VlJkohAU/
Izhaja vsak četrtek * Posamezna številka stane Din 1’50 Celoletna naročnina Din 35' — * Čekovni račun: „Straža v viharju", Ljubljana, št. 16.790	t	M	Izdaja: Konzorcij „Straže v viharju" (A. Tepež) • Urejuje: L. Klauž Uredništvo in uprava: Ljubljana, Mikloiičeva 5 • Tisk Jugoslovanske tiskarne (K.Čeč)
Ljubljana, 2. februarja 1939
Leto V — Številka 16
KULTURNI BOJ NA NAŠI UNIVERZI
Letošnje priprave in agitacija za občni ^or in za volitve v Akademsko akcijo so do-,edanje skrivanje za lepimi kulisami naciona-jfema in demokracije pokazala v pravi luči. ^dor je ohranil le še količkaj duhovne samotnosti, je moral spoznati, da se pod plaščem Nacionalizma in demokracije skriva — sovraštvo do vere in do tistih, ki se svojega verskega prepričanja ne sramujejo
Kulturnobojni letaki in
samostojni predlog
Pred občnim zborom Akademske akcije so '2dali namišljeni »slovenski demokratsiki aka-•femiki« — marksisti — letak, kjer pišejo med d^gim:
»Stražarski tisk« brez sramu razodeva svoje '®žnje po zloglasni »totalizaciji« slovenske uni-VerZe, kar bi pomenilo smrtni udarec za svobodo *nanosti in za univerzno avtonomijo.
Pri samostojnih predlogih na občnem zbo-ru pa se je prebral kulturnobojni samostojni Predlog Breznika Igorja, člana SKJ. Ker pa 2aradi trušča, ki so ga iz onemogle jeze poročali marksisti in fašisti (Kramarjevega in Motičevega kova), vsi niso mogli slišati, ga e'oina ponatiskujemo:
»... Stremljenje človeštva po svobodnem, ne-Dj|''isnem razvoju znanosti je ustvarilo današnjo “oliko univerze. Zato ne moremo dopustiti, da bi rr'šla ta ustanova danes v 20. stol. pod vpliv ?®kršnih koli faktorjev, ki bi s svojimi dogmami vključevali svobodno preučevanje kakršnih koli "°blemov. Katoliško časopisje je že ponovno z ,a*nimi članki zahtevalo izpremembo v ustroju , aOašnje upiverze in vistosmeritev v totalitarnem ,atoliškem smislu. Ker ne priznavamo nobenega ,.°Smaticizma in odločno zavračamo vsako izrab-.l4nie religije v dosego iz vestnih političnih ciljev, einbolj ne moremo dopustiti dogmi, da bi ovirala n®nstveni napredek.«
V	resoluciji, ki jo je predlagal, smo slišali ^ drugim:
B *• • • izjavljamo, da se bomo z vso silo borili s.r°ti kakršni koli totalizaciji te naše najvišje znan-^Vene ustanove. Univerzo smatramo za torišče s“visnega znanstvenega dela, ki absolutno ne e biti omejeno s kakršno koli dogmo«.
Ker kat. akademiki zaradi hrušča, ki ga je Vlgal levičarski in desničarski fašizem, tega ^Pada na vero nismo mogli primerno odbiti, danes posvečamo nekoliko več pozornosti, izjavljamo, da pomeni dosledna izpolnitev es°lucije v tej obliki
uničenje slovenskega naroda in jugoslovan-*ke države.
Kaj naj slovenskemu narodu prinese vstra-janje »na dosedanjem kurzu svobodnega znanstvenega delovanja«, če se ta »svoboda« pojmuje v smislu liberalizma? Ta liberalna svo-bodoljubnost daje in priznava načelno enako pravico do obstoja tako zmoti kakor resnici, dejansko pa se je povsod zlorabljala v škodo objektivni resnici in zlasti ni priznavala enakopravnosti kat. veri in malim narodom. Ta liberalni kurz kvazisvobode je prevladoval vse do 1. 1920. na evropskih univerzah in je privedel, da navedemo samo nekaj primerov:
Rusijo do Lenina in Stalina, do diktature proletariata (beri: klike zločincev), v laikoto, ki je umorila 10 milijonov ljudi, do koncentracijskih taborišč, kamor so segnali 6 milijonov kmetov;
ves svet v poikolj svetovne vojske;
Ukrajince pod trmoštvo boljševikov in Poljakov;
Japonsko v imperializem;
nekatere narode v oboževanje države in vsemogočnosti edine državotvorne stranke;
nekatere narode v oboževanje krvi;
Španijo v komunizem, državljansko vojno in do Barcelone;
Češko-slovaško v bistveno okrnitev narodnostnega ozemlja in v zunanje politično odvisnost.
Pri nas pa je ustvarila ista zlagana svoboda ideologijo protinarodnega pofovskega unitarizma, rodila »Rdeče signale« in organizatorje političnih štrajkov. V imenu te akademske svobode so združeni levičarji in po-fovci s pomočjo ne-Slovencev tolkli 1. 1933. s koli po glavah katoliških Slovencev in zahte-vaijo, naj se slovenskim tovarišem s teološke fakultete odvzame volivna pravica, med tem ko so svoj čas zahtevali, naj se dovoli poljskim Zidom vstop na univerzo itd. itd.
Enakim vzrokom pa slede enaki učinki! Mar misli kdo, da bo prav pri slovenskem narodu nastopila v tem ozira izjema?
Ta »svoboda« je služila za skrivalnico onim političnim strahopetcem, ki so se bali obračunov naroda in zakonov, je pa v svojem bistvu kaos, anarhija, nikdar pa svoboda!
Pravi namen univerze
Univerza ni sama sebi namen. Tudi ne sme biti muzej vseh mogočih in nemogočih blodenj, ki si jih izmisli ta ali oni nemški ali francoski učenjak.
Univerza mora služiti objektivni resnici, duhovni rasti svojega naroda in dvigu ugleda domovine med drugimi narodi.
Zato na slovenski univerzi ne sme nihče, kakor bi to po načelih liberalne »svobode« lahko, pod kriniko svobode znanosti podirati temelje slovenske narodnosti, nihče v Jugoslaviji podirati tradicijo Slomška, StroBmayerja in sv. Save, torej tradicijo vseh treh jugoslovanskih narodov, ki je krščanska.
Nihče na slovenski univerzi ne sme pod krinko svobode znanosti širiti marksistično ali komunistično ideologijo, ki bi slovenski narod uklonila diktatu kominterne, nihče materialistični evangelij rase, ki bi nas privedel iz narodne neodvisnosti v odvisnost kake »višje« rase, nihče pofovski unitarizem, ker bi s tem nastavil nož na srce slovenskega naroda.
Totalizacija je 2e na slovenski univerzi
Toda totalizacija ne le, da grozi, totalizacija na slovenski univerzi že je!
Ali niso to kričeči izrazi tendenčne totalizacije, da jih navedemo samo nekaj:
da se na slovenski univerzi predava slovenska narodna zgodovina prostovoljno, kot privesek obče zgodovine in da se pod »narodno« zgodovino predavata zgolj srbska in hrvaška zgodovina z bizantologijo?
Da del na slovenski univerzi vpisanih akademikov in akademičark, ki izdaja »Našo misel«, zavestno zapiše, da ni važno, ali dobi slovenska univerza popolno medicinsko fakulteto, da le imamo eno v državi; pa čeprav v Dževdželiji?
Da je preminuli »Akademski glas«, predhodnik izumrlega lista »1551« javno napadel križ, ki je bil ob evharističnem kongresu leta 1935. na balkonu univerze?
Da so zapisali slušatelji slovenske univerze v »Rdečih signalih«: »In Kristus Kralj nima niti potrebe niti ambicije, da bi vladal v Sloveniji ali na ljubljanski univerzi... Izmozgano ljudstvo bo pregnalo v nebesa Kristusa Kralja .. « ?
Da za križ, za simbol krščanstva, ki je ustvaril univerze, ni prostora na univerzi razen v sobi g. dekana teološke fakultete?
Ml MLADI
Slovenska narodna lista je nastopila strnjena na univerzi in iskreno hvalo moramo izreči za tako solidarno udeležbo vsem našim društvom pri volitvah. V teh dneh je stala univerza kot redkokdaj popre) ▼ znamenju načelne borbe in tu smo spoznali, da ima načelnost in doslednost čudno moč. Poznamo svojo silo; nič kompromisarstva, nič omahovanja, ampak odločnost in neustrašenost. Tu je naša moč, ki je ne bomo pustili. Da, mi gre-mo naprej! Ko so v petek nasprotniki videli na občnem zboru AA naše strnjene vrste, so čez noč staknili glave skupaj in so rekli, da gre zares. Vse ostanke so pobrali in se stis-
Da se kak honorarni predavatelj pri predavanjih norčuje iz krščanstva in verskih resnic?
Da smatrata kar dve skupini ali bolje njih »fiihrerji« in »vodže«, da znanost in svoboda, ki naj vlada na naši univerzi, izključujeta to, kar je temelj krščanstva, dogmo in da izključujeta s tem krščanstvo samo?
Da predlaga Breznik Igor, član SKJ, tako kulturno bojno resolucijo, ki je naperjena proti najdragocenejši tradiciji slovenskega naroda na tisti univerzi, ki jo vzdržuje ta katoliški slovenski narod.
Naša zahteva
Proti taki nesvobodi in taki totalizaciji moremo upravičeno protestirati katoliški akademiki in zato zahtevamo,
da vsakdo dejansko spoštuje v zakonih priznano svobodo znanstvenega dela na univerzi in pa akademske svoboščine, tudi, kar se tiče kat. vere, slovenstva in udejstvovanja katol. akademikov. Pri tem pa poudarjamo, da je svoboda znanstvenega dela po svoji naravi in svojem namenu omejena tako, da mora brez-pogojno vedno in povsod služiti objektivni resnici in da ne sme nikdar in nikjer posredno ali neposredno podirati slovensko narodno iz-ročilo, to je narodne, nravne in verske temelje slovenskega narodnega občestva.
Slovenska univerza pa naj tudi pozitivno vzgojno vpliva na slušatelje, da bo, naslanjajoč se na pozitivni krščanski nauk, vzgajala v duhu slovenske narodne tradicije temeljito izobraženo in nravno izoblikovano izobražen-stvo, ki bo znalo ohraniti pravo in resnično svobodo v odnosu do modernih zmot oboževanja razreda, rase in države.
nili pod en klobuk. Njihovo število je trenutno še nekaj višje kot je naše. Toda tudi vsem združenim »sodrugom« bije zadnja ura. Pretekli teden jih je že postalo strah, ko je odmevala narodna himna na naši univerzi in ko se je oglasila koračnica slovenskih fantov
v zbornični dvorani naše Alma mater. Strah jih je postalo vse, ker gremo naprej.
Naši tovariši na srednjih šolah so prav tako zaklicali, da hočejo razmaha, hočejo svobode. Zahtevajo glasno svoje katoliške prosvetne organizacije nazaj, nazaj vse, kar so jim vzeli pred leti iramasoni. Naši iantje zahtevajo svobodo besede. Nič več ne morejo
Tekma sa zveličanje
I berila prihodnje nedelje poslušamo apostola Paola, kako hoče na sprejemljiv način dopovedali, da je treba telesu marsikaj odreči in da človek ne sme ustreči vsem zahtevam telesa. Če bi sv. Pavel kar na kratko pisal Korinčunom: čl'egu ne smele, onega ne smete...« itd., bi skoraj gotovo naletel rui odpor in nerazumevanje. Stvar je treba po-kuzati v laki luči, da bo čim bolj sprejemljiva. Suma logika odbija. Če pa privzame še psihologijo, žanje uspehe. Apostol Pavel se je tega pravila dobro zavedal. Pred njegove duhovne oči mu stopi prizor iz stadiona. Sam ga je gotovo večkrat gledal, Korinčanom je bil pu pruv tuko dobro poznan:
V	stadionu so zbrani tekmovalci v teku. Najboljši tekač bo prejel venec zmage, njegovi ožji rojaki in prijatelji bodo nanj ponosni, njegova slava ne bo majhna. Toda na zmago se je treba pripravljali in zanjo se je treba boriti. Z deb‘elim, težkim ali nerodnim telesom ne gre nihče tekmovat. Telo mora biti prožno, gibčno in lahko. To pa se doseže le, če človek ne je preveč, če ne pije čez mero in če telo vsak dan neprestano uri, da se ne poleni. Kdor hoče torej tekmovati, se mora
vsega zdržati, kur bi moglo slabiti njegovo
moč.
Ali ni življenje kristjana na moč podobno tekmovalcu? Na koncu čaka neminljiv venec ali zveličanje. Poprej pa je treba tekmovati vse življenje. In v tej tekmi gre za to, ali bo zmagalo telo, ki želi počivati in uživati na-sladnosti tostranskega življenja ali pa bo zmagal duh in z njim duhovni človek, ustvarjen po božji podobi za Boga.
Duh in telo sta si nasprotnika, kakor v stadionu tekmovalca, ki merita svojo moč s pestmi. Močnejši udarja premišljeno, samozavestno. udarec pade vedno kamor je merjen. Šibkejši izgublja ravnotežje, udarci ne zadevajo; padajo, kakor bi mahal po zraku. Tako samozavestno kot zmagoviti borec v stadionu mora kristjanova duša obvladovali in krotiti telo.
Vse življenje je tekma za zveličanje. Toda tudi veliko lenivosti je v življenju mnogih krščenih kristjanov. Mi pa nikar tako! Sebe in tovariše okrog nas vzpodbujajmo k doslednemu in dejavnemu krščanstvu. Ali slišimo sv. Pavla, kako nam kliče, da tečemo vse življenje za božjo nagrado. >Tako tecite, da jo dosežete.<
Od Hegla do Manca
(Dalje.)
Drugi, ki ga je Hess pridobil za komunizem, je bil Bakunin. Ta nemirni Rus, orjaške postave in čudaškega Vedenja, je bil rojen revolucionar. Temeljna misel »marksizma« je prav za prav njegova iznajdba. On je bil prvi, ki je naobračal Hegelovo dialektiko na socialno področje in pisal že leta 1842, da zgodovina ne mara ravne poti, ampak izloča sporazume, tira vsako itežnjo do skrajnosti, dokler nasprotje ne dovede do prevrata. Danes je proletariat tista antiteza, ki v svojem nasprotju do kapitalizma vodi razvoj in pripravlja revolucijo.
Pod vplivom teh oseb in nazorov se je tudi Marx nagnil h komunizmu. Svoj novi, še ne popolnoma izdelani nazor je podal v spisu »Kritik des Hegelschen Staatsrechts«, ki je nastal v letu 1843. Uvod te razprave je priobčil naslednjega leta v Deutsch-Franzosische Jahrbiicher z naslovom: Zur Kritik der Hegelschen Rechtsphilosophie. Opirajoč se na Feuerbacha dokazuje Marx, da se človek ni samo povnanjil in odtujil v religiji, ampak tudi v državi. Kakor si je ustvaril bogove in ne oni njega, prav tako je država plod njegovih zamisli, ne kako višje bitje, kakor uče hegelijanci. Vso hegelovo filozofijo je treba prevreči, da ne bo stala na glavi. Izhodišče vsega je konkretni človek, družina, družba (biirgerliche Gesellschaft), ne Bog, država, ideja. Res je treba pobijati religijo, ki je opij za ljudstvo, in državo, ki ščiti koristi posa-
dovoliti, da bi širili na naših gimnazijah laži rdeči zapeljanci in sokolski plitveži. Tudi naši hočejo spregovoriti jasno besedo.
Strašno so se teh zahtev prestrašili vsi nasprotniki. Završalo je širom Slovenije. Vendar je nemogoče, se jim zdi, da ne bi bil več krivi nauk zaščiten kot do sedaj. Zbali so se privilegiranci, da bi zavel nov duh na srednjih šolah.
Strah jih je, ker vstajamo. Toda mi od svojih zahtev ne bomo popustili za las. Zahtevamo organizacije na srednjih šolah, ker hočemo dati pravi obraz in izraz našim gimnazijam in naši univerzi.
Kako dolgo naj slovenski narod še mirno gleda, da se zavaja mlidina, ker ne dobi kulturnih, res narodnih osnov v smislu tradicije Slomška, v prikrito politične smeri, ki končajo na univerzi v izrazitem političnem ljo-tičevstvu, JNS-arstvu in levičarskem marksizmu!
Kerl und ein unverschamter Jude, ki »zbuja s svojim cinizmom in robato domišljavostjo gnus pri Francozih.« Tudi Bakunin, ki je bil dolga leta Marxov prijatelj, je podal pozneje o njem malo laskavo sodbo, češ da je sicer zelo inteligenten, toda neznansko domišljav, zahrbten in potuhnjen.
Marx Študira
Ko je izgubil delo pri reviji, je Marx porabil ves svoj čas v to, da podrobno izdela komunistično teorijo. Pridno je občeval s pariškimi revolucionarji, študiral je francosko revolucijo, lotil se je angleških ekonomistov in pri njih iskal potrdila za svoj nazor, kopičil zapiske in posnetke in delal z mrzlično naglico. Po tri, štiri noči po vrsti ni šel v posteljo. Ruge njegov način dela takole označuje: »Marx je hotel s komunističnega stališča presoditi Hegelovo naravno pravo, nato pisati zgodovino Konventa, končna pa kritiko vseh socialistov. Vedno hoče pisati o tem, kar je najzadnje bral, toda bere vedno dalje in dela svoje izvlečke. Sicer pa se mi zdi še vedno možno, da napravi kdaj prav debelo in prav obstruzno knjigo, ki bo v njo zmašil vse, kar je nagromadil.«
,»Kapital |e nakopičeno delo“
Vse povsod je nabiral gradivo in ideje. P* Engelsovi razpravi, ki je izšla v Jahrbiicher, je povzel, da je kapital nakopičeno delo, ki *® v njem delavec samemu sebi odtujuje in *® prodaja kot navadno blago. Hess je pisal v istem času samemu sebi, da je denar zgoščen« človeško delo, ki je postalo prav tako »*>' strakcija in malik, kakor božanstvo v religij1.
Kritika kritične kritike
Vse te vplive in misli je skušal povezat* Marx v sestav v dveh delih, ki jih je dovrši* v letu 1844. Prvemu je dal naslov »Politič®a ekonomija in filozofija«. Ostalo je v rokopis®' Drugo je izšlo v začetku leta 1845. Sprva ga je hotel imenovati »Kritika kritične kritike*; ker se obrača v njem proti Bauerju in njegovj skupini, ki ji je bila filozofska kritika zadnjj cilj človeškega udejstvovanja, toda izdajatelj ga je pregovoril, da mu je dal učinkovitejši naslov »Sveta družina« (Die Heilige Famili®)' Tako so namreč v šali nazivali Bauerjev krog
:"Poravnajte naročninoJ
Delavsko gibanje
meznikov in posedujočega razreda, toda predvsem je treba preosnovati stvarno podlago vsega tega, človeka, družbo. Kritika neba mora postati kritika zemlje. Ko se izpremene gospodarski odnosi v družbi, bosta izginila religija in država sami od sebe.
Prva 'dvojna številka nove revije v Parizu je ibila obenem zadnja. Nastale so težave z vlado, povrh pa še denarne težkoče, ker je bilo več sto izvodov v Nemčiji zaplenjenih. Nazadnje so se še sotrudniki sprli, in revija je morala prenehati. Najvažnejši sodelovci so bili: Marx, Engels, Ruge, Hess in pesnik Heine. Ta zadnji je bil v Parizu velik prijatelj Marxove družine. Komunizem ga je odbijal in privlačil obenem, kakor sam pravi: »Z grozo in studom mislim na čas, ko se bodo ti mračni ikonoklasti polastili vlade in s svojimi žuljavimi rokami zdrobili brez milosti vso to marmornato krasoto kipov, ki so tako ljubi mojemu srcu ... Vse to, žal, v naprej vidim in polašča se me neizrazna otožnost, ko mislim na ruševine, ki jih pripravlja zmagovit proletariat tudi mojih stihom... In vendar, odkrito priznam, ta isti komunizem, ki je tako nasproten mojim težnjam in nagnjenjem, me privlači s čarobno silo, ki se ji ne morem upreti.«
Ruge
Propad revije je za vedno razdvojil novo-hegelijance. Bauer in Stimer sa se s svojo skupino že prej ločila, Feuerbach je v svoji vasi utihnil, Marx in Engels sta se posvetila komunizmu, Ruge pa, ki je bil podjetje denarno podprl, je bil preveč liberalnega mišljenja, da bi se navdušil za prisilni samostan, ki ga je po mnenju nekaterih želelo uvesti novo gibanje. Komunizem se mu je zastudil: »Niti zamotani predlogi fourieristov, tako je pisal Feuerbachu, niti komunistična odprava lastnine se ne da točno opredeliti. Oboje vodi končno do prave policijske države, države sužnjev. Da bi duševno in telesno rešili proletariat bede in stiske, si zamišljajo ustroj, ki bo raztegnil to bedo in stisko na vse ljudi.« Svoji materi pa je poročal: »Najhujši so nemški komunisti, ki bi radi ljudi s tem osvobodili, da bi jih vse napravili za rokodelce, lastnino nadomestili s skupno posestjo in pravično delitvijo, pri tem pa jim je trenutno samim lastnina in posebe denar najvažnejša stvar.« O Marxu pa je dejal, da je »ein ganz gemeiner
0 sporazumu med našo Zvezo združenih delavcev in Jugorasom je že obširno poročalo dnevno časopisje. Zato tu ne bomo ponavljali motivov, ki so vodili ZZD, da se je odločila k temu koraku. Zanimalo pa bo gotovo vse, kaj dela Jugoslovanska strokovna zveza, ki zadnje čase doživlja bridke ure. O razmerah v tej organizaciji je pač zelo dobro poučen g. Peter Lombardo, ki je 18 let sodeloval pri JSZ, pa jo je iz znanih razlogov letos zapustil. G. Peter Lombardo je te dni izdal okrožnico, ki jo zaradi njene jasnosti in verodostojnosti objavljamo, da 'bo tudi naše dijaštvo poučeno o delavskem gibanju, ki je nekoč vodilo slovenskega delavca, ki pa je zaradi nerazumevanja in osebnih ambicij nekaterih zašlo na pot, ki ji jo njeni ustanovitelji niso namenili.
Gospod Peter Lombardo, ki je sedaj član ZZD je govoril na seji Jugoslovanske strokovne zveze, dne 22. januarja za sporazum med JSZ in ZZD in o tej seji poroča v imenovani okrožnici med drugim sledeče:
O	politiki v strokovnih organizacijah smo gotovo različnega mnenja. — Nekateri so za, drugi proti političnemu udejstvovanju. Priznati pa moramo vendarle, da smo politični vsi, in da je razlika le v tem, da imamo v politiki različna gledanja. — Da Jugoslovanska strokovna zveza po naslovu ni politična, to vemo vsi, saj je le s tremi mrtvimi besedami označena, Živa J S Z pa je politična, ker so politični njeni člani. 2al le, da je politika te žive JSZ slaba in da je kot taka zelo zatemnila moč in ugled JSZ kot strokovne organizacije in jo končno odtrgala od ostalega naroda.
Pripravljen sem bil odgovoriti tudi na izvajanja posameznih delegatov, ki so podali svoje stališče k sporazumu. Prepričan sem, da je večina delegatov govorila z iskrenim namenom in v dobri veri, da koristijo stvari, o kateri se je razpravljalo. Dejansko pa so na podlagi napačnih informacij svoje izjave podajali v bojnem tonu in z besedami, iz katerih ni odsevalo prav nič ljubezni in pravične objektivnosti do delavstva in do bližnjega. Tako je eden od teh označil trpljenje in preganjanje rudarjev v času prejšnjih političnih režimov, ni pa pomislil, da je bil sam dne 11. decembra mnogo bližje tistim, ki so delali te krivice, kot pa tistim, kateri doslej niso mogli popraviti vseh storjenih krivic.
Na seji sem jasno poudaril, da je iskrena želja prevzvišenega g. knezo-škofa, da pride do sporazuma in do enotne katoliške delavske organizacije.
Zgovorno sem obrazložil, da je sporazum
katoliškega delavstva nujno potreben z ar a J* koristi in interesov i^elotneg® naroda. Na to mi niti odgovorili niso.
Dovolj toplo in z ljubeznijo sem pripov®' doval, da je naravnost življenjska k<>' r i s t delavstva in posebej še k a t o 11' škega delavstva, da pride do spora' zu-ma. Nihče mi ni mogel in upal oporekati'
Dokazal sem, da je v JSZ poleg oficieb nega načeljstva še drugo vodstvo, kj ni izvoljeno, ki ni imenovano, ki pa vendarle bistveno vpliva na izvo" ljeno načelstvo. Niso imeli korajže, da bi & zanikali.
Na podlagi sklepa seje načelstva JSZ sei* dokazal, da je bilo načelstvo JSZ pripravljen0 iskati zvez z marksističnimi orga' n i z a c i j a m i. Povedal sem jim, da so skl®' nili iskati tudi zveze z Mačkovo delanj s k o zvezo preje. iNihče ni upal ovr^1 teh mojih jasnih trditev, ki so vendarle bj' s t v e n o važne za slovenski k a t o 1 *' ški delavski pokret.
Ko sem omenjal, da so v JSZ tudi mark' sisti, mi niso upali tega zanikati, pač pa 1* celo cela vrsta šla iz dvorane. Čemu neki, t* se niso čutili prizadete.
V	nedeljo, 12. februarja bo v dvorani h°' tela Union
proslava obletnice papeževanja Pija XI*
Proslavo priredi škofijski odbor Kat. akcije in bo na proslavi govoril g. ravnatelj dr. Ca' puder.
Proslava je namenjena za srednješolce i® akademike in zato najprisrčneje in najiskr®, neje vabimo vse dijake, vse akademike k proslavi.
Nobena oblast, nobena avktoriteta, nob®® kralj, noben cesar, noben kalif, noben »vodj®*' noben Dalai-lama, noben pravoslavni Ikum®® se niti izdaleka ne da primerjati z ustanov° papeštva. Da je na svetu sredi nas pravi ®a^ mestnik božji, ki nas varno vodi v v®r skih in moralnih zadevah in je nezmotljiv, ^ nastopa kot vrhovni učitelj, je tako c , g stveno in dragoceno, da obledi v primeri ^ tem vsaka druga zemeljska veličina. Ni jurJ. dična in organizatoma popolnost Cerkvi, ^ njena slavna zgodovina, ni ženialnost raz*1 ^ pepežev, ni veličina in enotnost verskega sl stema, ki nas zdajle navdušujejo za papeštV' je v prvi vrsti oni zlati, neizpodbitni, v nostni, nadčloveški temelj: da je božja us nova, katere peklenska vrata ne bodo Prr" magala! To je tudi naše upanje, naša moi-
2. februarja 1939
69
»STRA2A V VIHARJU.
Z občnega zbora Akademske Akcije
Mogočen in odločen nastop slovenske kat. mladine. — Kat. slovenski akademiki — najmočnejša skupina na Univerzi. — Zveza med tako zvanimi nacionalisti, marksisti in komunisti. — Slov. kat. akademiki — 505 glasov I
V	petek, 27. januarja se je vršil občni zbor, v soboto, dne 29. januarja pa volitve v A k a -Nemško akcijo za izpopolnitev Univerze na univerzi kralja Aleksandra I. v Ljubljani. Šele v Jugoslaviji smo Slovenci do-°'li svojo ilniverzovBila je takrat najnebogle-°ejša med vsemi jugoslovanskimi univerzami, ^očim sta belgrajska in zagrebška univerza Vsako leto naraščali, dobivali nova poslopja — Posebno belgrajska — in nove institute, je slo-Venska univerza životarila v svoji revščini še dolgih 17 let po ustanovitvi. Leta 1934. so se ganili nekateri akademiki in ustanovili Akcijo za vseučiliško knjižnico, pozneje razširjeno v sedanjo Akademsko akcijo za izpopolnitev Univerze, ki naj v sodelovanju z univerzitetni-J*1' oblastmi, z zainteresiranjem slovenske in jugoslovanske javnosti in podprta od predstavnikov slovenskega političnega življenja v Bel-žradu, vodi borbo za popolno univerzo v Ljubljani.
**aši uspehi — v treh letih 25 milijonov
Katoliški akademiki smo v AA od ustanovitve do danes sodelovali in jo zadnja tri leta — torej v času, v katerem so bili doseženi vsi dosedanji uspehi — tudi vodili. Ta tri l®ta smo slovenski študentje v sodelovanju z Univerzitetnimi oblastmi, ob vsestranski Podpori vsega slovenskega na-r o d a , predvsem pa podprti od s 1 o v e n -»k e g a voditelja dr. Antona Korošca in Ministra dr. Kreka priborili univerzitetno knjižnico, kemični institut,' opremo fizikalna laboratorija, znižanje šolnin in vpisnih *afs, strojni institut, dotacijo za dograditev in 'premo knjižnice, kredite za akademsko men-*°i štipendije za tehnike«
Knjige
^ plameni^ rdečega pekla
Spisal Albin Breznik. Izdala Mohorjeva družba. Str. 163. Cena 9 din.
Luni je Mohorjeva družba izdala zanimi-00 knjigo A. Breznika: v plamenih rdečega P^kla. Zanimivo ne morda zaradi tega, ker p se godila v temnih hodnikih rdečega *?emlja; čisto nekaj drugega hoče pisatelj: ren>sko Mitrovico, rdečo kaznilnico sredi. Polju nam riše, življenje sfanaliziranih ko-^nistov v zaporu nam kaže. Takole piše v hodnem nastanku knjige:
Po šestih letih robije, prisojene mi za-f(idi komunistične propagande, sem zapustil ječo kot nasprotnik komunizma. Morda se
0 to zdelo komu nerazumljivo. Toda prebičan sem, da bo vsakdo, kdor bo prebral 0 Pričujoči knjigi opisane spomine politič-?eSa obsojenca, mojo preorientacijo razumel ltl odobraval.
V	plamenih rdečega pekla sem opisal živ-Jenje komunistov obsojencev, kakršno sem ? času svojega jetništva doživel, ne da bi aj olepševul ali pretiraval.
'Trpko je bilo to življenje, polno razoča-ttltlj in duševnih muk, a tudi dobra šola za jP°znavanje toliko hvalisanega rdečega raja. n Prav ta razočaranja, to -»soglasje« in ?to-rištvo« so me privedla do prepričanja, da j?® naš narod ni mesta v tem rdečem raju,
1 Je le neznosen rdeči pekel.
Pri sestavljanju svojih spominov mi je Pomagal g. Jože Beltram, ki je tudi sam tri ,e^a bil deležen »tovarišlvat lažizveličarjev Prišel do enakega spoznanja kakor jaz. Pomoč se mu na tem mestu najlepše za-
Letošnji občni zbor
Že ob začetku občnega zbora je bilo očitno, da sta se ga udeležili dve povsem različni skupini z različnimi nameni: prva, katoliško-slovenska iin kot slovenska tudi iskreno jugoslovanska, ki ji je pri srcu resno in stvarno delo za popolno slovensko univerzo, in druga, nacistično-marksi-stična , ki je tri leta zgolj opazovala in kritizirala, na zborovanje pa jo je pripeljala še želja po razbijanju in proti-krščanskih izpadih. Predsednik in še nekateri odborniki so poročali o delu v pretekli poslovni dobi, o lanskih uspehih in o položaju, v katerem se sedaj nahaja univerza, Prostorna mizerija in slabe zdravstvene razmere so še zlasti na medicini, ponekod na tehniki ter na naravoslovnem oddelku. Vrstni red, po katerem naj bi se leto za letom spopolnjevala univerza , je razdeljen v tri etape: v p r v o etapo spada tehnika z vsemi manjkajočimi oddelki in instituti, vdrugo medicina, kateri je treba najprej priboriti načelno priznanje 10 semestrov, v tretjo pa centralno umi-verzno poslopje. Poročila so obsegala tudi nekatere socialne študentovske ustanove, kot akademsko menzo, za katero je že odprt kredit 1 milijon 300.000 din in vodi priprave zanjo kr. banska uprava, Knafljevo, Mundovoin Schleglovo ustanovo itd.
Neakademsko obnašanje marksistov in nacistov
Marksisti in nacisti niso mogli pokazati občnemu zboru nobene delavnosti. V opravičilo svoje nedelavnosti so si hoteli nadeti vlogo sodnikov nad katoliškimi tovariši. Če je
Šest let je prebil med njimi, odrešitelji človeštva. To je zadostovalo, da je do dna spoznal ruzkrajalno moč komunizma in njegovih nositeljev; šest let je moral prenašati »tovarištvo« rdečih sodrugov, ki so izdajali brez pomisleka one žrtve, ki so jih s svojimi obljubami in lažmi spravili v mreže tretje internacionale, samo da bi rešili življenje — sebi. Pa kaj bi pisal naprej! Vzemi knjigo v roke, ne boš je pred zadnjo stranjo zaprl! Zveni kot detektivska zgodba: vodja komunev KKK,| detektivi, upori, štrajki, rdeča univerza v kaznilnici... Vse io zveni tako fantastično; človek skoraj ne more verjeti, da se vse io godi na naši zemlji.
Ker bo knjiga med dijaštvom gotovo zbudila veliko zanimanje, ponatiskujemo zanimiv odlomek o Janezu Kurniku:
MOSKOVSKI EMISAR
Sredi ravnine stoji velikansko rdeče poslopje, obdano z visokim zidom. Okoli oglov se besno zaganja burja in tuli zbesnelo pesem, železna vratiča na oknih mračnega zapora zamolklo loputajo. Nekje v notranjosti rožljajo okovi in verige, v rednih presledkih se ogaša oster krik straže ob zidu.
V	celici št. 34 leži na slamnjači kaznjenec, obsojen na robijo, in ne more zatisniti očesa.
Poleg celice na steni visi tablica z napisom:
Matična številka: 65? b Ime in priimek: Janez Kurnik Vera: rimsko-katoliška Kaznivo dejanje: zločin po čl. 1.
in 2. zakona o zaščiti države Obsojen: na 12 let robije.
govoril katoliški akademik, so ga v imenu demokracije prevpili, njih pa naj bi v imenu iste demokracije vsi poslušali. Sploh so hoteli in dejansko so tudi prinesli žalostne metode srčne iz p rij en osti in poulične posurovelosti na univezo. Najbrž so se poslužili tega načina borbe zato, ker so bili prepričani, da jih slovenski katoliški akademiki vsaj v tem ne bodo mogli premagati. Neki mladenič s skrbno gojenimi mro-žastimi brki se je povzpel do zelo zanimivih trditev: njegovi tovariši so le opazovali in ne delali, ker so bili k temu prisiljeni (k nedelavnosti se marsikdo rad da »prisiliti«); kredite 25 milijonov so po njegovem dosegli vsi drugi, lc slovenski akademiki prav nič; znižanje šolnin in taks je le posledica štrajka belgrajskih študentov (za katere ima naša rdeča skupina po načelu »svoji k svojim« sploh velike simpatije); ikatol. akademiki da nočejo neodvisnega akademskega doma, ker se boje, da bi, kot je zapisal »Slovenec«, levičarji v njem terorizirali katoliške akademike; zastavil je retorično vprašanje, kakšen je teror v odvisnih akademskih domovih, in na poziv, naj dokaže to obrekovanje, je ponovil svoje retorično vprašanje, namesto dokaza pa je junaško molčal.
Po sprejetem absolutoriju, za katerega je na občnem zboru glasovala prepričevalna večina, so med čitanjem samostojnih predlogov marksistični in nacistični g r o b o k op i akademskega dostojanstva in edini resnični razdiralci slovenske akademske skupnosti uprizarjali tako huronsko vpitje, da je moral predsednik občni zbor zaključiti.
Izmučen od težkih misli se je Janez Kurnik sunkoma dvignil z ležišča in stopil po ozki celici. Šest korakov tja, šest nazaj. Hodil je, da so mu noge že klecale od utrujenosti. Pričelo se mu je vrteti od hitre hoje in vednega obračanja. V mislih je brodil po svoji preteklosti in jo razčlenjeval do zadnjih tančin.
Njegova mladost je potekla kakor pri vseh drugih, ki pripadajo tako imenovanemu srednjemu stanu. Poslali so ga v gimnazijo, da bi se učil stare klasike, on pa ije bral pustolovske romane. Prišli so časi, ko so tudi srednješolsko mladino že vpregli v voz politike in jo navduševali za najrazličnejše ideale. Nekateri so se z vsem svojim mladostnim navdušenjem ogreli za eno ali drugo idejo, medtem ko so drugi sanjali, kako bodo postali nekoč veliki, slavni voditelji, ki bodo govorili pred megafonom in jim bodo po smrti postavili spomenike.
Prišlo je do neke afere v šoli. Pretila je izključitev, doma pa palica. Tedaj je komaj sedemnajstletni Janez izbral zlato srednjo pot in jo odkuril v širni svet. Bil je za svoja leta prebrisan, zato se ni izgubil. Odšel je v središče internacionalnih karieristov in bodočih voditeljev človeštva.
Potikal se je po tujem velemestu, dokler ni našel zaposlitve v neki tovarni. Tolažil se (je, da je to usoda vseh velikih mož. Prvič v življenju je občutil grenkobo borbe za vsakdanji kruh. Tisočeri letaki so na vseh oglih kričali gesla prenovljene družbe: »Kdor ne dela, naj ne je!« Janez se je zaigrizel v svoje delo in si mislil svoje ...
Naučil se je razmeroma hitro ruskega jezika in zahajal na diskusijske krožke tovarniških delavcev. Hodil je v gimnazijo, zato ni čuda, da je marksistične teorije laže razumeval kakor delavci, ki so že dvajset let vi-
To naj bo demokracija 1
V	imenu demokracije je hotela marksistična »demokratična« skupina na vsak način pre-vpiti vse druge; v imenu njene »demokracije« je moralo na stotine mladih ljudi v brezplodnih peturnih debatah in prerivanjih zapravljati dragoceni čas, da bi se razni marksistični in komunistični kričači v te-j masi izkazali kot dobri demagogi, ki znajo izrabiti masovne akcije, v imenu demokracije se lahko predlagajo kultumobojne in protinarodne resolucije v društvu, ki mu je prvi in zadnji cilj borba za klopi in institute, v istem imenu se lahko s spletkami in zavlačevanjem preprečuje resno delo tistim, ki bi radi delali, v imenu demokracije lahko vsakdo svobodno napada in blati tiste ljudi, ki so za univerzo in knjižnico največ, da, skoraj vse storili, napada bistvene vrednote svojega naroda, v imenu demokracije lahko marksistični in nacistični terorizem ruši zadnjo skorjo slov. skupnosti, ki sploh še obstoja! Ne, to ni demokracija, to je zločin!
Levica in desnica v objemu
Odločen nastop kat. akademikov na občnem zboru je tako razjaril marksiste in naciste, da so sklenili: za vsako ceno moramo preprečiti zmago katoliške slovenske skupine. Tako je še istega večera prišlo do famoznega sporazuma med marksisti, komunisti ter Kramer* jevci in Ljotičevci. V tem sporazumu so se sporazumeli, da bodo marksisti volili nacističnega kandidata, nato pa bodo na tej listi izvoljeni kandidati na predajni seji odstopili, izzvali izredni občni zbor in nove volitve, na katerih bodo na podlagi sporazuma sporazumno postavili novo sporazumno listo. Ta objem »načelne« levice in »načelne« desnice nam ka-
š
hteli krampe. Postali so pozorni nanj in ga kmalu poslali v propagandistični tečaj. Od tod je odšel kot propagandist-inštrukfc>r v srednjeazijsko sovjetsko republiko.
V	teh zaostalih krajih je takoj dobil vodilno mesto v komsomolu, kjer je našel zakonsko družico, dekle s temnimi, žarečimi očmi, pravo Azijko, Komsomolka Fatima mu je rodila sina, ki je bil plavolas kakor njegov oče. Kot zaveden komunist mu je dal ime Lem, kar pomeni tri začetne črke imen: Lenin, Engels, Marx.
Minilo je nekaj let. Janez se je dvigal više in više, toda zadovoljen kljub temu ni bil, kajti bil je v zapuščeni Aziji, on pa je hrepenel predvsem po slavi tam daleč v svoji domovini. Hotel je postati prerok z baklo, ki prinaša svojemu, v temi tavajočemu narodu luč z vzhoda. Toda dejstvo, ki je pozabil nanj, da nihče ne postane prerok v svoji domovini, je postalo zanj usodno. ,
Medtem je v Janezovem rojstnem kraju dobil oblast režim, ki se je z železno metlo spravil nad revolucionarne elemente. Vsi, ki niso pravočasno pobegnili v inozemstvo, so bili vtaknjeni v zapore. Gibanje je bilo zaradi tega popolnoma v razsulu, ostanki pa zbegani in demoralizirani. Kominterna je izdala poziv na vse organizatorje, naj gibanje spravijo zopet na noge. Janez se je takoj prostovoljno priglasil, da gre na delo v domovino, saj je vendar postal voditelj, junak, seveda le živ junak. V naglici pa je pozabil, da mora junak biti vedno pripravljen, dati za svojo idejo tudi glavo.
Po navodilih vodstva mednarodne stranke je nekaj časa ostal na Dunaju, da se najprej v zakonitih razmerah prilagodi življenju v kapitalističnih državah, preden odide na nezakonito delovanje v domovino. Tam se je seznanil
že, da ni šlo ne prvim ne drugim za resnične kor isti univerze, niti ni imela borba zgolj navadnega strankarskega političnega značaja, temveč je v resnici šlo it vse kaj drugega:
za ali proti aiovaaski krščanski tradiciji aa slovenski univerzi.
Le na osišču te idejne borbe so se dvignili in združili proti slovenski skupini politično sicer nasprotni, idejno pa s o r o d n i tabori kot so framazonski, kramerjevski, ljoti-čevski, marksistični in komunistični.
Slovenska katoliška skupina je pri volitvah nastopila sama in kompaktno, ter je dosegla visoko število 505 glasov. Od zadnjih volitev je napredovala za 97 glasov.
Z vseh vetrov združeni nasprotniki pa so na svoj protikatoliški in protislovenski program zbrali 620 glasov. Lani so dobili nacisti 295, marksisti pa 221 glasov. Katoliški slovenski akademiki so tako najmočnejša skupina na univerzi.
Letos so volili nasprotno skupino, kot poroča »Slovenec«, poleg tako imenovanih nacionalistov, ljotičevcev, marksistov in komunistov še velika večina Bolgarov, ki jih je okrog 40 na naši univerzi, dalje poljski Židje, Črnogorci in Srbi ter tako imenovani nevtralci.
Po razglasu volilnega izida so »sporazumaši hoteli demonstrirati, pa so se nazadnje kmalu razšli, ker niso vedeli, ali naj pojejo himno sokolskih legij ali internacionalo. Zato so prvi raje krenili v Kazino, drugi pa so se šli oblačit za elitni ples.
Tudi brezbožništvo je vera.
Brezbožništvo ima svojega boga: to je proletariat: svojega Mesijo: to je Lenin; svoje preroke in svoje sveto pismo: to sta Karl Marx, Engels in njihove knjige; svojega papeža: to je Stalin: svoje duhovnike in misijonarje: to so voditelji in agenti kominteme; svojo vesoljno cerkev: to je tretja inemacio-nala; svoj zveličaven nauk: leninistični marksizem: svoje krivoverce: Zinovjev, Kamenjev, Trocky; svoje odpadnike: Kantsky, Doriot.
z neko delavno tovarišico, hčerko tovarnarja. Ko so mu oskrbeli vse potrebno, je odpotoval, da v sami prestolnici kot voditelj komunistične mladine osnuje novo čvrsto organizacijo, ki naj podkoplje temelje obstoječega družabnega reda. Ali je to težavna stvar, Janez si jo je vse laže predstavljal.
Pozimi je bilo, ko je Janez Kurnik, sedaj Fritz Berger, s ponarejenimi listinami, odpotoval v prvem razredu orientskega ekspresa z Dunaja v Belgrad. Dostojno je sedel v kupeju in puhal dim iz svoje dišeče cigarete. Njegove kretnje so bile premišljene in njegov obraz resen, kakor se to spodobi za tako važno osebo s tako poverljivimi nalogami, kakor je pre-osnova človeške družbe.
Fritz Berger se je malce dvignil na svojem žametnem sedežu in se zatopil v globoke in vsem drugim nedoumljive misli, za katere je vedela samo tretja internacionala in on. V duhu je že spletal niti, ki naj omrežijo v smrtno past propadajočo družbo. Ko bo napočil toliko pričakovani trenutek, bo on, Fritz Berger, bodoči diktator proletarske republike, potegnil niti in začel se bo ples ...
»Revolucija zavre, se širi in v nadčloveškem naporu podira ptred seboj stoletne zapreke. Barikade, ulični boji, klopotanje strojnic, tanki, dim, kričanje, goreče palače, po kandelabrih visijo trupla .., vse za. boljšo bodočnost človeštva in predvsem delovnega ljudstva. Na poslopjih plapolajo rdeče zastave s srpom in kladivom, po ulicah valovijo nešte-vilne množice, sredi katerih se vozi v svetlem avtomobilu tovariš Fritz Berger, predsednik sveta ljudskih komisarjev, obdan od mrkih agentov GPU-a, ki z napetimi revolverji in budnimi obrazi čuvajo vodjo zmagovitega proletariata.«
* •
Božja delavnica
4. Postanek življenja
Znanstvena razlaga življenjskih pojavov v prirodi stremi za tem, da reducira vse življenjsko dogajanje na že poznane, znanstveni preiskavi dostopne, torej predvsem fizikalne in kemične principe. Ravno tukaj pa se pojavi ono veliko neizbežno in odločilno vprašanje: Ali bi mogli zadovoljivo razložiti življenje, četudi bi prav do zadnjih delcev poznali fizikalnonkemično zgradbo beljakovin, ki sestavljajo pratvorivo (protoplazmo) vsake žive celice, in čeprav bi nam bili znani vsi energetski odnošaji teh najmanjših delcev žive snovi?
Vsalk resen, idealistično usmerjen znanstvenik bo ob tem vprašanju zmajal z glavo, pa tudi naj doslednejši materialist bo moral ponižno priznati, da je toliko slavljena in obetajoča moderna biologija še daleč, daleč od rešitve tega vprašanja... Ni izključeno, da se kemikom ne bo kdaj posrečilo v retorti umetno sestaviti beljakovine, te najbolj zamotano zgrajene in najvišje organizirane organske spojine, dasi si danes celo najdrznejši kemiki o tem komaj upajo sanjati; toda, ali bo ta umetno sestavljena beljakovina zares ži-va^ Ne in nikoli! Same beljakovine, vešče združene z drugimi potrebnimi snovmi v pratvorivo, še ne morejo dati življenja. Življenje se v svojem snovnem dogajanju sicer ravna po fizikalnih in kemičnih zakonih, vendar ni rezultanta fizikalno-kemičnih sil, marveč je mnogo več. Brez življenjskega počela, neke skrivnostno delujoče vitalne sile, ki daje mrtvi snovi življenje in ki tako čudovito smotrno ureja vse življenjsko dogajanje, ni življenja, pa naj bodo dani vsi snovni in energetski pogoji v najpopolnejši meri.
Danes, v dobi toliko slavljenega znanstvenega napredka in silnega razmaha prirodoslovnih ved, nimamo zadostne fizikalno kemične razlage niti za naj elementarne j še življenjske pojave, kakršne opazujemo na naj-primitivnejših živih bitjih, na mikroskopsko
V	prestolnici se je nastanil in prijavil s svojim ponarejenim potnim listom. Prepričan je bil, da je kapitalistična družba gnila in da sedijo na odločujočih mestih sami idioti, za katere je Janez čutil globoko preziranje.
Tajna organizacija je bila preveč v razkroju, da bi mogel takoj začeti s svojim poslanstvom. Nekaj vročeglavih študentov je na hitro zbiralo njegove bodoče udarne čete. On se je medtem počutil dokaj dobro. Udeleževal se je celo pristnih buržujskih zabav, da se od blizu spozna s svojimi sovražniki.
Komaj mesec dni je užival, ko ga je doletela neizogibna usoda vseh rdečih Janezov. Očesu postave je postalo sumljivo, da prihaja visokošolec z Dunaja izpopolnjevat svoje strokovno znanje na belgrajsko univerzo, kar je vsekakor čuden primer. Oblastva so začela stvar raziskovati in lepega dne se je znašel Janez v zaporu. Pričela so se neprijetna zasliševanja, ki zahtevajo precejšno količino prisotnosti duha, zlasti za človeka, ki mora imeti vedno na umu, da ni Janez, ampak Fritz.
Janez je bil pametna glava in mu to ni delalo posebnih težav. Govorili so mu v Moskvi o premetenih trikih buržujske policije, ali bil je prepričan, da njegova pamet presega vse in da se bo izvil iz afere. Toda nepričakovano se je položaj preokrenil, ko mu je policijski komisar gladko povedal, da so o njegovem prihodu že obveščeni in da on ni Fritz Berger, ampak Janez Kurnik, ki je poslan kot emisar komin-terne iz Moskve. Vljudno mu je pripomnil, da ga bo njegov korak stal dvajset let robije ali celo vislice.
Za Janeza je nastalo mučno vprašanje: Kaj sedaj? Ni občutil potrebe, da vzame svoj križ, ki si ga je sam stesal, in z njim stopi na trnjevo pot za svoje prepričanje. Ko je plaho pogledal na pol posmehljivo lice zasliševalca,
majhnih enostaničnih praživalih in prarastli.-nah. Kaj pa naj potem rečemo o čudovito kompliciranih duševnih pojavih, ki spremljajo človekovo življenje, — Z materialistično fizi-kalno-kemično razlago 'življenja ne bomo prišli daleč, marveč bomo večno tavali v mračnem labirintu, kamor skozi špranje od raznih strani svetlika dnevna svetloba, pa ni nikjer izhoda na beli dan... Kakor je upanje na kakšno umetno sintezo življenja v kemičnem laboratoriju popolnoma prazno, tako je ni-čevno tudi vsako prizadevanje, da bi se na mrtvih prirodninah prikazali življenjski pojavi. Vse, kar so dosedaj naredili znanstveniki na tem polju, so le neki zanimivi pojavi in duhoviti poizkusi na neživih prirodninah (n. pr. Leducove kristalne forme, Lehmannovi »živi« kristali, Traubejeve umetne stanice, razni poizkusi Biitschlijevi, Rhumblerjevi in dr.), ki nas sicer močno spominjajo na osnovne življenjske pojave najnižjih živih bitij (rast, deljenje, gibanje), a so le gola posnemanja (imitacije), samo prazne a)nalog|ije pravih življenjskih pojavov. — Najenostavnejše živo bitje, kakršno predstavlja neskončno majhna pražival ali prarastlina, je po svoji notranji zgradbi in svojem smotrnem delovanju neizmerno vzvišena nad najpopolnejšim mrtvim mehanizmom, kakršnega ume sestaviti novodobna tehnika in kakršna vzbuja nemo strmenje sodobnega človeka, zaverovanega v snovni svet in njegovo vršenje.
Čim globlje prodiramo v skrivnost življenja, tem globlji postaja prepad, ki zija med živo in mrtvo naravo. Biološka veda ne more premostiti tega prepada in vsi poizkusi, izvršeni v tem cilju, so že od vsega početka obsojeni na neuspeh, vsaka materialistična razlaga življenja pa je prazno besedičenje. — Ko razpravlja biolog o bistvu življenja in njegovem postanku, zapušča področje realnih, empiričnih ved in prehaja na polje metafizike (filozofije in teologije). Tukaj pa prenehajo metode biološkega raziskovanja in stopijo v veljavo znanstveni principi metafizike,
mu je postalo vroče in strah mu je stiskal srce. Nekje na dnu duše mu je vstala misel, naj pove vse. Ni se niti poskušal boriti z njo, kajti bila je tako silna, da ga je vsega prevzela. Od nekod mu je šepnil na uho vprašujoč glas: »Izdajalec?« Janeza je pretreslo. Pot mu je stopil' na čelo. Toda boj je bil kratek. Ni trajalo dolgo, ko je z dialektičnim materializmom prišel do odrešilnega zaključka, da proletariat nima nobene koristi, če gre on kot organizator revolucije v smrt. Življenje, svoboda za vsako ceno!
Komisar je pokadil cigareto do konca, ko je bil Janez s svojim sklepam na jasnem.
Jecljaje je priznal, da je bil zaveden komunist ali sedaj mu je žal in hoče vse, prav vse povedati. Za svoja leta je imel velike življenjske Skušnje, zato si je hotel zavarovati zadnja vratca. Precej, je dostavil, da jim pove vse s pogojem, da ga spustijo in mu preskrbijo potni list za Ameriko pa še nekaj denarja zraven. Bilo mu je jasno, da bi bila doma njegova revolucionarna kariera uničena, lahko bi se mu zgodilo celo najhujše. Glavno je, da se sedaj izmaže. Nasmehnil se je samemu sebi, da je toliko pameten. Janez se je vedno znašel, tako tudi sedaj. Evropa, Azija, Amerika, četudi Afrika — ali živ in svoboden!
Komisar ga je opazoval s pozornim očesom; znal je gledati ljudem v zadnji kotiček možganov in, ko mu je Janez stavil svoje pogoje, mu je kratko odvrnil: »Videli bomo, kaj nam boš povedal.«
Nasmešek mu je legel okoli usten. Boj je končan, Janez mu je podlegel, sedaj pride samo še predaja orožja. Videl je že v svojih rokah potni list, zato je bil pri izpovedi izredno pošten in natančen. Izdal je vse tiste, s katerimi je prišel za časa svojega delovanja v do-
ki imajo svoje norme in mora torej biolog V° njih uravnavati svoje mišljenje in delovanj*-Na vprašanje, odkod življenje, ni mogoč* odgovoriti drugače nego s priznanje« nadnaravne stvariteljske sil*-Do 'istega spoznanja in priznanja nas privede razmišljanje o postanka, razvoju in smofrid urejenosti svetovja. Kakor nas konstrukcija ure prepričuje o bivanju njenega konstruktor' ja — urarja, z enako logično doslednostjo na* mora neskončno veliko in modro urejeno svetovje prepričati o bivanju neskončno velikega in modrega Stvarnika, ki je tudi začetnik' urejevalec in ohranjevalec življenja na zemlji-
(Nadaljevanje.)
Svečnica, prasnlU. luči
»Da bi nevidni ogenj Sv. Duha razžaril n8' ša srca, da bo vsa slepota naših strasti splahnela« ! Molitev, ki je tako času in našim mladim letom potrebna! Luč je pravi simbol dti' kovnosti, resničnosti in napredka! Luč pr*' ganja temo! Prava, iskrena prošnja »Straže« naj se dvigne k nebesnim višinam! Naša prošnja je: O Bog! Ti si naša luč! Mi n e verujem0 v luč liberalizma in marksizma! Mi s straho« gledamo, kako lega megla in mrak laži' napredka, lažinacionalizma, lažisvobode, laži' znanosti, laži demokracije, mrak materializma in neduhovnosti na naš vek! O Bog, mi verujemo, da si T i prava luč in mi hočemo da na* Tvoja luč, luč Tvojega razodetja vodi!
,Mi Te prosimo, razsvetli s svojo Iučj° naš um, da pravilno spoznamo in razsodim0 današnje probleme!
Vodi nas o Bog vseh znanosti pri znanstvenem študiju; daj nam bister pogled za današnje potrebe in naloge našega naroda!
Vse naše prizadevanje in pisanje in tehtanje bodi pod Tvojim vodstvom! Bolj ko s* svet drži svoje modrosti, bolj jasno in očit° hočemo m i izpovedati svojo vero v božjo modrost.
To je obsodba sveta, da ljubi temo bolj kot luč, ki je prišla po Kristusu v svet.
tiko. Naštel jih je od vrha do tal, kajti šlo j* za Aiperiko! Kaj drugi, samo da se on reši' Socialno revolucijo lahko tudi še v Amerik1 organizira.
Ko je podpisoval pet strani dolgi zapisnik' se mu je roka le malce tresla. Komisar, ki J6 to zapazil, ga je dobrodušno potrepljal po ramenu in mu celo ponudil cigareto, ki jo )e Janez z lahnim poklonom vzel. In ko so m0 ponudili okrepčilo, ga tudi ni odklonil. Njego* položaj se je od tega trenutka dalje bistven0 spremenil. Medtem, ko so druge preiskovane* držali kolikor moči strogo in jim niso dovolil1 nobenih olajšav, da bi jih tako omehčali. )e užival Janez svobodo, da se je sprehajal hodniku in kadil fine cigarete in — čakal potni list za Ameriko.
Oblastva medtem niso izgotavljala potnega lista, ampak polovila vse tiste, po katerih j® bilo Janezu dolg čas. Nekateri so pri zasliševanju povedali še za druge, le malo se jih )e držalo predpisov organizacije in molčalo. Kma" lu jih je bilo lepo število pod ključem. Bili sicer taki, 'čeprav izredno redki, ki bi raj®1 umrli, kakor izdali svoje tovariše. Vsak čl311 je poučen, kako se mora vesti, če ga oblast^® ujamejo. Toda ko so bili soočeni z Janez®11!' svojim voditeljem — ki bo že menda ved*1' kako se je treba zagovarjati, saj je vendar Prr šel iz Moskve, torej srebal komunizem ob nj*' govem izviru — in jim je ta povedal vso resnico v obraz, svetujoč jim, naj vse lepo Prl znajo, si je marsikateri junak Janezove vojske mislil: »Če general beži, čemu naj se borlfll
j 2LZ « «
Tako so prišle vse posameznosti njihovega prevratniškega delovanja na dan. Državni t° žilec je imel naporno delo, da je iz zxa . brezštevilnih zapisnikov sestavil pregledno tožnioo.