialne delavce, ki so že na delovnih mestih, da morajo v letu 1967 in v I. polovici leta 1968 diplomirati na Višji šoli za socialne delavce} prek uprav občinskih skupščin podvzeti z Višjo šolo za socialne delavce in Društvom socialnih delavcev skupno akcijo, da se čimveč delavcev, ki nimajo ustrezne strokovne izobrazbe, imajo pa pogoje, da si le-to pridobijo, usmeri v redno ali izredno šolanje na Višjo šolo za socialne delavce. Posebna grupa je v ta namen obiskala že 14 občinskih skupščin} prek občinskih uprav zagotoviti štipendiranje novih študentov na Višji šoli za socialne delavce, ki bodo po končanem šolanju opravljali delo v občinskih socialnih službah, šolah ali na drugih delovnih mestih, kjer je taka izobrazba potrebna} v vseh občinah postopoma namestiti strokovne socialne delavce in pri te» čimbolj uveljaviti normative za delo socialnih služb, ki jih je izdelal Republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo} V sodelovanju z Višjo šolo za socialne delavce pripraviti program podiplomskega študija za socialne delavce, prek katerega naj bi se socialni delavci usposobili za delo na specializiranih področjih} - sodelovati pri ustanovitvi visoke šole za socialne delavce v Zagrebu z namenom, da bi šola pričela z delom najkasneje v šolskem letu 1968/69f - organizirati seminarje o programiranju razvoja socialnega varstva, o programiranju dela socialnih služb, o metodah koordinacije in sodelovanja, o nalogah socialnih delavcev pri izvrševanju vzgojnih ukrepoviji o izvrševanju zakonov s področja družinske in skrbniške zakonodaje ter seminarje za strokovnjake, ki delajo v komisijah za kategorizacijo otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Navedeni seminarji morajo biti zaradi izrednih potreb po dopolnilnem izpopolnjevanju delavcev v socialnem varstvu organizirani v letu 1967} pripraviti teze za pravilnik o strokovni izobrazbi in strokovnem izpopolnjevanju socialnih delavcev. III.Kategorizacija otrok in mladine Kategorizacija otrok in mladine se izvaja že 6.leto. Ugotavljamo, da je od ocenjenih oziroma prijavljenih otrok za kategorizacijo kategoriziranih le 5o %,predvsem šoloobveznih otrok (okrog 85 % vseh). Težišče kategorizacije bi bilo potrebno prenesti na predšolske otroke, ker je iz strokovnega vidika rehabilitacija prizadetih učinkovita le takrat, če z njo pričnemo že v rani otroški dobi. Širina te problematike ni zajeta z ustreznimi podatki, kar je eden od vzrokov, da se mreža posebnih šol in zavodov zn te otroke ne razvija v skladu s potrebami. Pomanjkljiv je tudi pravilnik o kategorizaciji tako s pravnega kot s strokovnega vidika, kar zavira uspešnejši potek kategorizacije in rehabilitacije otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Za hitrejše reševanje teh problemov bo potrebno; - s pomočjo reprezentativnega vzorca ugotoviti število otrok in mladine motenih v telesnem in duševnem razvoju. Vzorec bo zajel 5 % vseh centralnih osnovnih šol ter podružničnih šol s tem, da se v raziskavo cključijo otroci 1., 3. in 5. raz- reda. ^aziskava bi dala globalno oceno števila prizadetih otrok na območju naše republike} - pripraviti osnutek novega pravilnika o kategorizaciji, ki bo bolj upošteval pravni vidik kategorizacije, metode, diagnostična sredstva in organizacijo kategorizacije; - za boljšo detekcijo otrok bo treba izpopolniti obrazec za odkrivanje prizadetih otrok v vzgojno -varstvenih zavodih, analizo in izpopolnitev poročila šole o motenem otroku ter pripraviti priročnik za detekcijo predšolskih otrok; - za dopolnitev strokovnosti delavcev, ki delajo v komisijah za kategorizacijo izvesti dvosemesterski seminar za psihologe in dvodnevni posvet za psihiatre , defektologe in pediatre - predsednike komisij za kategorizacijo; - v okviru kompleksne diagnostično prognostične obravnave pristopiti k prireditvi in standardizaciji psihodiagnostičnih pripomočkov s celotno klinično psihološko obdelavo prizadetih otrok. IV. Rehabilitacija motenih v razvoju in odraslih Že nekaj let je osnovni problem, kako povečati domske zmogljivosti zlasti za duševno nerazvite otroke. Potrebe so znane, vendar zmogljivosti edinega zavoda za varstvo duševno nerazvitih otrok in socialni trening idiotov v Dornavi krije le 25 % vseh slovenskih potreb. Za imbecile nimamo ustreznega zavoda. Zanemarjanje tega problema ne pomeni samo velikih finančnih izdatkov za družbo ali posameznika,temveč tudi zanemarjanje otrok in ugašanje njihovih preostalih sposobnosti, ker nimajo pogojev za njihovim možnostim prilagojeni razvoj in šolanje. Po strokovnih ugotovitvah je 75 % kategoriziranih imbeci-lov še duševno in telesno sposobnih za odvisen in usmerjevalen način šolanja ter za opravljanje preprostih del. Za to področje se predvideva naslednjes - povečanje domskih zmogljivosti za najtežje dušev-np prizedete otroke ter zaradi tega delati na razširitvi sprejemnih možnosti zavodov v Dornavi in v Hrastovcu; “ v večjih središčih - Celju, Ljubljani, kariboru -ustanoviti eksterne zavode s celodnevno^zaposlit-vijo oziroma varstvom imbecilnih otrok in mladine; - iskati prostorfce možnosti in pripraviti ustanovitev zavoda za delovno usposabljanje imbecilnih otrok, kateri zavod naj bi bil republiškega pomena in bi sprejemal otroke obeh spolov v starosti od 4. do 12. leta iz vse Slovenije; - izvesti revizijo statusa o invalidskih delavnicah (v Sloveniji formalno obstaja 19 invalidskih delavnic, od teh jih le 7 deloma izpolnjuje pogoje, ki jih določa pravilnik o cit. delavnicah), ^er invalidske delavnice ne uživajo posebnih družbenih olajšav, se zavestno odločajo za prehod v gospodarske organizacije. Zaradi večjega ekonomskega učinka odpuščajo invalide oziroma jih sploh več ne spre jemajo na delo, temveč sprejemajo le zdrave delavce Zato bo potrebno izdelati nove predpise za zaposlovanje pod posebnimi pogoji zlasti za tiste invalidne osebe, ki se nikakor ne morejo integrirati v normalno delovno okolje» Sedaj so v pripravi teze za splošni zvezni zakon o invalidskem zavarovanju, ki naj bi v posebnem poglavju načelno opredelil zaposlovanje pod posebnimi pogoji in podal osnovo za podrobnejši republiški predpis» Rehabilitacija odraslih duševno prizadetih oseb je slabo urejena. Ta problem je potrebno reševati v dveh smerehs a) z organizacijo posebnega zavoda za rehabilitacijo in zaposlovanje delavcev pod posebnimi pogoji; b) s profiliranjem in prilagoditvijo dveh do treh ob~ stoječih, socialnih zavodov za odrasle v zavode za delovno usposabljanje in zaposlovanje duševno prizadetih oseb (sedaj so ti razmeščeni po vseh zavodih za odrasle). Za lažje duševno prizadete osebe bo potrebno proučiti možnosti za zaposlovanje na domu in v terciarnih dejavnostih. V. Mladinsko prestopništvo Podatki nekaj let nazaj kažejo, da mladinsko prestopništvo narašča. Predvsem je porast v skupini otrok do 14. let starosti, ki pa še niso kazensko odgovorni. Sodišča vsako leto v večjem številu izrekajo vzgojni ukrep strožjega nadzorstva skrbstvenega organa, ki nalaga socialni službi neposredno delo z mladoletnikom. Tudi podatki o številu moralno in vzgojno zanemarjenih otrok in mladoletnikov kažejo, da je vsako leto več otrok in mladoletnikov, ki so potrebni strokovne obdelave, katera naj odpravi ali prepreči nadaljnjo težavnost. Skrbstveni organi danes premalo storijo za preventivo mladinske delinkvence oziroma zanemarjenosti nasploh, ker ne obravnavajo otrok in mladoletnikov tedaj, ko so šele pričeli kazati svoja antisocialna nagnenja in je podana še večja možnost za njihovo resocializacijo. Pomanjkljivo preventivno delo povzroča nastajanje težjih problemov, pa tudi kurativno delo ni pravočasno in uspešno. V nadaljnji skrbi za izvrševanje zakona o izvrševanju vzgojnih ukrepov bo dobro služila analiza Instituta za kriminologijo o izvrševanju vzgojnega ukrepa strožjega nadzorstva skrbstvenega organa, katera je nakazala mnoga nerešena vprašanja pri reševanju tega vzgojnega ukrepa, tako organizacijske kot metodološke narave. Poseben problem se pojavlja pri izvrševanju vzgojnih ukrepov zaradi pomanjkanja ustreznih disciplinskih centrov. Problem delovanja vzgojnih zavodov se postavlja v vedno ostrejši obliki. Ukinitev Deškega vzgajališča v Logatcu v letu 1966 je še bolj oslabila že tako borno in nezadostno mrežo vzgojnih zavodov,, Kot posebna problematika se pojavlja vprašanje neurejenih mladinskih sprejemališčp ker se vsako leto vooa število otrok begavcev, tako da tudi to vprašanje terja določene ukrepe in rešitve«, Za reševanje teh vprašanj bo v letu 1967 potrebno? - s pomočjo Inštituta za kriminologijo organizirati daljši seminar za svetovalce pri izvajanju vzgojnih ukrepov? - zainteresirati uprave občinskih skupščin, da so v krajih, kjer predstavlja mladinska delinkvenca večji problem - Ptuj, Celje, Ljubljana - ustanovijo ustrezni disciplinski centri? - organizirati seminar za dodatno strokovno izpopolnjevanju delavcev v disciplinskih centrih, kar naj bi bila osnova za začetek enotnejšega organiziranega in strokovnega dela v disciplinskih centrih? - razvijati socialno delo v vzgojnih zavodih ter jim nuditi pri tem organizacijsko in metodološko pomoč; - skrbeti še naprej za funkcionalno delovanje obstoječih sprejemališč in za nove organizacijske oblike pri občinah ter pripraviti osnutek zakonskega predpisa, ki naj uredi nekatera odprta vprašanja - pristojnosti, način postopka, financiranja in slično; - komisija za splošna vprašanja izvrševanja vzgojnih ukrepov in mladinske kazenske zakonodaje, ki dela pri Republiškem sekretariatu za zdravstvo in socialno varstvo, bo obravnavala vsa pomembnejša vprašanja s področja mladinske kazenske zakonodaje ter s priporočili ustreznim organom skrbela za boljše preventivno in kurativno delo socialnih in drugih služb na področju resocializacije mladoletnikov. V letu 1967 bo komisija obravnavala predvsem izvrševanje vzgojnih ukrepov in delo družbenih organizacij in društev z mladoletnimi prestopniki. Republiški, sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo v sodelovanju z Inštitutom za kriminologijo v Ljubljani je izdelal v letu 1966 predlog materialnih in kadrovskih potreb ter ukrepov glede družbeno negativnih pojavov v SR Sloveniji v letu 1966 do 197o, ki ga je sprejel na svoji seji 13/12-1966 Organizacijsko politični zbor Skupščine SR Slovenije. Ta predlog vsebuje naslednje naloges - ustanoviti delovno - zaščitni dom za resocializacijo alkoholikov, ki bi sprejemal osebnostno in socialno močno iztirjene alkoholike. Dom bi bil republiška institucija s kapaciteto 5o oseb ter začel z delom v letu 1968. S pripravami za ustanovitev tega doma jo potrebno začeti čimprejej - izvršiti potrebne priprave za organizacijo delovno zaščitnega doma za 6o oseb, ker je vedno več stalnih kršilcev javnega reda, ki po opravljeni raziskavi prebijejo v zaporih vsak tretji dan svojega življenja* to so v glavnem brezdelneži in moralno iztirjene osebe* - po dosedanjih raziskavah in poročilih se ugotavlja število 2.221 kroničnih alkoholikov v republiki in bo potrebno v tej zvezi opraviti v letu 1967 poglobljeno statistično raziskavo o številu in stopnji motenosti teh oseb, kar bo služilo za pripravo ustreznega predpisa in za načrtovanje potrebne institucije za zdravljenje oziroma detendijo kroničnih alkoholi -kov. VIII. Varstvo odraslih Domov za starejše ljudi je sedaj v Sloveniji 32 s skupno zmogljivostjo 3.353 (indeks 123 proti letu 1965). Večina zavodov je še vedno v starih stavbah in gradovih, ki funkcionalno nikakor ne ustrezajo. V letu 1966 je začel poslovati novi Dora upokojencev v Ljubljani s 12o posteljami» Zmogljivosti teh domov ne krijejo več vseh potreb v naši republiki. Ob tem je vedno več poreče vprauanje diferenciranja domov, da se izločijo dušev-no prizadete in neprilagojene osebe, ki živijo skupaj z zdravimi oskrbovanci. Posebno v zadnjem času je to pereče, ker sta zaščitna domova Hrastovec in Dornava zaradi prostorske stiske začela oddajati prizadete osebe tem domovom, da bi napravila prostor za težje prizadete osebe, ki so potrebne sprejema v tovrstnih zavodih, kaže se potreba po ustanavljanju domov za upokojence s širšo zasnovo svojih nalog za širšo okolico, Velika pomoč domov za starejše ljudi pomeni ustanovitev Inštituta za gerontologijo in geriatrijo v Ljubljani, ki je ne le prvi te vrste v Sloveniji, temveč tudi prvi v «Jugoslaviji. Ta institucija deluje kot pedagoško izobraževalna institucija za potrebe gerontološko«-geriatrič-ue dejavnosti in je z letom 1967 praktično prevzel dopolnilno izobraževanje negovalskega kadra domov za starejše. Ugotavljamo, da so domovi za starejše osebe kot samostojni zavodi medsebojno šibko povezani. Koordinacijski odbor, ki obstoja že nekaj let kot posvetovalni organ sekretariata z nalogo, da bi se posvetoval in prikazoval problematiko svojega področja, dajal koristne pobude za reševanje cele vrste vprašanj, ki so še vedno odprta, kot n.pr. uvajanje minimalnega standarda v Teh domovih,proučitev financiranja in strukture cene oskrbnega dne, delitve dohodka, da ne omenjamo še dajanja koristnih predlogov pri obravnavi lociranja in diferenciranja o kategorijah uporabnikov, le deloma izpolnjuje svoje naloge. V letu 1967 bo Republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo na osnovi že naročenega projekta za mrežo socialnih zavodov, izdelal osnove za profilacijo oziroma za usmeritev teh socialnih zavodov. Ob sodelovanju z zavodi bodo izvršene priprave za ustanovitev združevanja skupnosti socialnih zavodov. V sodelovanju z Inštitutom za geriatrijo in gerontolo-Sijo se bo nadaljevala akcija za dopolnilno izobraževanje negovalcev domov za stare ter se organizirali nadaljevalni tečaji za zdravstvene kadre teh domov« Izgradnja novih domov in nujne adaptacije obstoječih domov, katerih program bo izdelal Republiški sekretariat za zdravstvo in socialni varstvo na osnovi študijske naloge o regionalni razporeditvi domov za starejše ljudi v Sloveniji do leta 2ooo, naj bi se delno sofinancirala is 4 %-nih izločenih sredstev od izplačanih invaiidokia au pokojninskih prejemkov, ki ostanejo po plačilu dela, ki se po ustreznih sklepih občinskih skupščin odvaja za subvencioniranje stanarin. Omenjeno sofinanciranje naj bi se uredilo z Republiško skupnostjo socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije, ki ima ta sredstva v skladu za reševanje stanovanjskih potreb upokojencev in invalidov. -V 4 V ■* * .............. steji '.'V ;£*• « 'A ' ■ V _y. • A « 9 u f*:. J * V . .» V * t >**.*>• : ^ 1^ r tv / • -A . iV * , >