§T. 15 - LETO 56 - CELJE. 12.4.2001 - CENA 300 SIT
Odgovorna urednica NT Tatjana Cvirn
Urednica NT l\/liiena Brečko Poklič
NOC, KO SO GORELE TERME
Stran 2.
NE PREZRITE:
Nihče ne mara
Ljubljančanov
Celjani na ogled
Potice iz zelenja
Sij celjskih
grbov
Foto: EDI MASNEC
MAIMESTO V HLEV NA MORJE
Zidana volja na 29. izletu 100 kmečkih žensk na morje, strani 12,13.
MISINIZAKAJI
I VZGODBAH
IN NEZGODBAH
LIlijana Praprotnik Zupančič med najuspešnejšimi Ilustratorji sveta. Stran 26.
\ Blagoslovljene velikonočne praznike voščimo!
2
DOGODKI
Noe, ko so gorele Terme
Požar v Termah Zreče, ki ga je povzročil kratek stik na električni napeljavi, uničil notranji bazen in vhod v kopališče -
Gasilci rešili hotel in medicinsko terapevtski del
Terme Zreče, 7. april 2001. Sobotni večer.
Eden od mnogih. V hotelu Dobrava 2000 vse
vrvi. V dvorani se ob zvokih glasbe na lov-
skem plesu poleg članov zelene bratovščine
vrtijo številni znani Zrečani, v kavarni pri
recepciji se pred spanjem sproščajo gostje polno
zasedenega hotela. Večina po celodnevnem
kopanju, terapijah in sprehodih že počiva.
Bliža se polnoč.
Moški v sobi s pogledom na bazen še ne spi.
Gleda iskrice, ki se utrinjajo nekje pod stro-
pom termalnega bazena in padajo v vodo. Za-
nimivo, pomisli (kasneje spije nekaj piv in se z
občutkom krivde odpelje domov). Skozi okno
gleda tudi stanovalec bližnjega bloka. Nad vho-
dom v Terme se nekaj sveti. Svetloba je vedno
bolj bleščeča. »Za božjo voljo, saj vendar go-
ri!« Takoj seže po telefonu. Ta čas se na plesiš-
ču vrti tudi Marjan Kos. Je poveljnik zreških
gasilcev. Gasilec je tudi šef strežbe Robi Kaj-
žar. Ta je v službi. Nemudoma steče k povelj-
niku: »Leti, Terme gorijo!« Naprej steče vse kot
na gasilski vaji. Poveljnik kliče 112, kjer za po-
žar že vedo, sirena skliče zreške gasilce in ti so
v štirih minutah že pred Termami. Ta čas se
spraznijo plesišča, praznijo se hotelske sobe...
Pri mizi v kotu kavarne še vedno klepetata dve
ženski. Gledata, kam vsi odhajajo in se čudita,
kako na hitro se zaključuje vesel sobotni večer.
Šele ko k njima pristopi natakar in ju z vso po-
klicno vljudnostjo zaprosi, da zapustita hotel-
ske prostore, ker: »se je ogenj po veznem hod-
niku iz bazena že povsem približal tem prosto-
rom,« razumeta nenavadno pre-
mikanje ljudi. Ko odhajata, se
skozi steklo pri dvigalih, levo
od recepcije, vidijo besneči og-
njeni zublji.
Požar je povzročil za prib-
ližno 500 milijonov tolarjev
škode. Poškodovanih je bilo
2500 kvadratnih metrov po-
vršin - vhod v terme, pokrit
termalni bazen in vezni hod-
niki z vso opremo. Hotelski
del in zdravstveni del s fizio-
terpijo in dializnim centrom
so nepoškodovani.
Pred vhodom v hotel je vse
polno. Med lepo oblečenimi ve-
seličnimi gosti se stiskajo ljudje
v pižamah, v haljah, očitno 0I3-
lečeni na hitro. Nekateri ima-
jo v rokah polno prtljage, ve-
čina samo kaj malega. Lovci
pregledujejo, če so spravili na
varno vse razstavljene trofeje.
V molčeči množici je zaslišati
malo glasnejši, hripav glas, ki
govori nemško. Eden izmed tri-
desetih gostov, ki so šele ta dan
prišh z avtobusom na počitni-
ce v Zreče. Večina hotelskih go-
stov je v restavraciji.
V dežju se zbira vedno več
ljudi. Nemo gledajo besneče
plamene nad vhodom v Terme
in pokritim bazenom. Gasilcev,
ki vrvijo povsod v strogem re-
du kot mravlje, ne ovirajo. Pr-
vi curki vode so usmerjeni le-
vo in desno od središča poža-
ra. V slabih dvajsetih minutah
vse deluje kot švicarska ura. Po-
žar omejijo, na pomoč pride-
jo gasilci s Stranic, iz Vitanja,
Slovenskih Konjic in Loč. Ko
hidrantom začne pojemati sa-
pa, pripeljejo še več avtocistern
in črpalke, s katerimi črpajo
vodo iz bazenov. Zunanjemu
napadu je sledil notranji, nato
je ostala še streha. Trgajo jo in
žagajo, da prerežejo rdečemu
hudobcu pot. Trdo delajo. Vse
do osmih zjutraj, ko je požar
uradno pogašen. Hotelski gostje
so že dolge ure v toplih poste-
ljah. Že uro in pol po prihodu
gasilcev zanje zanesljivo ni bi-
lo več nevarnosti.
Globoka rana
Zaradi dežja mračno cvetno
nedeljo pričakajo Terme Zre-
če spremenjene. Sredi urejenih
zelenic in cvetličnih nasadov,
med povsem nepoškodovanim
hotelskim in zdravstvenim de-
lom, zija globoka rana razde-
janja. Gladke plastike in lesa
ni več, iz okvirjev zijajo počr-
neli ostanki razbitega stekla, tu
in tam je še kakšna ploščica.
Povsod visi in leži zvita ploče-
vina. Ostanki svetlega notranje-
ga bazena in vhoda v Terme.
Ljudje spet prihajajo'in gleda-
jo. Brez besed, kot da so sami
pogoreli.
Najverjetnejši vzrok poža-
ra je bil kratek stik na elek-
trični napeljavi. Kot so pove-
dali v ponedeljek na tiskov-
ni konferenci na Policijski
upravi Celje, je požar nastal
nad vhodom v kopališče. Kra-
tek stik je nastal ali na napi-
su nad glavnim vhodom, ki
je popolnima zgorel, ali na kli-
ma napravah. Vhodna vrata
so kot vzrok izključili, saj v
njih ni bilo električne nape-
tosti (ob odhodu receptorke -
ob 22.30 - jih namreč izklju-
čijo). Natančen razlog bo
znan, ko bodo strokovnjaki
Centra za kriminalistično teh-
nične preiskave napisali stro-
kovno mnenje.
V hotelski restavraciji že stre-
žejo zajtrk. Osebje ima utruje-
ne, tudi objokane oči, a še ved-
no zmore prijazen pozdrav in
nasmeh. Za goste, zaradi kate-
rih so tu in ki jim dajejo kruh.
»Krizni štab« deluje sto na
uro. Gostje imajo na voljo vse
storitve, razen kopanja v ter-
malnem bazenu. Do prihodnje-
ga tedna naj bi usposobili no-
tranji terapevtski bazen, potem
še zunanje bazene. Kopanje bo-
do gostom omogočili tudi v dru-
gih bližnjih zdraviliščih (prve
so svoje usluge ponudile Ter-
me Topolšica). Zagotovijo jim
tudi 20 odstotkov nižjo ceno
od običajne. Prvi dan zaradi po-
žara zapusti hotel vsega 10 go-
stov (od 300), trije odpovejo
prihod. Policisti varujejo po-
gorišče, na katerem strokovnja-
ki raziskujejo vzrok požara. Ko
opravijo svoje delo, se prične
čiščenje. Že dopoldne pridejo
predstavniki zavarovalnice Ti
glav, pri kateri ima Unior 2,
varovano premoženje. Sklj^,
jo tudi novinarsko konferenc
ki jo vodi predsednik Uniorjj
ve uprave Janez Špes. Direj
tor Unior Turizma Maks Brei
ko je po prebedeni noči vidn
utrujen. In zaskrbljen. Slovet
ska javnost budno spremlja %
ko vest o požaru, saj kar ne moi
verjeti, da se je naključno vn
že peti velik požar v sedmih m
secih. Vsi na Celjskem, vsi
vitalnih delih gospodarsk'
sklopov.
Nato ognjeni zublji tonejo
pozabo. Ostane pogorišče,
se vse bolj spreminja v deJ
višče. Dnevi so dolgi, napoil
Še malo je treba vzdržati,
straniti ostanke uničenja in pj
četi graditi. Nov bazen, noi
morda še bolj bleščečo poi|
bo Term.	'
MILENA B. POKIJ
Požar v Termah je od 3. sep-
tembra lani že peti večji po-
žar na Celjskem. Takrat je za-
gorelo v Galvani velenjske-
ga Gorenja, 20. januarja le-
tos v Steklarni Rogaška Sla-
tina, 22. februarja v Cinkar-
ni Celje, nekaj dni kasneje še
v Kili Liboje. Prepričanost
vedno večjega števila ljudi, da
ne gre za naključja, ampak
namerne požige, kriminalisti
na osnovi opravljenih prei-
skav zavračajo. Za vse dose-
danje požare so že ugotovili
vzroke. Kot je na novinarski
konferenci povedal Cveto Se-
ničar, pomočnik načelnika
urada kriminalistične polici-
je, so za Gorenje in Steklar-
no že poslali poročilo tožils-
tvu, za požar v Galvani tudi
kazensko ovadbo. Za požar
s Steklarni še čakajo dokonč-
no strokovno mnenje Centra
za kriminalistično tehnične
preiskave.
Jože Košir, predsednik Gasilske-
ga društva Zreče in župan: »Za
Zreče je to velika nesreča, saj
je Unior Turizem osnovni gene-
rator razvoja turizma na celot-
nem Zreškem Pohorju. Znanju
in prizadevanjem gasilcev pa
smo lahko hvaležni, da ni na-
stala škoda še večja. Malo pa
smo imeli tudi srečo, saj bi bilo
ob vetru, kakršen je pihal še ne-
kaj ur pred požarom, gašenje
bistveno oteženo.« (Foto: MBP)
Maks Brečko, direktor Unior H
rizma: »Računamo, da bomo\
celjskega zavoda za raziskd
materiala do konca tedna dobi
analizo poškodovanostigUuM
nosilnih elementov. Od rezuk
ta te preiskave bodo tudi odvii
rmdaljni ukrepi in načrt sand
je zdravilišča. Če so betonski n|
siki dovolj trdni, bomo lahko te
malni bazen obnovili v mesa
in pol.«(Foto: SHERPA)
Marija Deu Vrečer, vodja TeTi
Zreče: »Prizadevamo si, daH
Ijenje in delo v Termah potei
normalno. Izpad kopanja nad
meščamo s podaljšanim delo
nim časom na fizioterapiji,"
ganizirano animacijo in kop
nimi izleti v bližnja kopališč
Kolikšen bo posreden izpad d
hodka, je težko predvideti, vs
kakor pa ne bo majhen, saj sin
imeli pred velikonočnimi inp
vomajskimi prazniki praktik
vse zmogljivosti razprodal
(Foto: GREGOR KATIČ)
V gašenju požara je sodelovalo 68 gasilcev iz šestih gasilskih društev s 23 gasilskimi vozili. Dva gasilca sta dobila
manjše opekline. Poleg njiju je bila lažje poškodovala hotelska uslužbenka, ki se je zastrupila z ogljikovim
monoksidom. (Foto: EDI MASNEC)
Ko so gasilci in raziskovalci končali z delom, so pogorišče pričeli čistiti. V nedeljo in ponedeljek
so odstranili za 600 kubikov uničenega materiala. (Foto: TASK)
DOGODKI
3
Žlahtni sij ceijsiciii grbov
Osrednja slovesnost ob prazniku Mestne občine Celje v znamenju dobitnikov najvišjih priznanj;
zlatega, štirih srebrnih, štirih bronastih in kristalnega celjskega grba
Celje je te dni živahno me-
jjo. Praznuje 550-letnico v
jponiin na 11. april 1451, ko
jg Friderik II. Celjski ljudem
jI, naselju ob Savinji podelil
(jjestne pravice. Med pravice
jieŠčanov je sodilo tudi po-
l,iranje mitnine ob vstopu v
^esto; slednje je ob 550-let-
jjci mesta obudila tudi sodob-
na lokalna oblast, ki je os-
Ifojezičnega mitničarja poob-
lastila, da nabere kar največ
prispevkov za nov gastroskop
ptroškega oddelka celjske bol-
nišnice.
preplet tradicije, knežjega
juha, na katerega so.Celjani še
lako ponosni, s sodobnostjo in
[iladostjo, kroji letošnje praz-
novanje v Celju. Raztegnjeno
lovse do jeseni, glavnina spom-
adanskih prireditev bo do kon-
:a aprila, strnjeno pa se vrhu-
lec praznovanja Mestne obči-
leCelje zaključuje danes, v če-
tek, s celodnevno prireditvi-
b Mladi staremu mestu na par-
Jrišču pri Hotelu Turška mač-
a. Včerajšnji praznični dan so
na ploščadi pred Narodnim do-
mom uvedli mladi, osnovno-
iolci Unescovih šol, ki so bar-
jvali modre stole in enega med
^ijimi kot simbol povezanosti
)reteklosti s sedanjostjo ter so-
delovanja v Evropi poklonili žu-
panu Bojanu Šrotu. Nadalje-
hIg se je s koncertom srednje-
/eške glasbe v cerkvi sv. Dani-
ela ter slavnostnim sprevodom
knežjim parom na čelu ob
rednjeveškem obzidju, skozi
a jubilej na novo postavljena
tara mestna vrata na Ljubljan-
ki, do prireditvenega prosto-
I s srednjeveško zabavo za
leščane na parkirišču pri Ho-
flu Turška mačka.
Osrednja večerna slovesnost
veliki dvorani Narodnega do-
na je bila namenjena nagrajen-
cem, dobitnikom najvišjih priz-
nanj Mestne občine Celje. Le-
os jih je bilo deset; Planin-
>ko društvo Celje je dobitnik
iatega celjskega grba, srebrne
»prejeli Borut Alujevič, Jan-
ino Poklič, grafično podjetje
-etis d.d. in Šolski center Ce-
lje, bronaste mag. Viktor
l^rajnc, mag, Bojan Sešel,
skupina Nude in Akademski
pevski zbor Celje, kristalni
feljski grb pa odlična diplo-
iiantka Pravne fakultete v Ljub-
■Uni Maša Ostruh. Kako so
sprejeli priznanja in kaj jim po-
,®>enijo, je bila rdeča nit, skozi
''itero predstavljamo nagrajen-
^^ (še na straneh gospodarstva,
i^ulture in glasbe) v današnji šte-
^Iki Novega tednika.
Edvard Stepišnik, predsed-
j*'!^ Planinskega društva Ce-
[za več kot 100-letno uspe-
delovanje in prispevek k
^'^voju planinstva in turizma
^Porečju Savinje in širše): »V
'''^uštvu smo priznanja izred-
Veseli in ponosni, da so nas
JMestni občini Celje izbrali za
"^^bitnike najvišjega občinskega
'^fiznanja. Planinci v Celju
•^f^znujemo več kot 100-letni-
organiziranega društvenega
zato ne preseneča, da tu-
obrazložitev priznanja v ve-
rneri temelji na našem us-
delovanju skozi zgo-
dovino ter prispevku, ki smo
ga v tem času pridali k razvoju
planinstva in turizma v poreč-
ju Savinje in širše. Vendarle je
k temu treba dodati tudi našo
uspešnost, zlasti na gospodar-
skem področju, zadnjih nekaj
let. Zadnja tri leta so minevala
v znamenju naložb v ekološko
sanacijo naših planinskih po-
stojank in zdaj v društvu lahko
s ponosom povemo, da smo po-
storili vse, kar je bilo potreb-
no, da naše postojanke ne bi
več obremenjevale okolja. Pla-
ninsko društvo Celje velja za
uspešnega, sodi med najuspe-
šnejša v Sloveniji. Vesel sem,
da se podelitve zlatega celjskega
grba udeležujeta tudi predsed-
nik Planinske zveze Slovenije
Andrej Brvar ter velik prija-
telj Okrešlja, predsednik države
Milan Kučan, in nam tudi s
svojo prisotnostjo dajeta vzpod-
bude za delo naprej.«
Janko Poklič, ravnatelj
Srednje ekonomske šole Ce-
lje (za uspešno in vsestransko
strokovno delo na področju izo-
braževanja in ljubiteljske kul-
ture v Celju): »Nagrado za dol-
goletno delo na področju lju-
biteljske kulture jemljem pred-
vsem kot priznanje za moj pris-
pevek k uspehom Celjskega pev-
skega društva, pevskega zbora
z več kot stoletno tradicijo in
vrsto domačih in mednarodnih
priznanj. V nj em sodeluj em že
petintrideset let kot pevec, dol-
ga leta pa tudi kot predsednik
ali podpredsednik. Zbor izpol-
njuje velik del mojega proste-
ga časa; srebrni celjski grb pa
je namenjen tudi mojemu po-
klicnemu delu na področju izo-
braževanja. Srednja ekonom-
ska šola je dosegla lepe, dokaz,-
Ijive izobraževalne rezultate, pa
če pogledamo uspehe na ma-
turi ali dobro delo naših nek-
danjih dijakov v praksi. Po us-
pešno izvedenem eksperimen-
talnem programu sedaj razvi-
jamo ekonomsko gimnazijo
kot strokovno gimnazijo, ob
njej pa seveda tudi strokovno
šolo. Zavedam se, da ne na
enem ne na drugem področju
sam ne bi veliko dosegel. Priz-
nanje je plod skupnega dela vseh
generacij pevskega zbora, uči-
teljskega zbora in tudi druži-
ne.«
Marija Marovt, direktori-
ca Šolskega centra Celje (za
vrsto odmevnih dosežkov na
področju vzgoje in izobraževa-
nja ter pomembno vplivanje
na razvoj Celja in regije): »V
petih šolah izobražujemo di-
jake za poklice in študij v raz-
ličnih programih in po zaslu-
gi ŠCC je Celje med prvimi šti-
rimi mesti v Sloveniji ob Ble-
du, Novem mestu in Velenju
dobilo Višjo strokovno šolo.
Že od svojega nastanka zado-
voljuje potrebe po strokovnem
kadru, ki z znanjem prispeva
h gospodarskemu in kulturne-
mu napredku Celja ter širše re-
gije. Po rezultatih vzgojno-izo-
braževalnega dela se ŠCC uvrš-
ča v sam vrh slovenskega šols-
tva: naši dijaki so vsa leta do-
segali zelo dobre rezultate na
zaključnih izpitih in maturi,
na različnih državnih tekmo-
vanjih so z najvišjimi dosežki
promovirali Celje, na evrop-
skih in celo svetovnih pa tudi
državo. Zasluge imaje poleg
njih tudi učhelji s svojim bo-
gatim strokovnim in pedagoš-
kim znanjem ter vodstvo cen-
tra, ki ne skrbi le za organiza-
cijo učno-vzgojnega procesa,'
ampak tudi za kvalitetne medč-
loveške odnose in sodobno uč-
no tehnologijo. Srebrni grb je
v širšem smislu priznanje'
skupnosti, v kateri in za kate-
ro delujemo. Pomeni, daje na-
še delo koristno in cenjeno,
in tako kot vsaka pohvala pred-
stavlja najbolj naravno in naj-
boljšo motivacijo za nadaljnja
prizadevanja. Občini se zah-
valjujemo za priznanje, svoje
veselje pa želimo dehti z vse-
mi posamezniki, podjetji in us-
tanovami, s katerimi smo do-
slej plodno sodelovali.«
Mag. Viktor Krajnc, gene-
ralpodpolkovnik Slovenske
vojske (za izjemno vodenje in
izvajanje vojaških aktivnosti v
času vojne za Slovenijo 1991 v
Celju in na širšem celjskem ob-
močju): »Grb prejemam za de-
janja, storjena pred desetimi le-
ti. To je sicer kratek čas, pa ven-
darle so dogodki takratnega ob-
dobja že zgodovina, zgodovi-
na novejšega časa. To je bil čas,
ko smo se politično, gospodar-
sko, kulturno in obrambno pri-
pravljali na uresničitev tisoč-
letnih sanj po osamosvojitvi.
Zadolženi za naloge na področju
obrambnih priprav smo se na-
log lotili z vso resnostjo. V ze-
lo kratkem času smo reorgani-
zirali takratno TO, intenzivno
usposabljali enote teritorialcev
in načrtovali ukrepe proti mo-
rebitni vojaški intervenciji. Ko
je prišlo do vojne, smo odloč-
no pokazah ne samo to, da že-
limo na svoje, temveč, da smo
to sposobni tudi doseči. Po osa-
mosvojitvi smo mnoga hrabra
dejanja hitro pozabiU. Razvoj
gre namreč dalje, misli in de-
janja so usmerjena v prihod-
nost. Zato je dogodek, kot je
podelitev priznanja za pretekla
dejanja, lep spomin na vetera-
ne, mlajšim pa naj bo v spoz-
nanje, kako je nastajala Slove-
nija. Sam ne bi mogel biti us-
pešen, zato so za priznanje za-
služni tudi moji dobri sodelav-
ci, ki se jim ob 10-letnici is-
kreno zahvaljujem. Zahvalju-
jem se tudi ponudniku prizna-
nja (Antonu Rojcu, takratne-
mu predsedniku Skupščine ob-
čine Celje, op.p) in to ne samo
za pobudo, ampak tudi za nje-
gov prispevek, saj si je edini
od takratnih politikov v Celju
upal z mano na pogajanja pred
puškine cevi.«
Mag. Bojan Sešel, ravnatelj
VSŠ Poslovno-komercialne
šole Celje (za uspešno in za-
nosno delo pri širjenju višjega
šolstva v Celju in regiji): »Po
velikih prizadevanjih v zadnjih
letih, ki so bila vložena v pro-
jekt Višje strokovne šole Poslov-
no-komercialne šole Celje s
strani same šole, lokalne skup-
nosti in tudi mene osebno, je
Celje v lanskem letu dobilo Cen-
ter višjih in visokih strokovnih
šol. S tem se je mladim odprla
možnost terciarnega izobraže-
vanja v bližini svojega doma.
to je v Celju. Podeljeno priz-
nanje mi pomeni hkrati zado-
voljstvo ter nadaljnjo obvez-
nost, da novo študijsko središ-
če v naslednjih letih pridobi še
nove višješolske programe, pa
tudi kakšno visoko strokovno
šolo in ostane mesto Celje re-
gionalni center teh šol.
Posebno zadovoljstvo čutim,
ker so ob priznanju tudi štu-
dentje zaznali, da je to dopri-
nos njihovi šoli ter višješolske-
mu izobraževalnemu progra-
mu. Po mojem mnenju brez
ambicioznih intelektualcev ni
razvoja podjetij, gospodarstva,
inštitucij, pa tudi ne mest in
občin. Priznanje je torej na-
menjeno skupnemu razvoju
terciarnega izobraževanja in
gospodarstva v regiji, ker bo-
do s tem diplomanti višjih in
visokih šol ostali v tem oko-
lju in s tem pripomogli k raz-
cvetu tega osrednjega dela Slo-
venije.«
Maša Ostruh (za odličnost
v celotnem visokošolskem štu-
diju prava): »Menim, da je do-
bro, da Mestna občina Celje po-
deljuje visoka občinska priz-
nanja tudi mladim, nam, ki smo
šele na začetku poklicne poti.
Čeprav nekateri menijo, da je
s podeljevanjem kristalnih gr-
bov najuspešnejšim študentom
šele po zaključku študija že ve-
liko zamujeno, pa sama mi-
sUm, da je lahko prav fakulte-
ta pravšnje sito. Na Višjem so-
dišču v Celju opravljam priprav-
ništvo in resnično si želim, da
bi na sodišču, v Celju, ostala
tudi v prihodnje. Aprila zače-
njam s podiplomskim študi-
jem, kar se mi zdi edina logič-
na pot, odločitev za civilno in
gospodarsko pravo pa je dovolj
široka osnova, da kasneje zno-
traj nje izberem ožjo speciali-
zacijo. Kristalnega grba sem re-
snično vesela in če mi bo kdaj
to, da sem bila v Celju spozna-
na za perspektivno diplomant-
ko prava, kaj pomagalo pri mo-
jem poklicnem delu, bom tu-
di zadovoljna.«
IVANA STAMEJČIČ
Edvard Stepišnik, predsednik
Planinskega društva Celje.
Janko Poklič
Marija Marovt, direktorica
Šolskega centra Celje.
Mag. Viktor Krajnc
Mag. Bojan Sešel
Maša Ostruh
PO DRŽAVI
Marsov
bajaličar
CAPE CANAVERAL, 7.
aprila - Po dveh spodletelih
misijah na Mars je ameriš-
ka vesoljska agencija NASA
na raziskovanje rdečega pla-
neta poslala novo sondo z
imenom Mars Odyssey 2001,
ki naj bi predvsem skušala
odkriti morebitne zaloge vo-
de na tem planetu.
Ruski TV
protesti
MOSKVA, 7. aprila - Več
tisoč ljudi se je zbralo pred
sedežem edine zasebne ru-
ske televizijske postaje NTV,
da bi podprli novinarje te po-
staje. Ti ne želijo delati za
novo vodstvo televizije, do-
kler ne bo njihove legitim-
nosti potrdilo vrhovno so-
dišče. Nadzor nad NTV je
namreč prejšnji teden prev-
zel plinski gigant Gazprom,
ki ga obvladuje država. Ta
naj bi preko Gazproma sku-
šala nadzorovati tudi NTV.
Zvodnilci za
zapaiii
RIM, 9. aprila - Italijan-
ska policije je razkrila med-
narodno združbo kriminal-
cev, njeno jedro so bili Ita-
lijani in Albanci, ki so več
sto mladih deklet prisilili,
da so se ukvarjale s prosti-
tucijo. Po prvih podatkih so
dekleta iz držav Vzhodne
Evrope, Južne Amerike in
Balkana z lažnimi obljuba-
mi zvabili v Italijo, kjer so
nato morale najprej delati v
nočnih klubih, nato pa na
cesti ponujati ljubezenske
usluge. Najmanj dve ženski
so umorili, veliko jih je iz-
ginilo neznano kam.
Siinavlca...
LONDON, 9. aprila Bri-
tanska vlada je v pomoč rej-
cem, ki jih je prizadela bo-
lezen slinavke in parkljev-
ke, namenila več kot 600 mi-
lijonov funtov. Naraščanje
števila odkritih žarišč epi-
demije, ki je doseglo 1137,
se je začelo nekoliko upo-
časnjevati. Nizozemske ob-
lasti so medtem kljub pro-
testom začele zakol kakih
50.000 glav živine v vasi
Kootwikerbroek. Na jugu
Francije pa je kakih 200
francoskih kmetov zaprlo
dve cesti proti Španiji in pov-
zročilo večkilometrske pro-
metne zamaške.
Kitajsica iioče
opravičilo
PEKING, 10. aprila - Ki-
tajsko-ameriška laiza zara-
di ameriškega vohunskega le-
tala, ki je po bližnjem sre-
čanju s kitajskim lovcem F-
8 pristalo na otoku Hainan,
v torek Še ni bila blizu reši-
tve. Kitajci vztrajajo pri urad-
nem ameriškem opravičilu,
ti pa za zdaj to zavračajo,
ker naj bi ameriško letalo v
času nesreče letelo v med-
narodnem zračnem prosto-
ru. Američani pa zaradi za-
jete 24-članske posadke in
vrhunske tehnike počasi iz-
gubljajo potrpljenje.
□
DOGODKI
Za četrtino mladih je
življenje brez smisla
Celjski Zavod za zdravstveno varstvo pričel s celostnim projektom promocije zdravja med mladimi -
Pomembna sporočila o najbolj perečih problemih na internetu
Zavod za zdravstveno vars-
tvo Celje je pričel izvajati pro-
jekt promocije zdravja med
mladimi, akcijo, ki poteka pod
sloganom »To sem jaz,«, pa
prvič javno predstavlja na Fe-
stivalu vzgoje in izobraževa-
nja. V projekt bo letos vključe-
nih 57 osnovnih in srednjih
šol na Celjskem, prva v nizu
različnih tem je usmerjena v
preprečevanje tveganja spol-
nega vedenja mladostnikov.
Pri izbiri vsebin so se na od-
delku za socialno medicino,
kjer so projekt zasnovali, oprli
na rezultate raziskave, ki so jo
izpeljali novembra lani. V os-
novnih in srednjih šolah so an-
ketirali 916 mladostnikov, sta-
rih od 13 do 17 let, od katerih so
želeli izvedeti, kateri problemi
jih najbolj obremenjujejo, o
katerih temah se želijo pogovar-
jati, na kakšen način se želijo
pogovarjati in kateri šolski do-
godki, ki bi obravnavali zdravs-
tveno-vzgojne teme, bi najbolj
pritegnili njihovo zanimanje.
Pesimisti brez
samozavesti
Rezultati ankete, v katero je
bilo zajetih 492 fantov in 424
deklet iz mestnih, primestnih
in podeželskih okolij, so poka-
zali, da je preobremenjenost s
šolo zelo velik problem za sko-
raj 38 odstotkov mladostnikov,
da od več kot 71 odstotkov
starši ali šola zahtevajo preveč
in da se neuspeha zelo boji 30
odstotkov anketiranih. Tretjina
mladih se ne spoštuje, za dobro
četrtino življenje nima smisla,
za več kot polovico predstavlja
problem pomanjkanje samoza-
vesti, 45 odstotkom manjka op-
timizma, tretjina mladostnikov
pa se boji odvisnosti od drog.
Vsi našteti problemi bolj obre-
menjujejo dekleta kot fante.
Anketa je pokazala, da bi se
mladostniki najraje pogovar-
jali o ljubezni in spolnost,
tveganju odvisnosti in samo-
podobi, oziroma o tem, kako
graditi dobro mnenje o sebi in
biti srečen. Kot komunikacij-
sko orodje pa je pri večini
najbolj priljubljen internet.
Ljubezenski
pozdrav s sliko
Prav zato so se v zavodu za
zdravstveno varstvo odločili, da
poleg tiskanih komunikacij-
skih gradiv (plakati z izreki o
ljubezni in razglednice) kot po-
memben del projekta pripravi-
jo spletno stran. Na naslovu
www.tosemjaz.net so pripra-
vili besedila o pomenu ljubezni
in varne spolnosti, ki so jih
štrokovnjald napisali posebej
za mladostnike, stare od 13 do
17 let, stran tudi omogoča, da
mladi zastavljajo vprašanja
strokovnjakom s področja psi-
hologije, socialnega dela ali
medicine.
Del spletnih strani za mlade
je v času Festivala vzgoje in
izobraževanja na ogled tudi na
infomatu (interaktivni infor-
macijski terminal), na kate-
rem lahko mladi prebirajo be-
sedila o ljubezni in varni spol-
nosti, se seznanijo z nekateri-
mi najbolj pogostimi dilema-
mi svojih vrstnikov, pošiljajo
ilustrirane elektronske raz-
glednice ali pa, kar je za mnoge
najbrž še posebej zanimivo,
pošiljajo elektronske pozdrave
s svojo fotografijo. V infomat
je namreč vgrajena kamera, ki
posname obraz uporabnika.
Po zaključku predstavitve na
festivalu se bo infomat selil še v
najmanj dve večji šoli na Celj-
skem, saj je podjetje Logina IT
omogočilo brezplačni najem
za mesec dni. Ostale osnovne
in srednje šole, vključene v
projekt, pa bodo še ta mesec
prejele kreativna komunika-
cijska gradiva, ki jih bodo pod-
prle z različnimi šolskimi do-
godki, od razrednih ur in pre-
davanj, do likovnih in literar-
nih natečajev.
V zavodu za zdravstveno
varstvo napovedujejo, da bosta
naslednji temi projekta, ki pr-
vič s tako celostnim pristopom
promovira zdravje med mladi-
mi, samopodoba in sreča mla-
dostnika ter tveganje odvisno-
sti.
JANJA INTIHAR
Foto: GAŠPER DOMJAN
Na infomatu lahko mladi prebirajo besedila o ljubezni in
vami spolnosti ter pošiljajo prijateljem pozdrave s svojo
. sliko.
Avtodrom
in golf na
Vranskem
Vranski občinski svet je
sprejel osnutek prostor-
skih dokumentov za Obči-
no Vransko.
Dolgoročni plan, ki med
drugim predvideva tudi
gradnjo avtomobilističnega
dirkališča, bo trideset dni na
ogled v občinskih prostorih,
javna predstavitev pa bo 9.
maja v dvorani kulturnega
doma Vransko. Spremembe
med drugim obsegajo nove
programske zasnove za ob-
močje lovske koče in streliš-
ča Tešova, stanovanjsko po-
zidavo v severnem delu
Vranskega, na domačiji Peč-
nik - Laz in v naselju Čeplje
(na Bregu), gradnjo obrtne
in stanovanjske cone Brode
in Rems, park tehnične kul-
ture z avtodromom Čeplje
(prva različica) oziroma
Vransko (druga različica),
športno turistični kompleks
na območju Podgrada z golf
igriščem ter osrednjo čistil-
no napravo Vransko v Bro-
deh.	T. TAVČAR
Zgrajeno bo ostalo v Sloveniji
Italijanski lastniki smučarskega sre-
dišča Golte želijo z velikimi investicijami,
namenjenimi sistemom umetnega zasne-
ževanja, urejanju prog ter izvedbi novih
naprav in sistemov žičnic na tem območ-
ju vzpostaviti pogoje turističnega razvoja
celotne Zgornje Savinjske doline.
Letos načrtujejo izgradnjo akumulacij-
skega jezera na ljubenski strani Golt, za
kar naj bi poleg ostali stroškov občini
Ljubno plačali 5,6 milijona tolarjev ko-
munalnega prispevka. Vsota vsekakor ni
zanemarljiva, še posebej, ker na omenje-
ni lokaciji že obstaja majhno jezero.
Poleg tega naj bi v času gradnje zasneže-
valnega sistema ne uporabljali ceste na
ljubenski strani.
Celoten kompleks za zasneževanje bo
pod zemljo, omogočal pa bo zasneženje
60 hektarjev površin. Iz dokumentacije,
ki so jo Italijani posredovaU tudi na
ljubensko občino, je razvidno, da ne gre
za gradnjo zgradbe ali objekta, ampak za
vodno akumulacijo. David Senesse, di-
rektor Golt, pravi, da imajo lasten vodo-
vod, trafo postajo in dostop po zemljišču,
ki ni v ljubenski občini, so pa pripravlje-
ni plačati komunalni prispevek za 40
kvadratnih metrov veliko črpališče.
Svetniki občine Ljubno so na zadnji seji
razpravljali o gradbenih posegih, pred-
vsem pa o plačilu komunalnega prispevka
za objekt črpališča. Sprejeli so kompro-
misno rešitev, da morajo Golte plačati
deset odstotkov od odmerjenega zneska.
EDI MAVRIČ
Naj usodo kmeta določajo kmetje!
Na letnem občnem zboru
so člani Zadruge Mozirje te-
meljito ocenili poslovanje v
preteklem letu in se precej
ostro odzvali na razmere, ki
trenutno vladajo doma in v
evropskih državah. Ugoto-
vili so, da je bilo preteklo
poslovanje kljub težavam
zadovoljivo, nekoliko manj
pa so kmetje zadovoljni s
finančnimi učinki opravlje-
nega dela.
»V Sloveniji se zadruge in
kmetje borijo zgolj za lastno
preživetje,« je prepričan dose-
danji predsednik upravnega
odbora Florjan Remic, ki me-
ni, da bodo slovenske kmetije
še naprej propadale. »Kmetij-
sko politiko bi morali določa-
ti ljudje, ki živijo od kmetijs-
tva, tako pa ostajajo podložni-
ki birokratov, ki ne živijo od
kmečkega kruha,« je še dodal
Remic.
Zadruga je lani povečala od-
kup mleka za pet odstotkov, to
je 14 milijonov litrov mleka,
kar predstavlja štiri odstotke
vsega slovenskega mleka. »Pri
tem je spodbudno, da je veči-
na rejcev pridelovala mleko
visoke kakovosti, kar prinaša
dodatek na odkupno ceno,« je
ugotavljal direktor Anton Vr-
hovnik. Čreda krav molznic
se je povečala za dva odstotka.
kljub zadnjim dogovorom pa
še naprej ostaja problem od-
kupne cene mleka. Odkup
mleka se v Sloveniji nadpov-
prečno dviguje, kar ustvarja
probleme mlekarnam, saj
morajo kar tretjino surovega
mleka izvoziti.
Težave se pojavljajo tudi v
živinoreji, saj je donosnost te
proizvodnje najslabša v zad-
njih petih, če ne celo desetih
letih. Lani so odkupili 41 ton
pitancev, kar je v primerjavi z
letom prej za pet odstotkov
manj. Zaradi strahu pred bo-
leznijo norih krav se je v Slo-
veniji precej zmanjšala pora-
ba mesa, kar je povzročilo
padec odkupne cene. Vlada je
z različnimi ukrepi nekoliko
omilila problem odkupa, os-
taja pa problem cene, ki je
zaradi znanih vzrokov ne us-
pejo povišati, je kmetom po-
jasnil Vrhovnik.
Zadruga je v preteklem letu
odkupila okoli 55 tisoč kubi-
kov lesa, kar predstavlja polo-
vico prirastka v vsej Zgornji
Savinjski dolini. Zaradi vse
večje konkurence bo to števil-
ko težko povečati, je prepri-
čan Vrhovnik, zato bodo dali
večji poudarek odkupu žaga-
nega lesa in ostalih lesnih sor-
timentov ter odkupu lesa iz-
ven doline.
Svojevrsten pečat daje za-
drugi trgovska dejavnost, saj
zaposluje kar 40 odstotkov
vseh zaposlenih. Lanska rea-
lizacija je bila povečana
skladno z inflacijo, kar pa se
ni dogajalo z zaslužki v obliki
marž, zato rezultati na koncu
leta niso bili najboljši-. Zaradi
tega bodo poskušali za manj-
še trgovine najti najemnike, v
skrajnem primeru razmišlja-
jo celo o ukinitvi. Kljub vse-
mu je zadruga kot celota us-
tvarila v preteklem letu 8,5
milijona tolarjev dobička, je
še povedal direktor Anton Vr-
hovnik.
EDI MAVRIČ
PO DRŽAVI
Oskubili notarj J
LJUBLJANA, 6. aprila ;
Notarji so se tokrat znašli*
zamenjani vlogi, saj je i^J
nister za pravosodje Iva^
Bizjak potrdil nove notar
ske tarife. Spremembe v
precejšnjem delu pomenijo
znižanje veljavnih tarif, ]
veljavo pa bodo stopile
mi dan po objavi v uradneni
listu.	:
Klub bribtnih
LJUBLJANA, 7. aprila^
»Brihtni« so na testiranju v
ljubljanskem študentskem'
naselju Rožna dolina prever
jaU svojo inteligenco in se
če je njihov inteUgenčni kvo
cient (IQ) nadpovprečen!
vključili v svetovno organi
zacijo Mensa, združenja in-
teligentnih ljudi. Statistične
možnosti za tak dosežek ima
dva odstotka svetovnega pre-
bivalstva.	!
Svetovni dan
Romov
MURSKA SOBOTA, 7.
aprila - Pred 8. aprilom,
svetovnim dnevom Romo^
in ob 30-letnici Svetovne
romske organizacije je bi-
la v Murski Soboti osred-
nja prireditev v Slovenij]
živečih Romov. Predsed^
nlk Zveze Romov Jožel
Horvat je poudaril, da s«
morajo Romi sami vključi^
ti v razvoj, žehjo pa tud|
da bi jim prisluhnila drža
va in jim pomagala pri ure
janju osnovnih življenj'
skih potreb.
Študent n^ bn
LJUBLJANA, 8. aprila
Vsak stoti prebivalec Slove
nije je izredni študent, ka
priča o razširjenosti izred
nega študija pri nas. Od vse!
v razpisu za prihodnje štu
dijsko leto ponujenih vpi
snih rnest za prvi letnil
(13.311) jih je tretjin
(3757) namenjena izredne
mu študiju.
Več državljanoi
LJUBLJANA, 10. aprila
V Sloveniji je konec let
2000 živelo 1.990.094 pre
bivalcev, od tega približni
973.000 moških^ in 1,01
milijona žensk. Števili
prebivalcev se je lani skup
no povečalo za 2339. P|
tem se je povečalo števili
državljanov, ki prebivajo]
Sloveniji (za 2584) in šte^
lo tujcev (za 1284), %
1529 pa se je zmanjšal'
število oseb z začasnim zl
točiščem.
Avtobusarji
grozijo
LJUBLJANA, 10. april
Če vlada do 17. aprila ne b
odgovorila na zahtevo lini
skih avtobusnih prevozil
kov, bodo ti dan pozneje]
avtobusi zaprH dostope I
poslopij parlamenta in VH
de. Zahtevajo vračilo dej
trošarin na pogonsko gol
vo, sicer bodo s 1. septel
hrom ukinili linijske previ
ze.
DOGODKI
5
predsednik Državnega zbora RS Borut Pahor skupaj s celjskim županom Bojanom Šrotom
in direktorjem Celjskega sejma d. d. mag. Francem Pangerlom med ogledom razstavišč.
Ob razstavi 92 šolskih glasil se s svojim delom med Festivalom vzgoje in izobraževanja
predstavljajo tudi šolski televizijski (na posnetku učenci OŠ Vojnik) in radijski novinarji.
Zmaguje^ kdor vec zna
Do petka bo v Celju Festival vzgoje in izobraževanja s 24. sejmom Vse za otroka in družino ter 6. sejem Eko
Celje, te dni živahno zaznamovano s praz-
ničnimi prireditvami ob 550-letnici dodelitve
mestnih pravic, bo do petka gostilo še Festi-
ival vzgoje in izobraževanja s 24. sejmom Vse
za otroka ter 6. sejem Eko.
Na torkovi otvoritvi aprilskega sejemskega
dogajanja je direktor Celjskega sejma d.d. mag.
franc Pangerl pozdravil goste ter vsem raz-
stavljavcem in obiskovalcem zaželel prijetno
počutje v Celju. Slednjemu se je pridružil tudi
celjski župan Bojan Šrot, ki je med drugim pou-
daril, da sta znanje in inovativnost ključna de-
javnika za umestitev Slovenije v prostor Evrop-
ske unije. Državni sekretar v ministrstvu za šols-
tvo, znanost in šport mag. Mirko Zor man je
uvodoma dejal, da je izjemno zadovoljen, ker
je festival, kot naslednik sejmov Učila in v zad-
' njih štirih letih Dnevov slovenskega izobraže-
' Vanja v Ljubljani ter celjskega sejma Vse za otro-
ka, zdaj enovita prireditev v Celju, kjer se je
'pretekla leta orala ledina na področju predšol-
'ske vzgoje, zdaj pa se to področje širi na vse
'izobraževalne dejavnosti.
»Odprtje 6. sejma Eko sovpada s časom, ko
' je Slovenij i, kot prvi med kandidatkami za vstop
vEU, uspelo zapreti pridružitvena pogajanja
o okolju, začeta leta 1999. Ponosni smo, da
'jain je to uspelo prav pod predsedovanjem
■ Švedske, ki je med svoje tri prednostne naloge
J uvrstila tudi okolje. A storjen je le prvi korak,
■imamo dogovor o prenosu evropskega prav-
)nega reda, ki daje Sloveniji tri prehodna ob-
/"iobja za ravnanje s komunalnimi odpadnimi
] Vodami, odpadno embalažo ter nadzor nad in-
(iustrijskim onesnaževanjem, zdaj pa nas ča-
ka trdo delo ter velike nalož-
be. Sredi leta bo v Sloveniji
zaživela Agencija za varstvo
okolja, ki bo kot nacionalna
institucija skrbela za uveljav-
ljanje vseh okoljskih določil,«
je med drugim poudaril držav-
ni sekretar v ministrstvu za
okolje in prostor Marko Slo-
kar.
»Festival vzgoje in izobra-
ževanja bi se prav lahko ime-
noval tudi festival slovenske
prihodnosti, saj ni nič bolj po-
vezano s prihodnostjo kot
prav znanje in ustvarjalnost
slehernega posameznika, zla-
sti mladih. Nikoli doslej zna-
nje ni tako odločilno oprede-
ljevalo svobode človeka, kot
prav v sodobni, učeči se druž-
bi. In ta družba je tekmoval-
na. V njej ne zmaguje več ti-
sti, ki ima več, temveč tisti.
ki zna več,« je festival ter obe
sejemski prireditvi na pot pos-
premil predsednik Državne-
ga zbora RS Borut Pahor.
»Odločnost Slovenije, da se
uvrsti med najbolj razvite
evropske države je zato usod-
no odvisna od zagotovitve po-
gojev, v katerih uveljavitev ta-
lenta in marljivosti ne bi bila
pretežno odvisna od socialne-
ga položaja ljudi. Zato mora-
mo z vsemi silami ustvarjati
vsaj približno enake možno-
sti za dostop do znanja. Le ta-
ko se lahko prepreči negativ-
no socialno reprodukcijo, v
kateri bi imeli otroci premož-
nejših staršev privilegiran po-
ložaj pred otroki socialno šib-
kejših,« je opozoril na vpra-
šanje socialne pravičnosti, saj
je strateški cilj Slovenije dvig
izobrazbene ravni in kvalite-
te znanja družbe kot celote.
»Vlaganje v znanje, v socialni
kapital je najbolj dolgoročno
in najbolj donosno vlaganje
v zagotovitev pogojev za gos-
podarsko rast in socialno sta-
bilnost,« je še poudaril Pahor,
ki je festivalu zaželel uspeh;
kot zadoščenje vsem tistim,
ki so ga s tako zavzetostjo pri-
pravljali.
IVANA STAMEJČIČ
Foto: GAŠPER DOMJAN
Trinajst tematskih sklo-
pov, 277 predstavitev, 165
predavanj, delavnic, posve-
tov in seminarjev, 126 kul-
turnih prireditev, razstava 92
šolskih glasil, sejemska šol-
ska radio in televizija, to je
rdeča nit Festivala vzgoje in
izobraževanja.
Pogled v preteklost; stare učilnice, obujene v življenje za Festival vzgoje in izobraževanja.
Vrtec Urša iz Domžal - otroštvo vabi k sebi starost
□
GOSPODARSTVO
Zlatarna je spet zakon
Tako poudarja novi lastnik nekdanjega celjskega velikana - Po Sloveniji in bivši
Jugoslaviji se Zlatarna Celje odpravlja še na ameriški in japonski trg
»Za nami sta dve težki le-
ti,« je na prvi novinarski
konferenci, odkar je marca
1999 s plačilom 296 milijo-
nov tolarjev kupnine postal
novi lastnik Zlatarne Celje,
povedal ljubljanski poslov-
než Bojan Albreht. Z notra-
njo prenovo podjetja, ki jo je
uspešno izpeljal z mlado, vi-
soko izobraženo ekipo, in s
premišljeno strategijo širitve
tržišča, zlatarna zopet dose-
ga nekdanjo slavo in spošto-
vanje.
V zlatarni, kjer je v cvetočih
letih delalo blizu tisoč ljudi,
se je v dveh letih število zapo-
slenih z manj kot 50 povečalo
na 130. Ker se je v zadnjem
času obseg izdelovanja nakita
povečal, so začeli tudi s tako
imenovanim delom na domu.
Doslej so del proizvodnje že
odstopili desetim samostoj-
nim podjetnikom, takšnega
sodelovanja, ki se je doslej
izkazalo za zelo učinkovito,
pa bo v prihodnje še več.
»Prepričan sem, da bomo v
nekaj letih dosegli rezultate,
kakršne je v svojih najboljših
časih imela bivša Zlatarna Ce-
lje. V Sloveniji, kjer imamo že
petnajst lastnih trgovin in se-
dem franšiz, nam je to že us-
pelo,« pravi Bojan Albreht.
Uveljavljena in še vedno zna-
na blagovna znamka Zlatarne
Celje jim je olajšala pot tudi
na nekdanje jugoslovanske tr-
ge, kjer jim je v dveh letih
uspelo zgraditi kar precejšnje
omrežje prodajaln. V Zagrebu
in Sarajevu so lani ustanovili
še hčerinski podjetji za uvoz
in distribucijo nakita, lastno
podjetje in novo prodajalno
na Terazijah. V Makedoniji in
Črni gori za sedaj odpirajo le
franšizne trgovine. V odpira-
nje trgovin so v dveh letih
vložili okrog 550 milijonov
tolarjev.
Bojan Albreht je pred časom
začel načrtovati tudi prodor na
zahtevnejše zahodne trge. Za
njimi so že prve raziskave trga
v sosednji Avstriji, kjer bi radi
v kratkem odprli franšizno
prodajalno na Dunaju, lastne
prodajalne pa načrtujejo še v
drugih državah Evropske uni-
je. Z nakitom po naročilu so
prodrli tudi v ZDA, še letos naj
bi tudi na Japonsko, kjer želijo
s prodajo na debelo prodati
čim večje količine. »Japonci in
Američani so nam ponudili
dodelavne posle, vendar smo
jih zavrnili in se odločili za
prodajo lastnega, visokozah-
tevnega in kakovostnega naki-
ta. Teh trgov nočemo osvojiti
le z rokami, ampak tudi z zna-
njem,« poudarja Bojan Albreht
in dodaja, da je prednost celj-
ske zlatarne predvsem v tem,
ker ponuja široko paleto izdel-
kov.
Zdaj izvozijo trideset od-
stotkov proizvodnje, že kma-
lu naj bi ta delež še povečali. V
sestavi prihodkov predstavlja
60-odstotni delež prodaja na-
kita, trideset odstotkov odpa-
de na dentalni program, deset
odstotkov pa na industrijski
program. Lani so imeli 1,4
milijarde tolarjev prometa,
kar je za dobre pol milijarde
tolarjev več kot leta 1999, či-
stega dobička je bilo 40 mili-
jonov tolarjev.
JANJA INTIHAR
Foto: GREGOR KATIČ
Zlatarna Celje je februarja uspešno prestala certificiranji
kakovosti poslovanja po standardu ISO 9001. Listino o temji
v torek lastniku in direktorju družbe Bojanu Albrehti
podelil predsednik GZS Jožko Čuk.
Cetis na poti v e-proizvodnjo
Najbolj zahtevni razvojni projekti so zdravstvena kartica in potni listi - Letos 15
odstotna rast prihodkov in zaposlovanje novih ljudi
Med dobitniki najvišjih
priznanj Mestne občine Ce-
lje je letos tudi Grafično
podjetje Cetis, ki mu je
mestni svet za vrsto odmev-
nih dosežkov in razvojno
naravnanost podelil srebrni
celjski grb. Cetis, ki je znan
tudi kot podpornik športa,
kulture in umetnosti, nada-
ljuje več kot dvestoletno tra-
dicijo tiskarstva v Celju.
Sodobni razvoj Cetisa se je
pričel v letu 1970, pred dve-
ma letoma pa je podjetje pre-
stopilo meje klasične tiskar-
ske hiše. »Naša razvojna de-
javnost, strateške usmeritve
in dolgoročni cilji so jasno
opredeljeni,« poudarja glavni
direktor Drago Polak. Lani
je Cetis prodal 4.795 ton iz-
delkov, kar je za četrtino več
kot v letu 1999. Čisti prihod-
ki od prodaje so se povečali
za 15 odstotkov, za toliko se
je povečala tudi produktiv-
nost na zaposlenega. »Poslo-
vanje Cetisa so lani v največji
meri zaznamovali razvojni
projekti. Najbolj zahtevni
med njimi so kartica zdravs-
tvenega zavarovanja, nove vi-
ze in potni listi, pri katerih pa
del proizvodnega procesa za-
radi prepletenosti strojnega
parka, programske opreme
ter prenosa in obvladovanja
podatkov uvrščamo v e-proi-
zvodnjo. Nekateri od izdel-
kov sicer še vedno v celoti
nastajajo na klasičnih tiskar-
skih strojih, vendar lahko z
gotovostjo trdimo, da bomo
naše prihodnje izdelke in sto-
ritve opredelili prav s termi-
nom e-proizvodnja. Prišli
smo do točke, ko samo po-
nudba tiskovin nikakor ni več
zadostna. Ključni nosilec ce-
lovite rešitve so storitve,«
ocenjuje Polak.
V zadnjih petih letih je Ce-
tis čiste prihodke od prodaje
povečal s štirih na 5,4 milijar-
de tolarjev, delež izvoza pa se
je s šestnajstih povečal na
triindvajset odstotkov. Nji-
hova najpomembnejša tuja tr-
ga sta bila tudi lani Poljska in
Hrvaška, velik napredek pa
so z izvozom fotovrečk dose-
gh v Nemčiji. »Uspešno smo
premostili prve ovire na glo-
balnem trgu in dokazali, da
smo ustrezno pripravljeni na
širitev Evropske unije. V letih
prehoda v tržno gospodarstvo
je bila namreč temeljna nalo-
ga Cetisa preživetje, sedaj pa
že delujemo v obdobju, ko je
treba ustvariti čim več pogi
jev, s katerimi bomo izboljž
li svoj konkurenčni položaj
globalnem gospodarstvu. N
ša dosedanja strategija je bi
usmerjena v krepitev in pril
goditev evropskim vzorcer
v času, ki prihaja, pa bo tret
poskrbeti za rast tržne kapit
lizacije. Prva naloga Cetisa
zato izboljšati donos na kai
tal in ustvariti pogoje za i
plačilo dividend. Vizija
strategija, ki smo ju oprede
li v poslovnem načrtu do le
2005, sta zastavljeni aml
ciozno, vendar sta uresniči
vi,« je prepričan glavni dire
tor Cetisa.
JANJA INTIH/
v Cetisu načrtujejo, da bo-
do letos čiste prihodke od
prodaje povečali za 15 od-
stotkov, bruto dodano vred-
nost na zaposlenega za 10
odstotkov, donos na kapital
pa naj bi se povečal na sko-
raj tri odstotke. Letos bodo
povečali tudi število zapo-
slenih, in sicer za tri odstot-
ke, do konca leta pa naj bi
pridobili okoljski certifikat.
Drago Polak
Sklad za razvoj obrti in podjetništva Celje
Trg celjskih knezov 8, 3000 Celje
Telefon: 03 426 51 80, 03 426 51 84, Faks: 03 426 51 87
e-mall: tatjana.stinek@celje.si
Obveščamo vas, da se je začela kampanja
slovenskih Euro Info Centrov
»Elektronsko poslovanje v malih
in srednje velikih podjetjih.«
Projekt bo potekal vse do konca letošnjega leta,
rok prijave je do konca aprila 2001.
Sodelujoča podjetja morajo izpolnjevati naslednje kriterije:
-	podjetje mora biti malo ali srednje veliko
-	prisotno na tujem trgu oz. imeti mora izdelano vizijo in strate-
gijo vključevanja na tuje trge
-	imeti mora dostop do Interneta
-	še nima spletne predstavitve	*
Skupini podjetij bo omogočena brezplačna izdelava spletne strani,
postavitev predstavitve, postavitev in internet omrežje ter šolanje in
vpeljava v osnove elektronskega poslovanja in stalna pomoč pri uva-
janju v elektronsko poslovanje.
V kolikor menite, da izpolnjujete pogoje, se obrnite na Sklad za razvoj
obrti in podjetništva Celje, kjer so vam na voljo vprašalniki, prijava za
sodelovanje in informacije.
VeČina bi varčevala
pet let
v okviru nacionalne sta-
novanjske varčevalne sheme
se je v torek v izbranih ban-
kah pričelo sklepanje dolgo-
ročnih varčevalnih pogodb.
Čeprav gre že za tretji razpis
v dobrem letu in pol, v stano-
vanjskem skladu in bankah
pričakujejo, da bo odziv var-
čevalcev spet dober.
Banka Celje je tokrat dobila
2.660 lotov oziroma pravic za
sklepanje varčevalnih pogodb
za mesečni znesek varčevanja
11.000 tolarjev, kar je za 40
odstotkov več kot novembra
lani. Polovica lotov je za pet-
letno varčevanje, polovica za
desetletno. Pogodbe sklepajo
v vseh svojih enotah, kjer je
bilo tudi v torek največ zani-
manja za petletno varčevanja.
Direktor sektorja za poslova-
nje s prebivalstvom Dušan
Ilovar je povedal, da jim je po
samo nekaj urah ostalo le 84
lotov za 5-letno varčevanje in
večji del 10-letnih, ki pa jih
bodo, tako kot ob prvem raz-
pisu, najverjetneje spremenili
v petletne. Varčevalci so se
večinoma odločali za najnižji
mesečni obrok, to je ILOOO
tolarjev.
JI
Z dobrim vodenjem do odličnosti
Splošna bolnišnica Celje je po finančnih kazalnikih poslovanja ena najuspešnejših pri nas - Dobro
delo v preteklih štirih letih, zdravi temelji za prihodnost
Celjska bolnišnica, ki je z dobrimi desetimi milijardami
tolarjev letnega proračuna eden največjih gospodarskih sub-
jektov v Celju, je kot prva zdravstvena ustanova pri nas
naročila izdelavo revizijskega poročila za poslovanje v prete-
klem letu, za sedaj pa je tudi edina, ki ima študijo o uspešnosti
poslovanja v zadnjih štirih letih.
Studijo, ki obsega kar 160
strani, so izdelali v Centru za
mednarodno konkurenčnost iz
Ljubljane, ki, mimogrede, pri-
pravlja tudi razvojni projekt Sa-
vinjske regije. Osnovni zaklju-
ček, do katerega so v centru
prišli z analizo finančnih kazal-
nikov poslovanja in z analizo
stroškov, je, da je Splošna bol-
nišnica Celje ena uspešnejših
slovenskih bolnišnic. Kljub iz-
gubi v zadnjih letih, ki pa pred-
stavlja le odstotek ali odstotek
in pol letnih prihodkov, je vods-
tvu bolnišnice z različnimi ma-
nagerskimi ukrepi uspelo zago-
toviti osnove za dolgoročno sta-
bilno poslovanje. V bolnišnici
so namreč med drugim uvedli
računovodski nadzor, vsak me-
sec pripravljajo bilance in ob
vsakem odstopanju od načrtov
takoj ukrepajo, rast stroškov pa
preprečujejo z zmanjševanjem
pooblastil in s centralizacijo na-
bave.
Ključna osnova za uspešno
poslovanje je bila uvedba stra-
teškega načrtovanja, ugotavlja
direktor centra Milan Zager,
in poudarja, da je celjska bol-
nišnica ena redkih v Sloveniji,
ki je iz skoraj 700 rgilijonov
tolarjev izgube v treh letih spet
poslovala pozitivno. »Splošna
bolnišnica Celje je finančno
stabilna, saj ima nizko stopnjo
zadolženosti in veliko pokri-
tost sredstev s kapitalom, ne-
nehno posodablja opremo,
glede na obseg stroškov je med
racionalnejšimi bolnišnicami,
bolje kot drugi pa upravlja tudi
z zalogami,« pravi Zager.
V prihodnje naj bi se poslova-
nje še izboljšalo, in sicer z dvi-
gom kakovosti medicinskih sto-
ritev, z uvedbo banchmarkini
z dograditvijo bolnišnice, s st<
dardizacijo medicinskih ste
tev in z uvedbo notranjega p
verjanja znanja. Pomembno
tudi, da se je doslej kar 60 <
stotkov zdravstvenega kadra ii
braževalo iz managementa,
nanc in organizacije dela. Uv^
nje filozofije nenehnega izb
ševanja poslovanja je bolniŠ^
že prinesla 600 točk pri ocet
vanju poslovne odličnosti, kal
izjemno velik uspeh.
JANJA INTlH^
GOSPODARSTVO
□
S tožbo do odpravnin
fjadzorni svet Korsa proti izplačilu odpravnin odpuščenim delavcem - V odprto
brezposelnost največ petnajst ljudi
Kors iz Rogaške Slatine, ki
jg2aradi nelikvidnosti od lan-
jl^ega decembra v prisilni po-
ravnavi, je letos odpustil de-
^,etinšestdeset delavcev. Ti so
pričakovali, da jim bo podjetje
j^plačalo odpravnine, vendar
jg nadzorni svet družbe ko-
pec marca sprejel sklep, da
delavcem, ki so odpuščeni na
flsnovi prisilne poravnave, od-
pravnina ne pripada. Območ-
ja organizacija svobodnih
jindikatov Celje bo zato še ta
piesec v imenu delavcev to-
žila Kors.
Sekretar za tekstilno dejav-
nosti v območnem sindikatu
Forto Turk je povedal, da bo-
do tožbe vložili do 20. aprila,
prepričan je, da bodo na sodiš-
fu uspeli, saj dosedanja sodna
praksa kaže, da vsakemu od-
puščenemu pripada odpravni-
na v višini pol plače za vsako
leto dela v podjetju. Vprašanje
pa je, kdaj bodo zaradi dolgo-
trajnosti postopkov prišli na vr-
sto. Za »prvo silo« bodo delav-
ci na osnovi tožbe dobili po
53.000 tolarjev iz jamstvene-
ga sklada. »V vsakem primeru
bodo izgubili tako delavci kot
podjetje. Delavci zato, ker do
denarja ne bodo prišli tako kma-
lu, do takrat pa bo treba preži-
veti, podjetje pa bo moralo na
koncu plačati še obresti, kar bo
krepko povečalo celotni zne-
sek. Morda pa se bo zadeva raz-
pletla tako, kot se je v primeru
Industrije usnja Vrhnika, ki se
je z odpuščenimi delavci v šo-
štanjski Usnjarni izvensodno
poravnala takoj, ko so delavci
vložili tožbe,« pravi Forto Turk.
Vodstvo Korsa je bilo sicer
sprva pripravljeno izplačati od-
pravnine in je s sindikatom
sklenilo sporazum, po katerem
bi odpuščeni delavci dobili de-
nar v štirih obrokih, vendar nad-
zorni svet sporazuma ni hotel
potrditi. »Prevladalo je mnenje,
da podjetja ne bo mogoče sa-
nirati, če bo treba delavcem od-
plačati še odpravnine. Gre na-
mreč za okrog 60 milijonov to-
larjev, kolikor znaša tudi me-
sečna realizacija Korsa. Dejs-
tvo je, da podjetje nima denar-
ja, česar se zaveda tudi sindi-
kat, saj se je strinjal z obroč-
nim izplačilom. Delavci bodo
zdaj pravico poiskali na sodiš-
ču in v primeru, da izgubimo
tožbo, se bo zaradi obresti vsota
gotov podvojila. To pomeni, da
bomo izničili vse, kar smo do-
segli s prisilno poravnavo,« me-
ni direktor Korsa Igor Gobec.
Gobec pravi, da se je tekoče
poslovanje Korsa izboljšalo. Re-
zultati trenutno še niso pozi-
tivni, vendar je prepričan, da
sredi leta ne bodo več v rdečih
številkah. Z zmanjšanjem šte-
vila zaposlenih od 300 na 230
so krepko znižali stroške, na
drugi strani pa so se povečali
prihodki. Opravili so več do-
delavnih poslov kot prej, bo-
lje pa so šla v promet tudi ob-
lačila, ki jih prodajajo pod last-
no blagovno znamko.
JANJA INTIHAR
Od 69 odpuščenih delavcev
Korsa si bo moralo le deset
ali petnajst mlajših delo po-
iskati drugod. Ostalim manj-
ka le malo do upokojitve in
bodo ta čas na skrbi zavoda
za zaposlovanje. Po progra-
mu presežnih Helavcev bi mo-
ralo podjetje zapustiti 95 lju-
di, vendar jih je nekaj več kot
dvajset zaradi večjega obse-
ga dela lahko službo še na-
prej obdržalo. V prihodnjih
treh mesecih bodo morda od-
pustili le še tri delavce, dva
pa se bosta upokojila.
Dvesto
novih
delovnih
I mest
Na prostoru bivšega ko-
njiškega Lipa je v devetih
gospodarskih družbah, ki
tam delujejo, zaposlitev že
Fdobilo štirideset ljudi. Ko
I bo kompleks v celoti pro-
I dan in urejen, bo nudil za-
I poslitev za dvesto delav-
I cev.
{ »Kompleks Lipa je s po-
f močjo posojila kupilo pod-
jetje Opifex in ga v enem
, letu prodalo dve tretjini. Ka-
: sneje so pristali na prodajo
' po delih in tako poplačali
, del dolga, ki ga imajo do
j. hipotekarnega upnika - No-
. ve Kreditne banke Maribor.
' Eno tretjino, ki je še osta-
la, je na podlagi hipotekar-
^ ne pogodbe prevzela ban-
ka, ki bo zdaj s prodajo na-
daljevala. Za nakup tega
. osrednjega dela se zanima
' pet kupcev. Kaj bo na tem
, prostoru, ne morem reči.
J Obstaja možnost, da bo tam
ostala lesnopredelovalna
dejavnost. Prav tako pa se
I pojavlja možnost obdelave
kovin in ureditve skladišč-
.. no distribucijskega centra,
' za katerega se zanima Ijub-
" Ijanski kupec,« je pojasnil
direktor konjiškega Sveto-
valno-izobraževalnega cen-
tra Franc Šelih. O načrtih
z Lipom pa je povedal:
; *>Kljub dvomesečnemu mi-
? rovanju mislim, da se bo v
i fiaslednjega pol leta grad-
fija poslovnega centra na
s tem območju nadaljevala. .
1 Občina in SIC si prizadeva-
i ta, da bi v okviru šentjur-
I skega Alposa organizirali in-
validsko delavnico, kjer-bi
) Zaposlitev lahko dobilo
°koli trideset invalidov.
: l^gotavljamo, da stopnja
i Jrezposelnosti na Konjiš-
kem ni več tako visoka, za-
i;} to moramo sedaj poskrbe-
li za socialno bolj ogrože-
• t^o skupino ljudi.«
UK
Spletno poslovanje z Abanko
Te dni je poslovanje preko
interneta uvedla tudi Aban-
ka. Abanet, kot se imenuje
spletna banka, je namenjen
osebnemu bančnemu poslo-
vanju, ki ga lahko komitenti
banke opravljajo 24 ur na dan.
V Abanki zatrjujejo, da Aba-
net omogoča zelo varno poslo-
vanje, saj vsa komunikacija med
uporabnikom in strežnikom po-
teka preko protokola SSL, ki ga
uporabljajo tudi največje mre-
že v svetu in ki zagotavlja naj-
višjo obliko varnosti. Abanet tre-
nutno omogoča prikaz stanja in
prometa, pregled podatkov na
tekočem in žiro računu ter tr-
govalnem računu za vrednost-
ne papirje za zadnje tri mese-
ce, vpogled v portfelj vrednost-
nih papirjev, plačila položnic in
virmanov s tekočih in žiro ra-
čunov ter prenose sredstev med
tolarskimi računu v Abanki. Ti-
sti, ki jih zanima poslovanje z
vrednostnimi papirji, lahko
spremljajo informacije o borz-
nih dogajanjih, tečajnice Ljub-
ljanske borze, mesečne borzne
komentarje in ponudbo Aban-
ke na področju investicijskega
bančništva.
Za vstop v Abanet se je mo-
goče prijaviti na spletnih stra-
neh Abanke ali v kateri od nje-
nih poslovnih enot. Pristopa in
naročnine do 1. septembra ne
bo treba plačati.	JI
_
Ženskam prijazna Probanka
Združenje manager je na
tradicionalnem pomladan-
skem strokovnem srečanju
prestižno stanovsko prizna-
nje Ženskam prijazno podjet-
je podelilo Probanki iz Mari-
bora, ki je pred dvema mese-
cema praznovala deseto ob-
letnico delovanja.
V Probanki je od 178 zapo-
slenih kar 60 odstotkov, ozi-
roma 111 žensk, ženskam pa
so zaupane tudi mnoge strateške
poslovne funkcije. V manager-
ski strukturi je namreč poleg
predsednice uprave mag. Ro-
mane Pajenk kar 34 žensk.
»Priznanje Ženskam prijazno
podjetje nam dokazuje, da smo
v desetih letih zrasli tudi zato,
ker smo razvijali uravnoteže-
no kadrovsko strukturo in tak-
šno delovno okolje, v katerem
se tudi vse predstavnice ženske-
ga spola počutimo varno in pri-
jetno. Ker so samo zadovoljni
sodelavci lahko jamstvo uspe-
šnega poslovanja, bomo temu
V imenu združenja sta predsednici uprave Probanke mag. Romani Pajenk priznanje
podelila Cvetana Rijavec in Bruno Korelič.
FINANCE
Vrednostni papirji delniških družb
Vrednostni papirji investicijskih družb
Tečajnica
Borzni indeksi
v tednu od 4.4.2001 do 10.4.2001
letos namenili še posebno po-
zornost. Pa ne zaradi prizna-
nja, saj smo se tako odločili že
med načrtovanjem letošnje rasti
in poslovanja banke,« je ob
prevzemu priznanja povedala
mag. Romana Pajenk.
Letna rast poslovanja Proban-
ke se giblje med 26 in 30 odstot-
ki, donos na kapital se vsako le-
to poveča za 9 do 10 odstotkov,
bilančna vsota pa jo med petind-
vajsetimi bankami v Sloveniji
uvršča na petnajsto mesto. JI
□
KULTURA
Med Poroko in Ločitvijo
Repertoar SLG Celje za prihodnjo sezono
v Slovenskem ljudskem gledališču Ce-
lje so sprejeli in potrdili repertoar za pri-
hodnjo sezono, ki ga je pripravil umet-
niški vodja gledališča Matija Logar, pod-
prl pa ga je tudi strokovni svet gledališ-
ča, razširjen z zunanjimi člani.
Med šestimi predstavami, kolikor jih
je gledališče obvezano pripraviti v vsaki
sezoni, sta dve komediji, dve drami, mu-
sical in predstava za otroke.
Slovensko ljudsko gledališče Celje, kjer
se že deset let odvija tudi festival komedi-
je, bo v prihodnji sezoni uprizorilo obe
zmagovalni komediji tega festivala, in si-
cer na malem odru Janeza Povšeta Loči-
tev in na velikem odru komedijo Vinka
Moderndorferja Podnajemnik. Prvič v Slo-
veniji bo celjsko gledališče uprizorilo dra-
mo Milene Markovič, Paviljoni.
Zvrst, ki je manj pogosto na gledaliških
odrskih deskah, pri občinstvu pa je zelo
priljubljena, je musical. Celjani bodo v
prihodnji sezoni zato uprizorili musical
Chicago, avtorjev Freda Ebba, Boba Fos-
sa in Johna Kanderja.
Sezono bodo začeli septembra s predstavo
za otroke, Klausa Kleidmana delom Ostrž-
kove dogodivščine, maja 2002 pa zaključili
z dramo VVitolda Gombrowicza, Poroka.
Razen za komedijo, slovensko noviteto
na »Odru pod odrom«. Ločitev, so znani
tudi vsi režiserji, ki bodo delali s celjskim
ansamblom. To so: Miha Golob, ki bo re-
žiral predstavo za otroke, Vinko Modern-
dorfer bo režiral lastno komedijo, po sko-
raj četrt stoletja bo v celjskem gledališču
spet režiral tudi Dušan Jovanovič. Musi-
cal vodvil, ki ga bodo Celjani uprizorili
prvi v Sloveniji, bo režiral Diego de Brea,
dirigent bo Žarko Prinčič, Poroko pa Jer-
nej Lorenci, ki prav v tem času končuje
zadnjo predstavo te sezone. Lev pozimi.
Premiera je predvidena okoli 20. maja.
Ansambel bo v prihodnji sezoni štel 23
članov, ki se jim je že ob zaključku te se-
zone pridružil igralec Jožef Ropoša iz Mest-
nega gledališča ljubljanskega.
MATEJA PODJED
Srebrni sijaj
Upravnik SLG Celje Borut
Alujevič je dobitnik srebrne-
ga celjskega grba, ki ga je pre-
jel (iz obrazložitve) »...za us-
pešno desetletno organizaci-
jo festivala Dnevi komedije in
za ponovno oživitev predstav
SLG Celje na prostem.«
»Zelo vesel sem tega prizna-
nja,« pravi Borut Alujevič, »saj
gre v resnici za daljše obdobje
mojega dela.«
Vendar pa je imel sprva po-
misleke in je hotel nagrado že
odkloniti. »Vedno sem namreč
razmišljal, zakaj direktorji gle-
dališč in drugih javnih zavodov
sploh lahko dobivajo tovrstne
nagrade za delo, ki ga tako ali
tako morajo dobro opravljati
že po svoji funkciji. Zato sem
podvomil, da lahko za to delo
dobim še laskavo priznanje. Po-
tem pa mi je šinilo v glavo, da
smo v gledališču Dneve kome-
dije vendarle izpeljali ob vsem
zahtevanem rednem programu
in da smo šli s predstavami na
Stari grad in tako potisnili v živ-
ljenje zdaj zelo razmahnjene
prireditve Poletje v Celju, knež-
jem mestu. To vendar v osnovi
ni bila naloga gledališča, am-
pak smo vse to počeli z dodat-
nimi napori in obremenitvami,
za kar gre zahvala ansamblu!
Dnevi komedije so zdaj res po-
štah že tradicionalni, medtem
ko bi morali imeti v naši hiši
nekateri več posluha za pred-
stave na prostem, v kar pa se
kot upravnik ne morem vme-
šavati, ker nisem za to ne ime-
novan in ne poklican,« razmiš-
lja ob prevzemu srebrnega celj-
skega grba Borut Alujevič.
MP
Sto resnic o vinu
Celjski publicist Drago Medved, comandeur reda sv. For-
tunata in vinski sodnik Evropskega reda vitezov vina, je
pri Mohorjevi družbi v Celovcu izdal novo obsežno delo,
knjigo Sto resnic o vinu.
To je Medvedova deseta knjiga, zanimiva tako po vsebini,
ki jo prinaša, kot tudi po načinu pripovedi. V njej je Drago
Medved zbral zanimive in žlahtne pripovedi o vinu, trti in
njunem druženju s človekom. Resnice je oštevilčil od ena do
sto. Pričenja z zgodovinskim orisom pojava trte, ki je prava
znanilka civilizacije in spremlja njen razvoj in razvoj vinar-
jenja do današnjih dni. Posebej piše o vinih in trtah na naj-
bolj vinorodnih območjih na svetu, pa o sodih, steklenicah,
kozarcih, zamaških, odpiračih... Posebej dragocene se bral-
cu zdijo resnice o vinskih sortah in vrstah trte, pa zapisi, ki
kažejo avtorjevo tenkočutno dojemanje vina (in hrane). Ah,
kot je zapisal sam v predgovoru: »Človek in vino sta v poseb-
nem odnosu. Naj ne bi bila v konfliktu, temveč le v sožitju.
Toda tudi človek je, kakor vino, po svoje muhast in nepredvi-
dljiv. Zato nastaja med njim in vinom poseben odnos,'ki terja
nenehno pozornost, sicer se razmerje v tem odnosu podre in
obema gre slabo: človeku in vinu.«
Knjigo je s slogom in pridihom starinskega oblikoval Jurij
Kocbek, natisnila pa jo je Mohorjeva založba v Celovcu.
BRANKO STAMEJČIČ
Pogrešamo še vrtec
v organizaciji Javnega
sklada RS za ljubiteljsko
kulturno dejavnost - območ-
na izpostava Celje je minu-
li četrtek potekala revija šol-
skih zborov, imenovana
Pesemca.
V nabito polni dvorani Na-
rodnega doma so na dveh kon-
certih prepevali šolski zbori ob-
čin Celje, Dobrna in Vojnik. Na-
stopilo je šest enoglasnih otroš-
kih zborov z osnovnih šol La-
va (Sanja Golob), IV. OŠ Celje
(Jolanda Ipšek Ulrych), Lju-
bečna (Anica Mernik), II. OŠ
Celje (Alojz Švec), Frana Krajn-
ca Celje (Barbara Železnik) in
Dobrna (Darinka Stagoj). Se-
dem nastopajočih triglasnih
otroških zborov je zastopalo os-
novne šole Vojnik (Emilija
Kladnik Sorčan), Dobrna (Mi-
lena Urlep), Lava Celje (Sanja
Golob), Ljubečna (Emil Lenar-
čič), Štore (Bojana Gajšek),
Fran Roš Celje (Matevž Gor-
šič), Hudinja Celje (Emil Le-
narčič), III. OŠ Celje (Sonja Ka-
sesnik). Dva mešana mladin-
ska zbora delujeta na Prvi gim-
naziji v Celju (Adriana Požun
Pavlovič) in na Gimnaziji La-
va Celje (Metka Jagodič Poga-
čar). Gimnazijo Center Celje
je zastopal dekliški pevski zbor
(Barbara Arlič).
Slišali smo mnogo dobrega
in vedrega otroškega petja. Pe-
semski programi so postali na-
ravnani na skladbe (in bese-
dila) današnjega časa. Poleg te-
ga, da zborovodje skrbno go-
jijo slovensko umetno in slo-
vensko ljudsko pesem, so v
programe začeli vnašati tudi
kvalitetne priredbe iz zabav-
ne glasbe, kar programe le še
popestri, poslušalce v dvora-
ni pa razživi. Obogatene so tudi
instrumentalne spremljave;
poleg klasičnega klavirja se og-
lašajo tudi drugi inštrumenti,
posebej pestri so nastopi z Orf-
fovimi glasbili. Tu in tam pa
kakšen zbor pokaže, da pev-
sko izvajanje še posebej po-
pestrita ples in gibanje. Revi-
ja šolskih zborov ni tekmova-
nje, revija je praznik otroške-
ga petja, ob katerem naj uži-
vajo tako pevci kakor njihovi
poslušalci. Temu primerno naj
bodo vselej izbrani tudi pro-
grami.
Ob izvedbah zborov smo lah-
ko zaznali, da postaja petje na-
ših šolskih zborov zvočno in-
tenzivneje in izrazno močnej-
še. Zborovodje se izpopolnju-
jejo v pevsko tehničnem zna-
nju in ga prenašajo na mlade
pevce. Skrbno senzibilizirajo
otroški posluh, na katerem gra-
dijo zvočno uravnotežene in in-
tonančno urejene interpretaci-
je. Petje, ki izhaja iz prsnega
registra in je običajno surovo,
je preseženo. Glasovi otrok po-
stajajo mehki in svetli, saj so
obogateni z glavino resonanco.
Prav veseli smo lahko, da so
vse šole našega območja uspe-
le pridobiti glasbene pedago-
ge ali razredne učitelje, ki us-
pešno vodijo tudi pevske zbo-
re. Na tokratni reviji šolskih
zborov le dve šoli našega ob-
močja svojih zborov nista pred-
stavili. Škoda, saj vsi otroci vse-
lej radi prepevajo in radi na-
stopajo.
Zanimivo bi bilo na revijah
prisluhniti tudi otrokom iz vrt-
cev. Celjsko območje je eno
redkih, ki še ne vključuje ozi-
roma ne spodbuja nastopov
zborov iz vzgojno varstvenih us-
tanov.
DRAGICA ZVAR
Literarni večer z Majdo
Labotar
Mestna galerija Riemer je gostila pesnico in nagrajenko s po-
dročja kulture v občini Slovenske Konjice, Majdo Labotar. Ve-
čer je povezovala Franja Mlakar, pesmi prebirala Helena Ajd-
nik, za popestritev pa sta poskrbela Klemen KrJclec na violini in
Marija Klančnik na citrah.	E.N.
ZAPISOVANJA
Samozavest s črnimi
pilcami
Sanje prozaista in esejista
Marjana Rožanca, so se ure-
sničile. No ja, če konvertiramo
njegove sanje dobesedno, po-
tem je resničnost, ki se kot ta-
ka manifestira, le delno izsa-
njana. Ko pa ga parafrazira-
mo in njegove sanje o zmagi
Olimpije nad Crveno zvezdo na
beograjski Marakani razume-
mo kot metaforo, potem se je
skozi uspehe nogometne repre-
zenatnce Slovenije manifesti-
rala izsanjana resničnost. .la,
realizacija sanj, ki po Rožan-
cu ni le stvar nogometa, mar-
več slovenskega narodovega
blagra, taistega blagra, o ka-
terem je dramatiziral že Ivan
Cankar
Hmm, zelo posplošeno pove-
dano, pa vendar; slovenski na-
cionalni značaj se kajpak ne
more in ne sme realizirati skozi
žogo s črnimi pikami, toda sa-
mozavest kot bistveni del tega
značaja, se je z vsakim udar-
cem proti nasprotnikovemu go-
lu, z vsakim golom, če hočete,
dvignila. In okrepila. In slo-
venska samozavest ne potre-
buje več gojzarskega smučanja,
da bi se utrjevala, da bi klju-
bovala, ker preprosto nima več
nikomur kljubovati, se upira-
ti, izkazovati svojo drugačnost,
alternativnost. Slovenska sa-
mozavest ne potrebuje več po-
litičnega gledališča, skozi ka-
terega bi s protestom in z orod-
jem jezika kot substanco na-
cionalne samobitnosti, izpri-
čevala svojo nacionalno bit. Se
krepila. In determinirala kot
nekaj samosvojega. In nacio-
nalna literatura je kot politič-
no sredstvo končno poniknila.
Izpuhtela. Izginila.
Ker kdo pa bo bral zavrta glo-
balna razmišljanja, ki nasta-
jajo v glavah lokalno zameje-
nih avtorjev, kdo pa bo verjel
nekomu, ki probleme global-
nih razsežnosti razrešuje sko-
zi optiko lokalne zavrtosti? Lepo
vas prosim! In še več; če misli-
te, da je problem promovira-
nja slovenske literature zgolj
jezik, da je jezikovna bariera
tista, ki tepe slovensko književ-
nost, potem se krepko motite.
Problem slovenske književ-
nost, kakršna seje brala in pre-
birala vse do devetdesetih let
preteklega stoletja, je drugje -
v lokalni zavrtosti in samoza-
dostnosti ter slepem kljubova-
nju političnemu, v okviru ka-
terega je ta ista literatura na-
stopala. In se hkrati iz tega na-
pajala. Žalostno. Toda resnič-
nost je to narekovala. In je na-
rekovala tudi smučanje. In no-
gomet kot nekaj, s čimer se poj
ne gre identificirati. Identifi
kacija je, nasprotno, potekak
na polju alternativnosti, kamo\
je sodilo smučanje. Kamor
sodilo slovensko gledališče, /j
tudi literatura. Alternativno^^
v tako zastavljenem koncept^
je preživeta. In smešna. Pred-
vsem pa stvar nesmiselnega
kljubovanja ničemur Ja, pred
stavljajte si modela, ki z hm
išče komuniste in vidi takol
meriovano rdečo zaroto taU
rekoč povsod tam, kjer je nem
pešen. Tako nekako, ja.
Ampak vrnimo se še mak
k pokojnemu Marjanu Rožan
cu, kije svojega naslednika do
bil v Matjažu Pikalu, ki je ne
davno skušal knjižno združit
šport, bolj natančno, nogome
in literaturo. Ali mu je to m
pelo ali ne, je ta trenutek pc
polnoma nebistveno. Bolj pc
membno je samo dejstvo, daj
tudi literatura po dolgem čas
vstopila v resnični svet, v tiste
kar se dogaja tukaj in zdaj i
da ta resnični svet tako tudi po.
menuje, še več, da svet kot m
kaj resničnega tudi pojmujt
Naj ne zveni kot manifest, U
da romanesknih pripovedi
kontekstu iskanja izgubljen
identitete, psihološk zamo
jenk na način slovenskega fi
ma pred letom 1990, smo m
kako že siti. Deljenje ljudi n
naše in njihove pa razumem
le še kot deljenje na podlagi ha
ve dresov. In zaradi tega ne d
lamo dram. In tega ne mitoh
giziramo. Ravno obratno; m
tologiziramo tisto, kar se nai
zdi trenutno bistveno in ko t
prežvečimo, preživimo, tais
mit brez vsake slabe vesti d
mitologiziramo. Zamenjamo
Kot igralca na igrišču. Prod
mo in kupimo novega igralci
Ki ga spet mitologiziramo i
ko odide demitologiziramo. i
ravno v tem je štos športa. N
gometa kot zrcala resničnost
resnični resničnosti ob začetk
novega stoletja, ki ne pozna r[\
toloških junakov, marveč le j
gure, heroje z naslovnic časof
sov in televizijskih ekranov. I
pa so vsi po vrsti zamenljivi.
Piše: TADEJ ČATER
Celjani na državnem teitmovanjii
že tridesetega tekmovanja mladih glas-
benikov Republike Slovenije so se udeleži-
li vsi najboljši mladi glasbeniki iz regij-
skih tekmovanj. Med najboljše se je uvrsti-
lo kar deset tekmovalcev Glasbene šole
Celje, ki so se izjemno predstavili tudi na
državnem nivoju in bili vsi nagrajeni z
zlato, srebrno oziroma bronasto plaketo.
Zlato plaketo ia izjemnih 96 točk (od 100
možnih ) je prejel pianist Urban Ulrych,
mentorica Jelena Dukič-Segečič. Srebrne
plakete so prejeli: klarinetist Miha Simoniti
(92 točk in 3. nagrada; mentor Jurij Hlad-
nik), flavtist Luka Železnik (92 točk, men
tor Matej Grahek), pianistki Anja Popovih
(91,33; mentorica Jovanka Trifkovič) in Ani
Žlender (90,67; mentorica Tanja Šterman)
Bronaste plakete so prejeli: klarinetist Jur<
Simoniti (89,33; mentor Jurij Hladnik), flav
tistki Urška Hrovat (88,67; mentor Mate
Grahek) in Mirjana Nenezič (88,5; mentol
Matjaž Debeljak) ter pianistki Romana DaU
gul (87,67; mentorica Jovanka Trifkovič) il
Antonija Todič (85 točka; mentorica Katari
na Arlič).
ALENKA GOBEf
KULTURA
□
Pričakujejo mlade pevce
KD Akademski pevski zbor
Celje je prejel Bronasti celj-
jlii grb ob 20-letnici delova-
i^ja in za promocijo sloven-
jl^e zborovske glasbe doma
in v tujini.
Igor Pintar, predsednik zbo-
[•a, je ob tem, povedal: »Brona-
jli celjski grb je dejansko veli-
1^0 priznanje za vse, ki pojemo
y pevskem zboru, zlasti za vse
tiste, ki vztrajamo vse od začet-
l^ov, že 20 let. Priznanje je do-
l^az, da se v ljubiteljski kulturi
Ijjub pomanjkanju denarja lah-
1(0 veliko naredi, če je le volje
dovolj. Hkrati pa je tudi vzpod-
buda za delo naprej, zlasti za
to, da v svoje vrste pritegnemo
mlade pevce in tako tudi dejan-
sko upravičimo svoje ime. Pov-
prečna starost pevcev akadem-
skega pevskega zbora je zdaj
med 30 in 35 leti, v njem na-
mesto dijakov in študentov po-
jemo odrasli, zaposleni ljudje
z družinami - a res je, da smo z
delom v zboru začeli vsi že kot
dijaki ali študenti. Naše delo zdaj
vodi dirigentka Sonja Pavlič
Čendak, ki je do prevzema di-
rigentske palice prepevala v na-
ših vrstah, in prav te dni se že
intenzivno pripravljamo na slav-
nostni koncert, ki ga bomo imeli
ob naši 20-letnici 1. junija, ob-
činstvu pa se bomo takrat pred-
stavili tudi z zgoščenko, na ka-
teri bo izbor pesmi našega dela
vse od začetkov.«	IS
Dediščina rimsice Celeie
Pokrajinskemu muzeju Celje, ki bo prihod-
; nje leto slavilo 120-letnico uspešnega delova-
■ nja, je arheologinja tega muzeja, Irena Lazar,
i, poklonila vodnik z naslovom: Celeia - arheo-
f loška podoba mesta. Slovesno so ga predsta-
vili minuli torek v Stari grofiji muzeja.
.' Vodnik predstavlja rezultate arheoloških razi-
^skav v Celju in njegovi bližnji okolici v zadnjih
,|petdesetih letih. Na tem področju je v rimski
, dobi cvetela rimska Celeia, mesto, ki mu je mestne
rj pravice podelil cesar Klavdij. Skoraj 500 let zbi-
;|ranja arheoloških najdb, rimskih napisov in re-
Jliefov ter preko sto let arheoloških raziskav, je
,[odkrilo bogato arheološko dediščino, ki je bila
;|nazadnje predstavljena v vodnikih po lapidariju
.(leta 1969) in arheološki zbirki (1971).
Intenzivne raziskave v zadnjih desetletjih pa
so dale nove rezultate, ki do sedaj še niso bili v
celoti in strnjeno objavljeni. V knjigi Irene La-
zar so predstavljena najnovejša topografska spoz-
nanja o velikosti in obsegu mesta, njegovem
arhitekturnem bogastvu, notranji opremi hiš,
življenju prebivalcev, o njihovih obrteh in tr-
govini, nekropolah in verovanju. Odkritja, ki
so rezultat več generacij arheologov, so zdaj na
dostopen način približana vsem, ki jih zanima
arheološka dediščina.
Knjigo je oblikoval'Radovan Jenko, s foto-
grafijami opremil Tomaž Lauko, z angleškimi
prevodi Phil Mason, natisnili pa so jo v nakladi
500 izvodov v Tiskarni Koper.
MATEJA PODJED
Gradovi povezujejo svet
Na otvoritev razstave s podelitvijo priznanj
nagrajencem mednarodnega razpisa na te-
mo Gradovi - kulturna dediščina, ki jo je pod
okriljem Mestne občine Celje izpeljala revija
Likovni svet, Mihaila Lišanina, je minuli pe-
tek prišlo okoli 200 obiskovalcev iz vseh kon-
cev sveta: tudi z eksotičnih Filipinov in iz
oddaljene Norveške, Romunije, Jugoslavije,
Madžarske, Nemčije, pa tudi iz Hrvaške in
Slovenije.
Trem udeležencem natečaja je pripadlo prvo
mesto v dveh različnih starostnih kategorijah,
podelili pa so še prvo mesto za kolekcijo. Naj-
več priznanj so domov odnesli mladi likovniki
predvsem iz vzhodnoevropskih držav.
Otroke, udeležence te največje razstave v tem
delu Evrope, so v Celje pripeljali njihovi men-
torji ali'Celo konzuli ter atašeji posameznih dr-
žav.
Ta imenitna razstava na Starem gradu bo v
Galeriji likovnih del mladih na ogled do maja.
Potem bo kolekcija gostovala še drugod po sve-
tu, v Celje pa bodo prispela dela iz Petrolovega
razpisa 2001.
MATEJA PODJED
Foto: GAŠPER DOMJAN
Domišljijske podobe gradov v Galeriji mladih.
Knjiga na
ulici
Slovenski dnevi knjige,
ki jih od 17. do 20. aprila
letos že šestič pripravlja
knjigarna in antikvariat
Antika iz Celja, bodo tudi
letos obeleževali 23. april,
svetovni dan knjige.
Knjige bodo postavih na
stojnice v Prešernovi ulici v
Celju pred Muzejem novej-
še zgodovine. S tradicionalno
prodajo antikvarnih knjig po
simboUčnih cenah in s pro-
dajo novih knjig po občut-
no znižanih cenah želijo v
Antiki knjigo približati Ce-
ljanom. Knjižno uhco bodo
odprli v torek, 17. aprila do-
poldne, in na ta dan objavi-
li tudi razpis za najstarejšo
slikanico, otroško knjigo ali
učbenik. Tudi ta akcija po-
staja tradicionalna in je med
ljubitelji knjig naletela na do-
ber odziv. Rezultate akcije
pa bodo objavili na zadnji
dan dnevov slovenske knji-
ge, 20. aprila opoldne v Mu-
zeju novejše zgodovine.
Knjigo na ulici bodo v praz-
ničnih dneh spremljali še
drugi kulturni dogodki; obi-
ski pesnikov, pevcev in pi-
sateljev, založnikov in po-
govorov z njimi. MP
PRIREDITVE
GLEDALIŠČE
SLG - Revizor 12. ob 15.30
za abonma I. Gimnazija Celje;
Markiza De Sade 13. ob 17. in
14. ob 20. uri na Odrupodo-
drom, za abonma in za izven;
Prava stvar 19. ob 11. uri za
abonma Gimnazija Celje-Cen-
ter; Kakor napravi stari, je
zmeraj prav 21. 4. ob 10. uri
za abonma družinski lutkovni
in za izven.
Dvorana Doma 11. sloven-
skega tabora Žalec 17. 4. ob
20.	uri predstava gledališke ko-
medije Žurka za punce.
Mladinski center Velenje
13. ob 21. uri premiera gleda-
liške predstave Venera javnih
stranišč.
Mladinski center Žalec 18.
4. ob 17. uri gledališka pred-
stava - komedija Čepica sreče,
gled. krožka OŠ Petrovče.
KONCERTI
Cerkev sv. Daniela Celje 12.
4. ob 20.30 koncert Dekhške-
ga pevskega zbora Gimnazije
Celje Center.
Plesni forum Celje 13.4. ob
21.	uri etno večer romske glas-
be »Celjski večer z...« s skupi-
no Šukar.
Narodni dom Celje 18.4. ob
19.30 redni letni koncert Me-
šanega pevskega zbora Celeia
Celje, 19. 4. ob 20. uri jubilej-
ni koncert ob 5. obletnici ob-
stoja Ženskega pevskega zbo-
ra Vrtca Zarja iz Celja.
Glasbena šola Velenje 13.
ob 19.30 koncert harfistke Ti-
ne Žerdin, violistke Maše Sen-
čar in pianista Marka Hriber-
nika.
Mladinski center Velenje 14.
ob 21. uri koncert Enzo Fabia-
ni Quarteta.
Dom kulture Velenje 16. 4.
ob 17. uri dobrodelni koncert ob
10-letnici delovanja Karitasa.
RAZSTAVE
Galerija Mozaik 13. 4. ob
18. uri otvoritev razstave Mo-
zaikovih »velikonočnih pisa-
nic« 25 avtorjev.
Likovni salon Celje 13. 4.
ob 19. uri otvoritev razstave del
Željka Opačaka, na ogled bo
do 9. 5.
Ipavčeva hiša Šentjur 13.
4. ob 18. uri otvoritev razstave
»šivane slike« arhitekta Lojze-
ta Kralja.
Galerija Volk Celje razstava
»Motivi Celja«.
Mestna galerija Šoštanj raz-
stava dveh akademikov, slikarja
Rudija Skočirja in kiparke Mi-
lene Braniselj, do 30. 4.
Savinov likovni salon Žalec
razstava Portretov akademske
slikarke Irine Rahovsky-Kralj.
Galerija sodobne umetno-
sti razstava Božidarja-Teda Kra-
molca, do 20. 5..
Muzej novejše zgodovine -
otroški muzej občasna razsta-
va »Prometna pot v Hermanov
brlog«.
Pokrajinski muzej Celje do
6. 5. razstavi »Prazgodovinska
umetnost Slavonije in Baranje«
ter »Potočka Zijalka - nova iz-
kopavanja.
Muzej novejše zgodovine
Živeti v Celju in Slovenska zo-
bozdravstvea zbirka, stalni raz-
stavi. Stari pisker stalna raz-
stava »Zatirani, a nikdar potep-
tani«; fotografski atelje Josi-
pa Pelikana razstava »Celje, ki
ga ni več«. Osrednja knjižni-
ca Celje avla II. nadstropja, raz-
stava radirank Augusta F. See-
bacherja z naslovom Celeia an-
tiqua et nova, do 10. 5.
Galerija likovnih del mla-
dih na Starem gradu Celje raz-
stava na temo »Gradovi - kul-
turna dediščina«.
Zavod za zdravstveno vars-
tvo Celje razstava otroških slik,
do 11. 5.
Razstavišče Barbara Vele-
nje razstava fotokolažev Mla-
dena Stropnika
Avla Splošne bolnišnice Ce-
lje razstava »7. april - svetovni
dan zdravja«, do 20. 4.; Gale-
rija Borovo Ida Šprah, do 9.
5.; Merx Matej Čepin, do 30.
4; Etol Janez Pečolar, do 30.
4.; Otto Škofja vas Ljuban Še-
ga, Zoran Jošič in Adolf Mljač,
do 25. 4.
OSTALO
Knjižnica Velenje 12. 4. ob
19. uri kulturni večer z gostom
Jožetom Zupanom, slavistom,
knjižničarjem, pisateljem...
Mladinski center Celje 12.:
od 16. do 18. angleška delav-
nica, ob 20. potopisno.preda-
vanje Luke Pozniča »Nova Ze-
landija s kolesom«; 13.: od 16.
do 19. likovna delavnica, ob 17.
turnir v taroku; 14.: ob 17. av-
dicija za manekenke in mane-
kene, ob 21. predizborni kon-
cert za Ročk Otočec; 17.: ob
19.30 večer humorja z igro »-
Talenti brez talenta« dramske
skupine iz Dijaškega doma Ce-
lje; 18. 4.: od 18. do 20. raču-
nalniška delavnica in ob 20. uri
literarni včer s predstavitvijo
nove knjige _bbEvro 2000«.
Mladinski center Žalec 12.
4. ob 17. uri novinarska delav-
nica: delo pri radiu. 13. 4. ob
18. uri večer potopisov: Mia-
mi, ZDA, Rok Žagar. 17. 4. ob
17. uri okrogla miza z mladi-
mi o revščini.
Pokrajinski muzej 18. 4. od
16. do 17.30 kiparska likovija
delavnica »Sprehod po muze-
ju«, izdelava male. plastike in
keramike po ogledu občasnih
razstav.
Hermanov brlog - muzej-
ske ustvarjalne delavnice 12.
in 13. 4. ob 10. uri velikonočni
mobile.
Otroške slike za mir
Lions klub Celje Mozaik se je lani vključil v akcijo Lions
International in slovenskega Distrikta 129 pri izvedbi pro-
jekta Združeni v miru.
Klub Mozaik je k sodelovanju pritegnil učence štirih celjskih
osnovnih šol, ki so v različnih likovnih tehnikah izdelali slike
na omenjeno temo. Te so zdaj na ogled v prostorih Zavoda za
zdravstveno varstvo Celje. Otvoritev razstave s podelitvijo na-
grad najbolj uspešnim mladim celjskim ustvarjalcem ter priz-
nanj vsem udeležencem natečaja je bila včeraj, razstavo pa si je
mogoče ogledati vse do 11. maja.
M.A.
10
NASI KRAJI IN LJUDJE
NAKRATKO
Pomlad vabi
na grad
LTO Celeia je s pomladjo do-
ločila nov odpiralni čas za Stari
grad nad Celjem. Aprila bo
vstop na območje Starega gra-
du mogoč med 9. in 19. uro,
Galerija likovnih del mladih je
odprta ob sobotah in nedeljah
med 10. in 18. uro, Hermanova
krčma pa vsak dan med 9. in
19. uro. Od maja do oktobra bo-
do dvoriščna grajska vrata od-
prta dve uri dlje, do 21. ure,
vstop v Galerijo likovnih del mla-
dih bo mogoč vsak dan med
10. in 18. uro, prav tako za 2 uri
se bo podaljšal tudi odpiralni
čas Hermanove krčme. (IS)
Kozjanska
drnula v
Šentrupertu
Delegacija Turističnega druš-^
tva Pilštanj jev sadovnjaku Vla-
da Kocmana v Šentrupertu nad
Laškim posadila njihovo poseb-
nost, zaščiteno grmovnico dren.
Dogodka se je udeležila tudi
večja skupina pohodnikov iz Ce-
lja, ki se vsako leto udeležijo
nočnega BinkoŠtnega pohoda
iz Celja preko Šentruperta do
Pilštanja. Dren z znamenito dr-
nulo, ki so ga med drugim upo-
rabljali kot osnovno cvetje za
butare ob cvetni nedelji, je zna-
čilen za Pilštanj in ožje Koz-
jansko. Posajeni dren naj bi še
utrdil vezi med obema kraje-
ma ter pripomogel k čim prejš-
nji ustanovitvi turističnega druš-
tva v Šentrupertu nad Laškim.
Pilštanjčani so saditev izrabili
za predstavitev svojega letoš-
njega programa, še posebej pa
so povabih na 10. binkoŠtova-
nje, ki bo v nedeljo, 3. juni-
ja.(TV)
Ko narava
zaživi
Višek akcije v organizaciji
Lovske zveze Slovenije pod ge-
slom Brez smeti narava zaživi
na območju Savinjsko kozjan-
ske zveze lovskih družin je bil
minulo soboto, ko so se lovcem
pridružili še šolska mladina, ri-
biči in krajani, skupaj več kot
1000 udeležencev. Iz narave so
odstranili preko 5000 m^ raz-
nih odpadkov (kosovni odpadki
-štedilniki, hladilniki,pralni stroj
in karoserije...), plastičnih ste-
klenic, vrečk, pločevink ipd.
Ratmajer
. nadomestil
Vidca
Milan Ratmajer je pri vode-
nju celjske sekcije Društva tu-
rističnih vodnikov Slovenije
nadomestil dosedanjega pred-
sednika Roka Vidca.
Tako so sklenili v petek na
občnem zboru sekcije, ki se
ga je udeležilo 19 od 40 čla-
nov. Ratmajer želi predsem
povezovanje z matičnim druš-
tvom v Ljubljani ter z Med-
narodnim združenjem turi-
stičnih vodnikov. Velik pomen
daje tudi strokovnim ekskur-
zijam vodnikov. Na petkovem
občnem zboru so analizirah
tudi delo v minulem letu, ko
so bili najbolj odmevni semi-
narji za vodnike.
SŠ
Pod skupno
streho jim ni všeč
Na Planini, Ponikvi in Frankolovem želijo imeti
samostojne občine
Svetniki občinskega sveta
občine Šentjur bodo v nada-
ljevanju aprilske seje, 23.
aprila, med drugim obravna-
vali tudi pobudo za izločitev
KS Planina pri Sevnici in KS
Ponikva iz občine Šentjur pri
Celju z željo, da zaživita v sa-
mostojnih občinah. Podobna
pobuda je prisotna tudi v KS
Gorica pri Slivnici, vendar z
njo vodstvo in krajani še ni-
so tako daleč kot v prvih dveh
primerih.
Predsednik KS Ponikva An-
ton Vrečko pojasnjuje, da je
bila Ponikva že od leta 1850
do 1955 samostojna občina. Se-
danja krajevna skupnost zaje-
ma šestnajst vasi v velikosti 33
km^, kar predstavlja 16 odstot-
kov površine sedanje občine
Šentjur. Ima 2200 prebivalcev.
Ob morebitni izločitvi Ponik-
va ne bi razdelila sedanje ob-
čine Šentjur, saj je teritorialno
zaokrožena celota in bi mejila
na občini Slovenske Konjice in
Šmarje pri Jelšah. Krajevna
skupnost Ponikva izpolnjuje
vse pogoje za samostojno ob-
čino razen števila prebivalcev,
vendar Zakon o lokalni samou-
pravi dopušča ustanovitev ob-
čine tudi z manjšim številom
prebivalstva. Ponkovljani se
sklicujejo, da je trenutno v Slo-
veniji kar nekaj podobnih pri-
merov. Med razloge za samo-
stojno občino - zanjo so že kan-
didirali pred več kot štirimi leti
- so med drugim tudi zapisali:
»Ker je občina Šentjur ena več-
jih občin v Sloveniji in ker
združuje na svojem teritoriju
prebivalce, ki živijo v mestu in
na podeželju ali v njegovi ne-
posredni bližini, je zelo težko
skupaj uresničevati zahteve ob-
čanov, saj se le-te med krajev-
nimi skupnostmi zelo razliku-
jejo. Z ustanovitvijo nove ob-
čine bi tudi odpravili sedanje
očitke, ki se venomer pojavlja-
jo, da sredstva iz proračuna niso
enakomerno porazdeljena.«
Premalo
prebivalcev
Podobno je v KS Planina pri
Sevnici, kjer živi 1680 prebi-
valcev (9 odstotkov vseh pre-
bivalcev v sedanji enotni obči-
ni Šentjur) na površini 65 km\
kar je 27 odstotkov vse površi-
ne sedanje občine Šentjur. V KS
Planina je sedemnajst zaselkov,
samostojna občina pa je bila
do leta 1952. KS Planina je od
občine Šentjur ločena z obči-
no Dobje. Na Planini živi in dela
več kot 60 obrtnikov in pod-
jetje Tajfun, ki zaposluje pre-
ko 120 delavcev. Tudi Planina
ima vse, kar potrebuje občina,
razen dovolj prebivalcev.
Vzroki za željo po samostoj-
nosti so v obeh krajevnih skup-
nostih podobni, sledijo pa zgle-
du občine Dobje in še nekate-
rih, ki naj bi kot samostojne
delale bolje in dobile več, kot
pod prejšnjo streho. Župan ob-
čine Šentjur Jurij Malovrh pra-
vi: »Letošnji proračun znaša mi-
lijardo 551 milijonov tolarjev.
Lastne prihodke v glavnem us-
tvarjamo samo v Šentjurju, zelo
malo v krajevnih skupnostih,
ki se želijo izločiti in bodo ta-
ko odvisne od državnih finanč-
nih jasli. Mi bomo z morebit-
nim odhodom Planine in Po-
nikve sicer res izgubili 200 do
300 milijonov, vendar bomo s
preostankom lahko dobro gos-
podarili. Vprašanje je, če bo ta-
ko tudi v novih občinah, kljub
velikemu optimizmu.«
Predsednik KS Frankolovo
Milan Dečman, ki je med naj-
resnejšimi pobudniki za samo-
stojno občino in izločhev iz se-
danje občine Vojnik, vidi ene-
ga izmed razlogov za prizade-
vanja za novo občino tudi v tem,
da EU v okviru lokalne samou-
prave ne pozna krajevnih skup-
nosti. Zanimivo pa bo počaka-
ti na referendume krajanov. Prvi
pokazatelji kažejo na veliko
izenačenost »za« in »proti« no-
vim občinam.
TV
DESKANJE
PO SPLETU
Kung fu in letenje
po zraku
Z nominacijo Prežečega ti-
gra za kar 10 oskarjev se je
zaključilo neko obdobje v zgo-
dovini Kung fu filmov. Mno-
žično smo jih gledali že v se-
demdestih, marsikdo pa se je
pod njihovim vplivom podal
v opojni svet eksotičnih bo-
rilnih športov, divjega vpitja
in misitike. Slednjim bo ne-
mara pri srcu spletna stran
Martial Way (www.martial-
way.com), na kateri je mogo-
če najti vse in še malce več o
vzhodnjaških borilnih špor-
tih. Pa ne samo o vzhodnjaš-
kih.
Poleg holivudske komponen-
te, brez katere seveda ne gre,
se ta spletna stran ukvarja z raz-
hčnimi borilnimi športi in teh-
nikami, končni rezultat pa je
prav posrečena zmes resnične
stvari in šov biznisa. Gre za por-
tal, ki ponuja enako mero za-
bave kot tudi informacij. V pr-
vi rubriki je predstavljenih šest-
najst borilnih veščin, ki izvi-
rajo iz osmih različnih držav,
od pregovorne Japonske, do
ZDA, Tajske in Brazilije. Judo,
aikido, karate že poznamo, po-
tem pa je tu še vrsta takšnih, za
katere boste najverjetneje pr-
vič slišah.
Vsaka veščina je predstavljena
s kratko zgodovino in opisom
ter nekaj zanimivimi poveza-
vami. Žal je rubrika s tehnika-
mi trenutno nedosegljiva, ta-
ko da si nisem mogel pogleda
ti kakšnega eksotičnega nači
na, s katerim bi ustrahoval pri
jatelje na kakšnem pikniku. Si
cer pa bo za tiste, ki jih bol
zanima zabaviščna komponen
ta fenomena borilnih veščin, go
tovo zanimiva rubrika z zna
nimi osebami in knjigami. Si
cer pa moram priznati, da sen
od strani pričakoval malce vet
kot dejansko ponuja.
Zato sem se po krajšem og
ledu tega portala odpravil še ni
stran The Beginner's Resour
ce for Martial Arts (www.mai
tialresource.com), ki je bolj na
menjena tistim, ki jih borilni
veščine zanimajo in bi se rad
z njimi ukvarjali. Najprej si
srečate z odgovori na splošn
vprašanja, ki si jih postavljaji
začetniki in ki jih je dobro ve
deti. Saj veste: Ah bom lahk
potem vse prebutal, kateri sti
je najboljši in podobno. Ta stra
pokriva dvajset različnih borii
nih veščin in nima kakšnih kc
ristnih povezav na druge stre
ni, kar je pravzaprav škoda. R;
zumljivo je namreč, da kakšni
posebej natančnih opisov bc
rilnih tehnik ne moremo pr
čakovati na spletni strani, 1
predvsem deluje v reklamne m
mene, toda povezave na str;
ni, ki se poglobljeno posvet
jo posameznim veščinam, bi>b
le več kot zaželene.
Za popoldansko deskanje b(
sta ta dva naslova najbrž di
volj, če pa boste želeli izvede
še kaj več, boste morali ob
skati The Martial Arts Foui
dation (http://www.marti
lartsfoundation.org), ki je 5
skoraj zaresen portal s trgov
no in podobnimi zadevami. Vs
kakor boste največ informat
dobili, če boste obiskah vse 1
strani. In nemara še malce p
deskah po povezavah.
Vasja Ocvii
vasja@slowwwenia.co:
Vranov let v svobodo
v četrtek, 12. aprila, ob 17. uri bo v muzej-
ski kavarnici v prvem nadstropju Muzeja no-
vejše zgodovine v Celju predstavitev prevo-
da knjige Vranov let v svobodo avstralskega
narednika Ralpha Churcherja, nekdanjega
nemškega vojnega ujetnika v Mariboru.
Z nekaj najbolj zaupnimi sojetniki je poiskal
zvezo s partizani v okolici Fale in Ožbolta ob
Dravi. Tja so namreč Nemci vsak dan pošiljali
skupino ujetnikov na delo pri obnovi železniš-
ke proge Maribor - Dravograd. Zadnjega avgu-
sta leta 1944 so partizani z nekaj ujetniki orga-
nizirali napad na delovno skupino in 91 Angle-
žev in Avstralcev ter 8 Francozov odpeljali v
pohorske gozdove in nato neoborožene vodili
in spremljali v Belo Krajino, od koder so jih s
partizanskega letališča odpeljali v južno itali-
jansko zavezniško bazo.
Predstavitev knjige bo vodil avtor prevoda Lado
Pohar.	IM
Nataša
Bezjak
Urbančič
Rojena Gabrčanka se je pri doma-
čem TVD Partizanu že kot otrok
začela ukvarjati s telesno vzgojo.
Leta 1959 je prvič tekmovalno nasto-
pila in že dosegla zmago na medob-
činskem osnovnošolskem krosu.
Kmalu zatem je na očetovo pobudo
začela razmišljati o redni vadbi pri
Atletskem društvu Kladivar. V nasled-
njih letih je tekmovala v skoku v
višino, teku čez ovire, daljini in pete-
roboju. Kot sama pravi, se je čisto po
naključju preizkusila tudi v metu kop^
ja, in z njim kasneje dosegala tudi
svoje najvidnejše uvrstitve.
Od leta 1968 je bila stalna članica
jugoslovanske državne reprezentance
in državna rekorderka. Na Olimpij-
skih igrah v Mehiki 1968 je dosegla 6.
mesto, leto kasneje je bila na evrop-
skem prvenstvu v Atenah četrta, na
olimpijskih igrah v Miinchnu 1972 pa
peta.
Atletsko leto 1973 je zaključila
kot jugoslovanska državna rekor-
derka, z rezultatom 62,17 m. Vrhu-
nec kariere je doživela leto kasneje,
ko je na evropskem atletskem pr-
venstvu v Rimu njeno kopje polete-
lo do tretjega mesta. S tem rezulta-
tom je zaključila svojo bogato atlet-
sko kariero in se nato posvetila
družini.
Kljub končani tekmovalni poti, pa
njena atletska aktivnost ni povsem
zamrla. Od leta 1989 ponovno nasto-
pa, in sicer na svetovnih in evropskih
atletskih veteranskih prvenstvih, kjer
v svoji kategoriji ponovno niza zma-
ge-
BRANKO GOROPEVŠEK
AKCIJA
11
Najprej kostanj, nato časopis
Sedmošolci iz Dramelj so že dva tedna na drugem mestu
Sedmošolci iz Dramelj so
v naročniški akciji Novega
j^nika že dva tedna uvrstili
1,3 2. mesto ter želijo zmaga-
ti Za sodelovanje v tej akciji
jO jih na šoli izbrali zaradi
^,gpešnosti med jesensko ak-
nabiranja in prodajanja
liostanja.
V 7. razredu OŠ Dramlje so
[lajprej uspešno prodajah ko-
jtanj na celjski tržnici. Kupci
jO vedeli, da ga prodajajo
^^enci, ki želijo na lep končni
jzlet, vsaj na Raduho, zato so
je radi ustavljali. To je gospo-
'barsko šibkejše območje, z ve-
liko brezposelnimi, zato mo-
tajo učenci starše razbremeni-
ti. Zbrani denar je trenutno v
uspešni šolski hranilnici,
učenci pa upajo, da bo tam
tudi več tolarjev iz naročniške
akcije NT&RC, med katero so
se zelo izkazali.
»To je razred, ki je poln opti-
mizma, pripravljen na trdo de-
lo,« nam je povedala zadovolj-
na razredničarka 7. razreda
Barbara Krajnc. V Dramljah
nimajo kljub dejstvu, da živijo
na pragu dveh mest, nobenih
posebnih težav z disciplino.
učenci so pošteni in marljivi.
Tako bodo sedmošolci v okvi-
ru šolske čistilne akcije kmalu
očistili vas Razbor (vsak raz-
red bo tudi letos čistil po eno
vas). Sicer pa prihajajo učenci
k pouku od blizu in daleč, saj
iz treh odmaknjenih vasi še ni
urejenega prevoza.
Sedmošolci in ostali učenci
so uspešni na različnih po-
dročjih ter odhajajo na tekmo-
vanja. Tako je bila sedmošolka
Špela Kopinšek uspešna na
Preglovem tekmovanju iz ke-
mije ter se odpravlja na regij-
sko. Prav tako so ponosni na
učenca 7. razreda Blaža Ko-
larja, ki trenira košarko v klu-
bu Pivovarna Laško.
Radi tudi berejo, saj je nji-
hova razredničarka na čelu
šolske knjižnice. V šoli dela tri
leta, pred tem si je kot knjižni-
čarka nabirala izkušnje v
Knjižnici Šentjur, v kraju kjer
živi. V šolski knjižnici je tre-
nutno šest tisoč knjig, od tega
približno štiri tisoč za učence
ter dva tisoč za pedagoške de-
lavce. V zadnjem času mika
učence v knjižnici nov raču-
nalnik, ki jim omogoča še de-
skanje po internetu.
Drameljsko šolo, kjer je na
čelu ravnatelj mag. Stane Jan-
čič, obiskuje 177 učencev. Po-
sebne prostorske stiske nima-
jo, saj jim novih šolarjev manj-
ka. Šola veliko sodeluje s KS
Dramlje ter je dejavno vključe-
na v krajevno življenje, v okvi-
ru različnih praznovanj in ob-
darovanj dobro pa sodeluje
tudi z društvom prijateljev
mladine. Zadnji mesec so pod
vodstvom učiteljice slovenšči-
ne Mirjane Purnat pripravili
predstavo Video klub (z njo so
sodelovali na področnem sre-
čanju otroških dramskih sku-
pin v Celju), nedavno pa so
igrali po šolah Sapramiško.
Igrali so jo pod vodstvom uči-
teljice matematike Anice Če-
de, ki se posveča otrokom na
gledališkem področju že vrsto
let.
Resnično, v drameljski šoli
se vedno nekaj dogaja. Jako
se trenutno med drugim pri-
pravljajo na akcijo zbiranja
igrač za otroke, ki jim jih starši
ne morejo kupiti.
BRANE JERANKO
Sedmošolci iz šole v Dramljah z razredničarko Barbaro Krajnc, ki je ponosno na njihov
- optimizem ter pripravljenost na trdo delo.
Ko 3x3 ni poštevanica
S popoldanskimi dejavnostmi, namenjenimi učencem in
njihovim staršem, v IIL Osnovni šoli Celje danes zaključuje-
jo zdaj že tradicionalne dneve odprtih vrat šole, ki jih
poimenujejo 3x3 na IIL OŠ Celje.
S prireditvami so v III. OŠ Celje začeli v torek, ves čas pa so v
šolskih prostorih, na hodnikih in v posameznih učilnicah, na
ogled številne razstave ter predstavitve projektov, ki so jih
učenci že izpeljali v tem šolskem letu. Sicer pa so dejavnosti,
ki jih v šoli v sklopu dnevov odprtih vrat pripravljajo tri dni
zapored, namenjene druženju staršev, učencev in učiteljev,
zajemajo pa zlasti razhčne ustvarjalnice, športno-rekreativna
srečanja, nastope učencev ter vpogled v šolsko učno dejav-
nost.	IS
Dober dan, irrtec
v vseh treh celjskih vrtcih začenjajo z vpisom malčkov
novincev v torek, 17. aprila.
Glede na to, v katero vrtčevsko enoto bi starši radi vpisali
svojega malčka, bo vpis novincev za šolsko leto 2001/02 v
upravi Vrtca Anice Černejeve na Kajujiovi 5 vsak delovni dan
med 7. in 15. uro, pri vodjah enot Gaberje, Center in Hudinja
Vrtca Tončke Čečeve vsak dan med 7.30 in 15.30 uro ter v upravi
Vrtca Zarja na Zagajškovi vsak delovni dan med 6.30 in 14.30
uro ter ob torkih še do 16. ure. Vpis novincev v celjske vrtce
bodo zaključih 11. maja.	IS
Bronasta zdravstvena šola
Na svetovni dan zdravja je bilo na Jesenicah državno
tekmovanje srednjih zdravstvenih šol Slovenije. Letošnja
tema strokovnega tekmovanja je bila zdravstvena nega ki-
rurške rane. Tekmovanja se je udeležilo 44 dijakinj in dijakov
iz devetih zdravstvenih šol. Z Zdravstvene šole Celje sta
Maja Dolinšek in Špela Podpečan dosegli bronasti prizna-
nji. Sodelovali so tudi na likovnem in literarnem natečaju z
naslovom »Vsi različni, vsi vključeni«. Dan prej je bil v
počastitev dneva zdravja tek po ulicah Slovenj Gradca. V
kategoriji srednješolcev je prvo mesto osvojil dijak Andrej
Cimperšek, ekipno pa je Srednja zdravstvena šola Celje
osvojila drugo mesto.	S.B.
Iz Kolorada pod Pohorje
v torek so občini Zreče in Slovenske Konjice obiskali pred-
stavniki nacionalne garde Kolorada iz Združenih držav Ameri-
ke. Dopoldan jih je sprejel zreški župan Jože Košir, nato so si
ogledali Zreče in Klimatsko turistični center Rogla. Popoldan so
sodelovali na strokovnem seminarju v Zrečah, zvečer pa jih je v
Slovenskih Konjicah sprejel župan Janez Jazbec.	U.K.
Vrstni red v akciji Naročniki 2001 po četrtem tednu
(upoštevali smo naročilnice, ki smo jih prejeli do ponedeljka, 9. aprila)
Šole, ki so zbrale največ naročnikov:
1.	OŠ Lava Celje 40 naročnikov
2.	OŠ Štore 25 naročnikov
3.	OŠ Ljubečna 21 naročnikov
OŠ Žalec 21 naročnikov
4.	OŠ Dramlje 19 naročnikov
5.	OŠ Gorica pri Slivnici 16 naročnikov
Razredi, ki so četrti teden zbrali največ naročnikov:
1.	1. b razred OŠ Lava Celje 12 naročnikov
2.	7. razred OŠ Dramlje 9 naročnikov
3.	7.b razred OŠ Polule 6 naročnikov
Razredi, ki so doslej skupaj pridobili največ naročni-
kov in se potegujejo za končne nagrade (500.000,
300.000 in 200.000 tolarjev):
1.	l.b razred OŠ Lava 26 naročnikov
2.	7. razred OŠ Dramlje 19 naročnikov
3.	8. razred OŠ Dobje 12 naročnikov
4.	6. c razred OŠ Pranja Malgaja Šentjur 11 naročnikov
5.	8. a razred OŠ Ljubečna 9 naročnikov
8. b razred OŠ Vransko 9 naročnikov
V akciji sodeluje 30 osnovnih in srednjih šol in 75 razredov.
12
100 KMEČKIH ŽENSK NA MORJE
Namesto v hlev na morje
Dva dneva židane volje na 29. izletu 100 kmečkih žensk na morje - Najstarejša med najbolj neutrudnimi plesalkami -
Marije, Jožice in vse druge
Zadnje petkovo jutro je bi-
lo za sto kmečkih žensk na
Celjskem posebno veselo.
Mnoge, ki jim je bil žreb
naklonjen, so se to jutro na-
mesto v hlev odpravile v Ce-
lje, od koder so se odpeljale
za dva dni na morje. Tri iz-
žrebanke so bile na morju
prvič v življenju.
Izletnikova avtobusa sta se
najprej ustavila v Šempetru v
Savinjski dolini. Tam so bile
vse izžrebanke gostje gostin-
cev Zvoneta in Milice Štor-
man, ki sta ju lepo postregla.
Ena od potnic, Marija Pleme-
nitaš iz Dobja pri Planini, je
tako srečala nekdanjega sošol-
ca Zvoneta, s katerim sta bila v
hotelu Celeia, ki je dandanaš-
nji njegova last, vajenca. Ple-
menitaševa, ena od najzani-
mivejših potnic 29. izleta 100
kmečkih žensk na morje, je
bila potem v službi kot uprav-
nica počitniškega doma v Vr-
sarju, v Mariboru ter Šentjur-
ju. Po rojstvu četrte hčerke se
je povsem posvetila družini,
domu in kmetiji ter rodila še
peto hčer. Dve sta še študent-
ki.
Na kmetiji zelo rada dela,
to delo jo osrečuje, nam je
zaupala. Izvira iz velike Salo-
birjeve kmetije v bližnjih Za-
pečah, kjer koreninijo znani
gostinci istega priimka. Poro-
čila se je na manjšo kmetijo,
veliko šest hek^rov, kjer dela
ne zmanjka. Vstaja ob šestih
zjutraj, zakuri domače og-
njišče ter pripravi zajtrk za
otroke in moža, poslovodjo
domače kmetijske zadruge.
Potem odide v hlev, posprav-
lja in pere ter se ukvarja z
vnučki. Prejšnji teden se je
mladostna babica razveselila
že šestega. V toplejših mese-
cih je do kosila na njivah in
travnikih, kjer kmetujejo
biološko, nato pripravi kosi-
lo za deset ljudi ter se vrne na
zemljo. Zvečer je spet v hle-
vu, kjer jo pričakuje sedem
glav živine.
Vmes se rojevajo njene pe-
smi. Eno od njih, o morju, je
prebrala v Belvederju nad Izo-
lo udeleženkam izleta.
Sreča z žrebom
Pot do Postojne je minila
zelo hitro, saj sta muzikanta
Stanko Mikola iz Arclina in
Janko Mogu iz Žepine oba
dneva izleta pridno raztegova-
la meh ter stresala šalo za šalo.
Mikola, prvi mož Ansambla
Mikola, bo praznoval 15. ju-
nija v Vojniku 15-letnico na-
stopanja skupine, v kateri pre-
peva njegova soproga (za dan
žena je nastopal v Sindelfing-
nu pri Stuttgartu, za novo leto
v Berlinu). Janko Mogu, ki je
bil na izletu s 100 kmečkimi
ženskami osemnajstič, nasto-
pa z družinskim triom, v kate-
rem je skupaj s hčerko in si-
nom.
Srečanje s Postojnsko jamo
je bilo prijetno doživetje tudi
za kmečke ženske, ki so jo že
videle. Zahtevno pešpot so
premagale celo najbolj betež-
ne, saj jih je čakalo prijetno
presenečenje. Med stalagmiti
in stalaktiti jim je zapel kvar-
tet Trs iz Nove Cerkve, pod
vodstvom Toneta Sentočni-
ka. Trs prepeva med drugim
na novoletni dan prvoroj ene-
mu dojenčku celjske bolnišni-
ce, precej nastopajo tudi na
Karitasovih koncertih, v do-
brodelne namene.
Med vožnjo na morje so pot-
nice pripovedovale, da so same
oziroma njihovi najdražji po-
šiljali kupone za udeležbo na
izletu po 10 ali celo 20 let.
Tokrat so imele srečo tudi z
vremenom, saj jih je na morju
pričakovalo prečudovito vre-
me. Pred hotelom Lucija v Por-
torožu, kjer so potnice stano-
vale, sta potnice prijazno poz-
dravila podžupan občine Piran
Drago Žerjal ter direktor hote-
la Boris Butinar in drugo ho-
telsko osebje, ki jih je za do-
brodošlico posebej pogostilo.
Pozdravili so jih s šopki za
cvetno nedeljo, o kateri so po-
vedale udeleženke marsikaj
zanimivega. Marija Ogrizek
iz Zagaja pod Bočem je opozo-
rila na butare velikanke iz do-
mače Kostrivnice, tudi po 40
metrov dolge ter na velikonoč-
nico z Boča. Zanimivo je tudi
pri Slavici Leva s Frankolove-
ga, materi štirih otrok, kjer
odnesejo v cerkev butaro iz
šestih vrst lesa, male križce pa
nato po parcelah kmetije.
Najmlajša udeleženka iz-
leta je bila 26-letna Panika
Završnik z Dobrovelj, naj-
starejša 84-letna Pepca Br-
šec iz Sedlarjevega. Največ,
9 otrok, je rodila 82-letna
Štefka Smrečnik iz Lokovine
pri Dobrni. Med potnicami je
bilo kar 18 Marij in 9 Jožic.
Izžrebanke so bile zadovolj-
ne z lepim sprejemom in šte-
vilnimi pozornostmi. Tako
Zofija Marovt iz Ljubije pri
Mozirju, bralka Novega tedni-
ka od samega začetka, za kate-
ro so pošiljali njeni dragi ku
pone celo desetletje. V Mozir
ju jo poznajo kot članico hor
tikuhurnega društva, ki j(
med prvimi začela sekati gr
movje na parcelah danes pre
krasnega Mozirskega gaja
Tam je vsako leto, vse do lani
opravila veliko ur prostovolj
nega dela. Je mama dveh odra
slih otrok ter petih vnukov, oi
katerih so štirje že na fakulte
ti. Na izletu se je izkazal
njena ljubezen do petja, saj j
bila med drugim pol stoletj
pevka na koru ter je prejel
zlato Gallusovo značko.
Izlet 100 kmečkih žensk je b
lepo doživetje prav tako z
najmlajše udeleženke. Med nj
mi je imela tik pred izletoi
100 kmečkih žensk pred Postojnsko jamo. Letos je bilo več kot dva tisoč kandidatk.
Srečanje dveh sošolcev, gostinca Zvoneta Štormana in Marije Plemenitaš iz Dobja, ki piše
pesmi. V hotelu Celeia, ki je danes njegova last, sta bila skupaj vajenca.
Najmlajša in najstarejša udeleženka izleta, ki še vedno pleše polke in valčke. Vezeni šopt
so delo Elice Šantl iz Zagrada pri Celju.
100 KMEČKIH ŽENSK NA MORJE
13
pjstni dan Jožica Čoki iz Sve-
jga Štefana pri Šmarju, ki se je
lovsem posvetila družini, do-
0 in tri hektarje veliki, hribo-
^ti kmetiji. Osemindvajsetlet-
2 kmečka ženska je mama
^^eh deklic, od katerih je starej-
j v prvem razredu osnovne
ple. Za kmečki stan se je odlo-
lla, ker je edinka, ter zato, ker
lOtrebujejo starši pomoč. Lani
J bila na izletu navdušena nje-
lamama, ki je pošiljala kupone
no desetletje, letos je imela že
(vič srečo z žrebom hči. Med
eč kot dva tisoč kandidatkami.
Težak
vsakdanjik
Pred vrhuncem izleta, večer-
» prireditvijo v razglednem
dvederju nad Izolo, je bilo
tedušje zelo sproščeno. Med
jtnicami, ki so veselo prepeva-
pred hotelom z direktorjem
jjutinarjem in eno od receptork
tr vzbujale zanimanje domačih
p tujih turistov, je bila najbolj
fcre volje Elza Majoranc iz
Džinske vasi pri Štorah.
Majorančeva vodi glasbeno
skupino Kompolske pevke, ki
redno nastopa v Grižah in na
Kopitniku. Kmečka ženska ter
mati štirih otrok, ki je delala na
7 hektarjev veliki kmetiji, je že
dve desetletji onkološka bolni-
ca, vendar premaguje bolezen
predvsem z dobro voljo. Na
večerni prireditvi v Belvederju
je zapela na odru skupaj z Okro-
glimi muzikanti iz Laškega, ki
so kmalu napolnih plesišče.
Za prepevanje himne izleta
100 kmečkih žensk o veselih
neugnankah sta poskrbela
kvartet Trs in trio Vikija Aši-
ča, ki sta predstavila med
drugim še svojo zmagovito
pesem o Otrocih tisočletja.
Zbrane v Belvederju je poz-
dravil vodja marketinga Bo-
ris Može, ki je pomagal pri-
pravljati izlete 100 kmečkih
žensk že v zgodnjih osemde-
setih letih; dejal je, da je izlet
100 kmečkih žensk s Celjske-
ga pomembna poživitev nji-
hove predsezone. Prireditev
je povezoval novinar NT&RC
Tone VrabL čaral je čarodej
Jani Jošovc s pomočnico Sa-
bino, napitnice pa je prepe-
V*r« 1 4-1 o O-f 1 1/-1 ^T^ X Ir-1 An
drej Bremec. Oglasil se je tudi
»policist Janko Mogu«, ki je
prebral zanimivo poročilo
OKC. Glasbeniki so potem
poskrbeli, da se je plesalo
dolgo v noč. Med najbolj neu-
trudnimi plesalkami je bila
najstarejša udeleženka izleta,
84-letna Pepca Bršec iz Sed-
larjevega ob Sotli, iz prizna-
ne vinogradniške družine.
V soboto zjutraj je bila na
vrsti vožnja z ladjo do Pirana,
kjer je presenetilo kmetico Jo-
žico Zorič iz Dramelj srečanje s
sosedom Danijem, študentom
pomorstva, ki je na tej ladji na
praksi. Med obiskom srednje-
veškega Pirana smo se še pogo-
varjali z Miro Rupnik iz Zibi-
ke, ki se je po končani kmetij-
sko-gospodinjski šoli povsem
posvetila domu, družini in 4
hektarje veliki kmetiji. V hlevu
ima na skrbi pet glav živine. Pri
delu ji pomagajo mož, ki dela v
Celju, hči, ki je pravkar diplo-
mirala in sin, Id je letos odslužil
vojaški rok. Rupnikovi veliko
pomeni društvo kmetic na
Šmarskem Ajda, kjer je v
upravnem odboru ter se udele-
žuje tečajev kuhanja in ročnih
del. V Ajdi je našla svoje konjič-
ke, slikanje na svilo in steklo,
aranžiranje cvetja in vezenje.
Na društveni razstavi v Rogaški
Slatini, v začetku marca, so bili
njeni kvačkani prtički in vezen
prtiček z -velikonočnimi moti-
vi. Med njenimi konjički je
prav tako kolesarjenje po zibiš-
ki dolini.
Med kmeticami, ki si morajo
pri delu precej pomagati s ko-
šem, je Olga Blazinšek iz Viš-
nje vasi pri Vojniku. Živi na 7
hektarjev veliki kmetiji, veči-
noma na strmejši legi. Mama
petih otrok je dolgo hodila na
delo v Celje, zdaj je skupaj z
možem, upokojencem, po dva-
krat na dan v hlevu ter veliko
dela na zemlji. Poleti, ko je
veliko dela na zemlji, gre pogo-
sto iz hleva takoj v posteljo, saj
za televizijo ni časa. Pri vsem
skupaj so vse kmečke ženske s
finančnimi rezultati svojega de-
la zelo nezadovoljne. Še pose-
bej tam, kjer so v celoti odvisne
od kmetije. Toda v petek in
soboto ni bilo veliko časa za
takšno razmišljanje, ta dneva
sta bila drugačna od njihovega
trdega vsakdanjika.
BRANE JERANKO
Foto: GREGOR KATIČ
Potnice 29. izleta 100
kmečkih žensk na morje sta
varno vozila Izletnikova
voznika Tone Stiplovšek in
Darko Udrih. V spremljeval-
ni ekipi Novega tednika in
Radia Celje so bili vodja izle-
ta Mitja Umnik, tržnik Zlat-
ko Bobinac, novinarja Tone
Vrabl in Brane Jeranko, fo-
toreporter Gregor Katič in
tehnik Bojan Pišek. Sprem-
ljevalna kombija sta vozila
Vlado Kocman in Milan Pe-
trovič, zdravje potnic pa je
imela na skrbi medicinska
sestra Betka Novokmet.
Marija Šumljak iz Vodruža pri Šentjurju. Prvič na morju in
takoj za krmilom ladje.
14
NASI KRAJI IN LJUDJE
Iskali kamenje, našli zaklad
Odkrili čudovito kapniško jamo - Nekateri obiskovalci kradejo kot srake
v pokrajini ob Sotli je za
novo jamo takšno zanimanje,
kot da bi odkrili rudnik zla-
ta. Odkritje čudovite kapniš-
ke jame na Pijovcih (občina
Šmarje pri Jelšah) je privabi-
lo zadnjo marčevsko nedeljo,
ko se je zanjo razvedelo, nič
manj kot 150 radovednežev.
Nekateri so prišli s pošteni-
mi nameni, drugi so kradli kot
srake.
Na Notranjskem in Primor-
skem ni odkritje kapniške ja-
me nič posebnega, drugače je
v predpanonski pokrajini ob
Sotli, kjer je ni nihče pričako-
val. Zgodilo se je pred kratkim,
v kamnolomu šmarskega pod-
jetnika Viktorja Straška, kjer
so prišh po miniranju na dan
prečudoviti kapniki. Za izjem-
no najdbo je izvedel Igor Ba-
har iz Šmarja pri Jelšah, uči-
telj zemljepisa II. osnovne šo-
le v Rogaški Slatini, ki je z učen-
ci raziskoval že kraško jamo
pri Makolah in rudniški rov
pod gradom Podčetrtek, kjer
so zanimive ponvice.
Bahar je brž odšel na Pijov-
ce ter odkril med odvaljenim
kamenjem številne kapnike, ce-
lo velike primerke. Takoj je ob-
vestil izkušene jamarje iz Pre-
bolda, ki so začeli odkrivati pod-
zemski raj. Deset izkušenih ja-
mark in jamarjev Črnega gale-
ba iz Prebolda je bilo doslej že
trikrat v pijovških globinah, bli-
zu križišča cest med Mestinjem,
Sladko Goro in Lembergom.
Nazadnje to nedeljo, ko so priš-
h že 300 metrov daleč pod zem-
ljo. »Menimo, da smo jo razi-
skali bolj kot ne do konca, le
na dveh koncih je še odprto,«
nam je v ponedeljek povedal
predsednik jamarjev Edvard
Tominšek.
Tatolf nič ne
ustavi
»Pri našem prvem obisku
smo ugotovili, da so pri izko-
riščanju kamnoloma naleteli
na glavni rov jame, ki je v ce-
lotnem obsegu kamnoloma za-
sut ali že odstreljen. Na obeh
skrajnih točkah pa je bilo mož-
no vstopiti v jamo,« je zapisa-
no v uradnem poročilu prebold-
skih jamarjev, ki so raziskova-
li celo na Filipinih. »Jama je
predvsem v zgornjem delu kap-
niško zelo bogata in lepa, ven-
dar so kapniki zelo lomljivi,
kar je delno posledica minira-
nja ter delno preperevanja si-
ge.« Jami so dah ime Osovniš-
ka jama, po bližnjem vrhu
Osovnica.
Jamarji so želeli odkritje ču-
dovite jame širši javnosti pri-
kriti. V to so jih silili zmikav-
ti, ki so jih kmalu zamikali kap-
niki. To jim ni uspelo, začelo
se je veliko ropanje, tako da so
jo morali zavarovati z rednimi
policijskimi obhodi. Napisi, da
je območje minirano, niso za-
dostovali. Lastnik kamnoloma
je poslej oba vhoda zasul, tako
da je vstop v jamo poslej bis-
tveno otežen.
»En del rova je popolnoma
uničen,« je zaradi tatov ogor-
čena Ljudmila Strahovnik,
konzervatorka za podzemno de-
diščino iz celjskega Zavoda za
varstvo naravne in kulturne de-
diščine. Bila je v notranjosti ja-
me. Po zasutju jame so se ne-
sojeni raziskovalci in tatovi zne-
sli celo nad stroji in drugim in-
ventarjem kamnoloma. »Sicer
pa je z lastnikom kamnoloma
dogovorjeno, da do konca ra-
ziskav ne bo opravljal novih iz-
kopavanj ter miniranj.«
Lastnik kamnoloma ima za
izkoriščanje vsa potrebna do-
voljenja. Po mnenju strokov-
njakov je ekološko osveščen ter
se dobro zaveda pomena zani-
mive najdbe.
Turistična
točka?
Gre za jamo, ki je le približ-
no 10 kilometrov oddaljena od
turističnih središč v Rogaški
Slatini in Podčetrtku, zato se
je brž pojavilo vprašanje o mož-
nosti turističnega obiska. Kljub
posebni lepoti Osovniške jame
so v jamarskem klubu iz Pre-
bolda mnenja, da zaradi krh-
kosti kapnikov in preozkega
prehoda množični obisk ne bo
mogoč. Podobno razmišljajo v
celjskem zavodu, naročniku ja-
marskega mnenja iz Prebolda.
V zavodu so nam povedali, da
težko pričakujejo rezultate stro-
kovnjakov inštituta SAZll za ra-
ziskovanje krasa iz Postojne, ki
bodo znani v prihodnjih dneh.
Zato smo se v ponedeljek po-
govarjali še s geodetom jamo-
mercem Pranjem Droletom iz
Postojne, ki je obiskal Osovniši^^
jamo prejšnji teden. Povedal
da pričakuje še podatke geocj^!
tov iz Šmarja pri Jelšah, gle(j^
turističnega obiska pa meni, (j^
bi bil v vhodnem delu mogof
Meni, da gabariti jame za prvj
40 metrov to, z manjšimi posj
gi, dopuščajo.	;
Odkriti podzemni zaklad 1)
mogoče izkoristiti za turisti^
ne namene v vsakem primeri]
»Predlagamo, da se po konč
nem koriščenju kamnoloma oi
tanek jame uredi in zavaruj
tako, da bo primeren za obis
jamarjev, ne pa ostalih obiski
valcev,« je slišati iz Prebolda
od koder so oskrbniki Snežri
jame na Raduhi. »O jami se la
ko posname filmsko in fot(
grafsko gradivo, ki se lahko pr
kazuje kot zanimivost po vz(
ru Potočke zijalke, tako kot
gostilni Firšt v Solčavi. Iz oi
lomljenega okrasja se lahk
pripravi imitacija jame«.
Lepote iz Osovniške jame b
mogoče povezati z drugo pa
zemno znamenitostjo Obsot
Ija, z bližnjo geološko antik
nalo na glavnem križišču v Mf
stinju, kjer je mogoče opazi
vati zelo zanimive zemeljsk
plasti. To so razglasili za n;
ravni spomenik, zdaj priprai
Ijajo njeno turistično oznak
ter že začenjajo razmišljati
morebitni povezavi z Osovni
ko jamo.
BRANE JERANK
Prizor iz dela najlepšega, vzhodnega rova. Jamar Drago Lamper iz Celja med sigastimi
oblogami, stalagmiti in stalaktiti s špageti.Foto: jamarski klub Črni galeb Prebold
Ples na celjskih ulicah
Preko 60 plesalcev-folkloristov se je v soboto dopoldne predstavilo na ploščadi pred
Hotelom Evropa ter na celjske ulice prineslo utrip ljudskih plesov širom Slovenije, s plesi iz
Šumadije pa so nastopili tudi domači folkloristi Srbskega kulturnega društva Desanka
Maksimovič iz Celja.
Plesalci Celjske folklorne skupine so nastopili s spletom kozjanskih plesov, folkloristi iz
Kompol nad Štorami z obrežem, plesalci Folklorne skupine KUD Dobrna pa z vaško in špic
polko, plesom gospod-gospa, trablanom, cvajšritom in rebernikom. Območno srečanje folklor-
nih skupin v Celju so pripravili v celjski območni enoti Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti.
IS, Foto: GD
Prenovljeni
prostori v
ponos
Društvo upokojencev Celje,
ki šteje kar 1.115 članov, je
na občnem zboru ocenilo de-
lo v lanskem letu in sprejelo
program za letos.
Po besedah predsednika Jo-
žeta Bučerja so v društvu naj-
bolj ponosni na lani opravlje-
no prenovo prostorov na Mu-
zejskem trgu, kjer so prenovi-
li pročelje, sanirah dimnik, ob-
novili dvorano, del stavbnega ■
pohištva ter namestili nova sve-
tila. Prenova je bila vredna več
kot milijon tolarjev, člani druš-
tva pa so s prostovoljnimi pris-
pevki zbrah blizu 130 tisoč to-
larjev.
Ob humanitarni skrbi za svoje
člane v društvu veliko pozor-
nosti namenjajo tudi družabni
dejavnosti, veliko upokojencev
pa je dejavnih tudi v posamez-
nih sekcijah društva. »Tako bo
tudi letos,« pravi Bučer, »saj na-
meravamo nadaljevati z vsemi
utečenimi dejavnostmi, vklju-
čevali pa se bomo tudi v raz-
prave o problematiki zdravs-
tvenega zavarovanja ter zlasti
v vse tisto, kar zadeva življe-
nje starejših v Celju; od načr-
tovane gradnje varovanih sta-
novanj in vzpostavitve dnevnega
centra pri Domu upokojencev
Celje do sodelovanja s Centrom
za socialno delo Celje.« IS
Kotnikova butara Dobrni
Letošnja butara za cvetno nedeljo v Dobrni je delo družil
Kotnik z Zavrha, kjer so do pred nekaj leti izdelovali butai
velikanke. Letošnja, ki krasi središče Dobrne, je dolga deveti
pol metrov in tehta okoli 250 kilogramov.
Iz Zavrha jo je prineslo osem fantov, v Dobrni pa jo je slovesi
blagoslovil župnik Janko Strašek. Kot veli tradicija, so butaro nar
dili iz leske, mačic, pušpana in božjega leska, vse skupaj pa poživi
še s pisanimi trakovi. Običajno Kotnikovi zanjo potrebujejo ted(
dni, letos pa so jo končah v treh dneh. Pa je prav tako lepa. Bo
NASI KRAJI IN LJUDJE
15
Mestna vrata za mitnino
l^onec tedna so v Celju, na Ljubljanski uli-
vstopu v ožje mestno središče, začeli
Ltavljati stara mestna vrata.
i^j^jestna vrata so projektirana tako, da skoz-
^ še vedno lahko pripeljejo tovornjaki, če-
l^vjih v srednjem veku niso poznali. Del svo-
L srednjeveškega poslanstva so vrata odigra-
jo ^e sinoči, ko je ostrojezični mitničar ob njih
pobiral mitnino; prostovoljne prispevke, ki jih
bodo mestne oblasti skupaj z meščani nameni-
le za nakup gastroskopa za otroški oddelek Splo-
šne bolnišnice Celje. Montažna konstrukcija ob
vstopu v mestno središče bo ostala še vsaj do
sredine prihodnjega tedna, če ji bo naklonjeno
vreme, pa do konca prihodnjega tedna.
IS, Foto: GK
Celjski dijaki
odlični frizerji
v Srednji strokovni in po-
klicni šoli Celje je bilo v pe-
tek četrto državno tekmova-
nje frizerskih srednjih šol,
na katerem so gostitelji os-
vojili nagrade v moški in
ženski stroki ter si prislužili
ekipno zmago. Sodelovalo je
84 dijakov iz šestih šol.
Celjani so osvojili prvo me-
sto med tretjimi letniki v moš-
ki stroki, imenovani musku-
lin. Najboljšo pričesko je na-
redila Milena Carevič, drugi
pa je bil Sebastjan Breški, ki
je bil tudi šesti v tekmovanju
tretjih letnikov v moški stroki
pri obhkovanju športne priče-
ske. Med tretjimi letniki sta v
ženski stroki v oblikovanju
dnevne pričeske prvo mesto
osvojili dijakinji Taja Hriber-
šek in Andreja Oblak, med-
tem ko je Natalija Zapušek
osvojila četrto mesto in Vanja
Jordan šesto. V tekmovanju
tretjih letnikov v ženski večer-
ni pričeski so bili dijaki Sred-
nje strokovne in poklicne šole
Celje tretji. To mesto je osvo-
jila Natalija Zapušek, Taja
Hriberšek pa je bila peta.
SIMONA BRGLEZ
Dobra izbira |e vedno prava
Dobre izkušnje pri odprtju tronsakdjskega računa
Uporabniku prijazno elektronsko poslovanje
Ob reformi plačilnega prometa, ki v Sloveniji poteka že od leta
1995 in poskuša naš sistem prilagoditi zahtevam EU, so tudi v
Abanki že lani jeseni omogočili podjetjem odpiranje transakcijskih
račimov. Lani se je namreč znotraj te reforme pričel prenos računov
la banke. Dejstvo je, da je poslovanje pri Abanki za večje zneske
cenejše od poslovanja preko APP predvsem v primeru
elektronskega potovanja, ki so ga v tej banki uspeli razviti v
uporabniku priiazen sistem.
"Doslej se je za odprtje tran-
akcijskega računa pri Abanki
jdločilo že nekaj več kot 370
pravnih oseb," pojasnjuje Anica
^ehovar-Žnidaršič, izvršna
lirektorica za področje poslo-
vanja s pravnimi osebami v
Abanki in dodaja, da poslovanje
s podjetji, ki so se odločila za
delni ali celotni prenos računa
na Abanko v prvih mesecih, po-
teka nemoteno.
84 % plačilnih nalogov je
izvedeno elektronsko. V Abanld
pravijo, da razmišljajo o plačil-
aem prometu celovito, zato so
dolgoletne izkušnje banke z
mednarodnimi plačilnimi in-
strumenti vsekakor prednost
tudi pri poslovanju s plačilnimi
instnunenti v državi.
Če se pravna oseba odloči od-
preti pri Abanki transakcij ski ra-
za plačila v državi in oprav-
lja preko Abanke tudi plačilni
promet s tujino, ji avtomatično
Zagotavljajo tudi boljši nakupni
'eCaj pri prodaji deviznih prili-
vov podjetja. Aleš Stiplovšek,
direktor celjskega podjetja S
do.o. pravi, da se je odločil
"dpreti transakcijski račun pri
Abanki predvsem zato, ker so
Zfilo prilagodljivi in ker so njego-
ve dosedanje izkušnje pri poslo-
vanju s to banko dobre. Z Aban-
® poslujejo prek njihove elek-
tronske banke Abacom, ki je
uporabniku prijazen program. S
storitvijo plačilnega prometa pri
Abanki je zelo zadovoljen, saj so
plačila izvedena hitro in ni
nobenih zastojev ali drugih
težav.
Nada Jurko, direktorica celj-
ske podružnice Abanke, je v
zvezi z Abacomom poudarila,
da njegova posebna multiban-
čna različica omogoča uporabni-
kom enotno elektronsko poslo-
vanje z več bankami in integri-
ran vpogled v podatke z računov
pri več bankah. Abacom je zani-
miv tudi zato, ker je uporaben
tako za opravljanje plačilnega
prometa doma kot tudi v tujini.
Uporablja ga že več kot 250
podjetij.
Posebna multibančna različica
Abacoma pa omogoča uporabni-
kom enotno elektronsko poslo-
vanje z več bankami in integri-
ran vpogled v podatke z računov
pri več bankah.
Aleš Stiplovšek svojo odloči-
tev za odprtje transakcijskega
računa pri Abanki še pojasnjuje:
"Še posebej mi je všeč, da lahko
s pomočjo njihove elektronske
banke vsak trenutek opravljam
domača in mednarodna plačila
ter sproti spremljam stanje
računa."
Lepše življenje z
epilepsijo
člani Društva za lepše življe-
nje z epilepsijo so se zbrali na
redni letni skupščini in ob tej
priložnosti proslavili tudi peto
obletnico delovanja društva.
Kot je povedala predsednica
društva Mojca Kodrun, so med
srečanjem povzeli delo društva
v minulih letih. »Za najpomem-
bnejši dosežek štejemo dogovor
z Izletnikom Celje, ki našim čla-
nom nudi popuste pri javnih pre-
vozih,« pravi Kodrunova. Veči-
na ljudi z diagnozo epilepsije ne
more voziti, zato so zelo vezani
na javni prevoz. Kot je povedala
Kodrunova, bodo skušali podo-
ben dogovor skleniti tudi s Slo-
venskimi železnicami in drugi-
mi javnimi prevoznimi podjetji v
Sloveniji. »V zadnjem letu smo
pričeU tudi s strokovnimi preda-
vanji v šolah, kjer učitelje sezna-
njamo s tem, kako ravnati z otro-
ki, ki imajo epilepsijo.« Po bese-
dah Kodrunove je odziv šol do-
ber, za predavanja so dogovorje-
ni že z desetimi šolami.
Eden pomembnejših dosežkov
društva v zadnjem času je tudi do-
govor z Zavarovalnico Maribor, pri
kateri se lahko bolniki z epilepsijo
nezgodno zavarujejo, zavarovanje
pa velja tudi v primeru, ko do poš-
kodbe pride zaradi epileptičnega
napada.
Prostori Društva za lepše živ-
ljenje z epilepsijo so na Gledališ-
ki ulici 2 v Celju, uradne ure pa
so ob ponedeljkih od devete do
trinajste in ob sredah od devete
do šestnajste ure.	AMS
Vadijo po vaseh
v PGD Braslovče so pričeli redno mesečno izobraževanje gasil-
cev. Vsako prvo nedeljo dopoldan bodo gasilci Braslovč spoznavali
opremo, se izobraževali in opremo tudi praktično preizkusili. Vaje
bodo opravili v razhčnih vaseh. Ena izmed prvih vaj je bila v vasi
Polče, kjer so si krajani ogledali delo in tehniko gasilcev. T. T.
MODRI TELEFON
Tabli na
platanah
Bralec se pritožuje, ker so
parkirna opozorila na celjski
železniški postaji pritrjena
kar na drevesa platan. Gre za
parkirišče za zaposlene, ob
prostorih kolodvorske resta-
vracije.
Opozorilo je namestila sek-
cija za signalno varnost in te-
lekomunikacijske naprave. V
pisarni šefa postaje so nam od-
govorili, da bodo napako so-
delavcev odpravili, ter table od-
stranili z drevesa.
BJ
Premazani
grafiti
Bralka Nataša iz Celja spra-
šuje, koga so motili grafiti na
steni ob Razlagovi ulici v Ce-
lju, ki so bili med najlepšimi
v mestu. Tisti, ki jih je pono-
či premazal z belo barvo, je
bil nanje očitno zelo jezen,
saj so na tleh ostali madeži,
prej lepi grafiti pa se še ved-
no vidijo skozi premaz, tako
da je zdaj vse skupaj zares
videti kot velika packarija.
Kot je povedal celjski opat
Marjan Jezernik, je stena v la-
sti Župnijskega urada Celje,
vendar so se po tem, ko so sku-
šali steno nekajkrat očistili, od-
ločili, da jo bodo pustili pri mi-
ru. »Že kar nekaj časa je od ta-
krat, ko smo ugotovili, da ne
moremo stene čistiti tako hi-
tro kot lahko po njej rišejo av-
torji grafitov, zato smo se od-
ločih, da jim jo bomo pustih.
Gre za steno, dolgo 20 metrov,
ki je ves čas porisana z grafiti
in nekateri med njimi so zelo
lepi, zato nas niti ne motijo.
Kdo je steno premazal tokrat,
ne vemo, v primeru, da bi gra-
fiti motili koga od občanov, pa
se lahko obrne na Mestno ob-
čino Celje. Nas grafiti ne mo-
tijo in jih bomo pustili pri mi-
ru.«
Umazane
jeklenke
Bralka iz Celja sprašuje, ka-
ko dolgo bodo Celjani naro-
čeni plin dobivali v umaza-
nih jeklenkah.
Zvonko Mihelčič, vodja ko-
merciale pri podjetju Celjski
plini, odgovarja: »Jeklenke v
Sloveniji so tipizirane: vse so
enake oblike in barve. V našem
podjetju tiste, ki jih dobimo na-
zaj, vedno očistimo z vodo, pre-
den jih damo v nadaljnjo upo-
rabo. V Celje vozijo jeklenke z
več različnih krajev in podje-
tij in vprašanje je, ah se v vseh
držijo pravil, ki veljajo za plin-
ske jeklenke. Kot predpisuje
pravilnik, morajo biti jeklen-
ke, ki so v bistvu tlačne poso-
de, pregledane najmanj enkrat
na deset let in takrat se ugoto-
vi, aU so še uporabne. Če je ugo-
tovljena korozija ali večja odrg-
nina, se jeklenka zavrže, sicer
pa življenjska doba plinskih je-
klenk ni natančno določena.«
Gnoj s kmetij
Bralka iz Zadobrove spra-
šuje, alr obstaja kakšen od-
lok, ki bi kmetom prepovedo-
val zlivanje gnojnice. Le to
kmetje v Zadobrovi zlivajo v
jarke, gnojnica pa potem te-
če kar mimo njene hiše in dvo-
rišča.
Odgovarja Vinko Andolšek,
vodja komunalnega nadzo-
ra na Oddelku za okolje in
prostor Mestne občine Celje:
»To področje ureja Odlok o rav-
nanju z odpadnimi vodami, ki
vključuje tudi ravnanje z gnoj-
nico v primeru, ko gre za gnoj-
nico kot odpadek z zasebnih
kmetij. Za reševanje tovrstnih
zapletov so pristojne inšpekcij-
ske službe, res pa je, da je v
zvezi z iztekanjem gnojnice ve-
liko nejasnosti. Vehko hiš na-
mreč nima možnosti za izgrad-
njo kanalizacije, odlok pa do-
loča tudi, da se morajo priklju-
čiti najbližji kanalizaciji, če je
ta oddaljena manj kot sto me-
trov. Dostikrat, predvsem pri
starejših hišah, kanalizacije v
bhžini hiše ni, zato takšne pri-
mere rešujemo posamezno.
Ker ne vemo, kako je urejena
kanalizacija v omenjenih kme-
tijah na Zadobrovi, je najbo-
lje, da se bralka obrne na Od-
delek za okolje in prostor Mest-
ne občine Celje, kjer se bomo
podrobneje pogovorili in ji po-
magali pri iskanju rešitve.«
AMS
Do prihodnjega četrtka bo va-
še klice na Modrem telefonu
sprejemal novinar Sebastijan
Kopušar. Na telefonsko šte-
vilko 031/569-581 ga lahko
pokličete vsak dan med 10. in
17. uro, svoja vprašanja za
Modri telefon pa lahko med
ponedeljkom in petkom do 17.
ure zastavite tudi po telefonu
422-50-00.
16
Spobt
Osmanovič dočakal priložnost
Zasavec se bo tretjič preizkusil v 1. SNL - Tomažiču prekipelo zaradi neučinkovitosti
23. krog med našimi najboljšimi žogobr-
carji spet ni minil brez presenečenj. HIT
^Gorica, ki je letos nizala neuspehe, je spet
izgubila s Korotanom, nepričakovana pa je
bila tudi zmaga Tabora v Velenju, ki je
povzročila zamenjavo na tamkajšnji trener-
ski klopi.
Potem, ko naj bi vodstvo Rudarja že pred
dobrim tednom razmišljalo o odstavitvi Toni-
ja Tomažiča, se je Korošec kar sam odpovedal
sodelovanju s »knapi«. Usoden je bil nenadejan
poraz proti Sežancem, ki se krčevito borijo za
obstanek, tekmo Ob jezeru pa si je ogledalo
vsega 250 gledalcev, med katerimi je bil tudi
novi trener Edin Osmanovič. Le-ta je bil reden
obiskovalec Rudarjevih srečanj in že nekaj
tednov se je govorilo o njegovem prihodu na
trenersko klop Ob jezero. Zasavec je bil na
povabilo vsekakor pripravljen, čeprav je bil v
ponedeljek zgodaj popoldne, takoj po sestan-
ku Tomažiča in predsednika Rudarja Zdenka
Laha, precej zadržan. »Bili smo v stikih, čez
nekaj časa se bomo pogovarjali in šele potem
bom lahko povedal kaj več,« je bilo vse, kar je
povedal.
Bivši je vedel...
Korošec je na Rudarjevi klopi sedel od začet-
ka letošnje sezone. Sprva je nizal same uspehe,
a je že septembra po sijajni seriji opozarjal:
»Rezuhati niso realni. Naše moštvo se ni spo-
sobno boriti za najvišja mesta, ampak za sredi-
no prvenstvene lestvice.« Sledili so slabši je-
senski rezultati in še bolj porazni spomladan-
ski. Rudar je edino zmago spomladi zabeležil
proti CM Celju Publikumu, med Velenjčani pa
ni bilo pravega miru. Po porazu prejšnjo sobo-
to pa je Tomažič nepreklicno odstopil. »Vods-
tvo kluba mi je zastavilo dokaj visoke cilje, saj
si želijo uvrstitve na tretje ali četrto mesto.
Ocenil sem, da trenutno za kaj takega nismo
sposobni, zato sem ponudil prekinitev sodelo-
vanja,« je po prespani noči pojasnil bivši trener
Rudarja, ki se je v ponedeljek razšel še s
predsednikom. »Morala sva se dogovoriti še o
nekaterih malenkostih, zapisanih v pogodbi,
razšli pa smo se prijateljsko. Ključni razlog za
mojo odločitev je bil katastrofalen učinek
naših napadalcev. Tudi proti Taboru nismo
zadeli niti iz najugodnejših položajev,« je tar-
nal.
Čeprav je bila igra Rudarja še za odtenek
slabša kot v zadnjih jesenskih tekmah, si je
težko razlagati tako globok rezultatski padec.
Eden izmed glavnih vzrokov za slabe dosežke
je res neučinkovitost, drugi je zagotovo skrom-
nejši igralski kader. Kritikov Rudarjeve politi-
ke je vse več in najbrž je krivce za hude čase
velenjskega prvohgaša potrebno iskati med
tistimi, ki so se zlahka odrekli zvezdnikom in
Ob jezero zvabili povprečneže.
...novi pa tudi
Edina Osmanoviča'čaka v Velenju vse prej
kot lahko delo, edino kar mu gre na roko, je
ugoden razpored. »Knapi« so namreč včeraj
gostovali pri Domžalah, pojutrišnjem bodo
pričakali ajdovsko Primorje, naslednji tede,,
še vse slabši Dravograd. Če v treh tekmah
bodo osvojili vsaj 5 točk, se lahko poslovijo
od visokih ciljev. »O njih se nismo podrobi^,
pogovarjali, a mi je jasno, da si v klubu želijo
boljših rezultatov, ki bi prinesli višjo uvrstj,
tev. Najprej bo potrebno stabilizirati moštvo
in poiskati recept za preobrat,« meni Osinj.
novič, ki zasedbo odlično pozna. Z Rudarje^
se je dogovoril za sodelovanje do konca sezo,
ne z možnostjo podaljšanja, že v sarneiD
štartu pa ga čaka marsikatera uganka: »o
največjih hibah velenjske ekipe bi verjetno
lahko kaj več povedal bivši trener, sam n^
vem, kaj je narobe,« je ocenil nekoliko skriv.
nostno, predvčerajšnjim pa opravil prvi teh-
nično-taktični trening z novimi varovanci
Ambiciozni Zasavec si v šaleški dolini želj
predvseq3 daljšega bivanja kot pri svojij
prejšnjih delodajalcih. Tako pri CM Celju
Publikumu kot pri HIT Gorici ni imel prilož.
nosti zapustiti vidnega pečata, tokrat si obetj
bistveno več.
Več so pričakovali tudi na Skalni kleti, kjei
so minili »zlati« spomladanski časi. Kot da bi
bila na delu že utrujenost... Marijan Pušnik
trener rumeno-modrih, pa krivde za poraz z
Muro ni želel pripisati igralcem: »Postavitev ir,
taktične zamisli so bile zgrešene. Izgubljal
smo dvoboje, povsem pa smo odpovedali p[
prvem prejetem zadetku. Glavni krivec n
spodrsljaj sem jaz!« Česa podobnega si ne upj
izjaviti niti kak manj priznan strokovnjak \
slovenskem nogometu, zato je vsaj z vidik;
opazovalca naših nogometnih dogajanj potreb-
no pozdraviti takšno razmišljanje. Ob tem p;
ne gre pozabiti vsaj treh zapravljenih priložno
sti Celjanov pri rezuhatu 0:0, torej igra niti i
bila tako slaba.
TOMAŽ LUKA(
Foto: GREGOR KAllt
Tonija Tomažiča (levo) je na klopi Rudarja nasledil Edin Osmanovič.
PANORAMA
1. DRL (m)
17. krog: Celje Pivovarna
Laško - Dobova 39:22
(22:10); Tomšič 11, Bedeko-
vič 6, Vugrinec 5, Praznik,
Žvižej 4, Kulinčenko 3, Pajo-
vič, Pungartnik 2, Kokšarov,
Šantl 1. 18. krog: Mobitel Pru-
le 67 - Celje t^ivovarna Laško
27:27 (14:16); Kokšarov 7,
Pungartnik 6, Pajovič, Bede-
kovič 5, Kulinčenko 3, Stefa-
novič L Trimo - Gorenje
28:25 (13:14); Rutenko 12,
Sovič 4, Plaskan 3, M. Oštir,
Kavaš 2, Gajšek, Kukavica 1.
Vrstni red: Celje Pivovarna
Laško 34, Mobitel Prule 67 31,
Prevent 27, Gorenje 26, Velika
Nedelja 20, Rudar 19, Trimo
18, Termo 13, Slovan 9, Do-
bova, Inles Riko 8, Pivka Pe-
rutninarstvo 1.
1. DRL (ž)
4. krog: Žalec - Krim Eta NR
22:43 (12:22); V. Dolar, Jukič
7, Zidar, Potočnik 3, T. Dolar
2. Vrstni red: Krim Eta NR 44,
M-Degro Piran 32, Olimpija,
Žalec 26.
POKAL RS
Četrtfinale: Žalec - Izola
37:19 (17:11); V. Dolar 8,.Der-
čar 7, Zidar, Jukič 5, T Dolar,
Potočnik 4, Irman 2, Jager,
Kline 1. Naprej Žalec z 59:41.
NOGOMET
L SNL
23. krog: Rudar - Tabor 1:2
(0:1); Jeseničnik (89.). CM
Celie Publikum - Mura 0:2
(0:0). Vrstni red: Olimpija
46, Maribor Pivovarna Laško
45, HIT Gorica 34, Primorje
33, CM Celje Publikum 32,
Rudar, Korotan 31, Mura 29,
Dravograd, Koper 28, Tabor
24, Domžale 21.
II. SNL
20. krog: Živila Triglav -
Dravinja 0:0. Vrstni red: Živi-
la Triglav 45, Elan 41, Alumi-
nij 39, Esotech Šmartno 35,
Jadran Šepič 34, Zagorje,
Ivančna Gorica 30, Nafta 27,
Železničar 26, Dravinja 25,
Viator&Vektor, Beltinci 20,
Feroterm Pohorje 19, Brda 11,
Renkovci 9.
III. SNL - sever
17. krog: Kovinar - Usnjar
1:2, Krško - Zreče 1:0, Monta-
var Rogoza - Vransko 2:2, Fu-
žinar - Mons Claudius 0:3.
Vrstni red: Ptuj 41, Usnjar 40,
Paloma 34, Kozjak 31, Zreče
22, Krško, Kovinar 21, Monta-
var Rogoza, Vransko 20, Mons
Claudius 19, Stojnci, Hajdina
18, Gerečja vas 16, Fužinar 11.
POKAL NZS
Polfinale: Olimpija - Rudar
4:1 (2:1); Boškovič (45.). Na-
prej Olimpija s 6:1.
KOŠARKA
1.BSKL
3. krog II. dela: Elektra -
Koper 67:89 (60:73, 46:49,
23:35); Rizman 16, Božič 15,
Vugdalič 14, Tajnik 10, Milič
5, Nuhanovič 3, Maličevič,
Karlo 2. Vrstni red: Koper 44,
Elektra 41, ZM Maribor 40,
Jurij Plava laguna 38.
Žganci in zvestoba do roba
Razstavni prostor Pivo-
varne Laško na sejmu vina
in kulinarike v Ljubljani je
meril 156 kvadratnih me-
trov. Obiskal ga je tudi zlati
olimpijec Luka Špik.
»Na pripravljalni tekmi v
Zagrebu nisem veslal zaradi
poškodbe ramena in ne zaradi
izgreda neznanega navijača na
rokometnem obračunu. Re-
zuhati uvodnih testov bodo
narekovali reprezentančne
postave, tako da sodelovanje z
Iztokom Čopom v dvojnem
dvojcu ni izključeno, na kar
so mnogi namigovali. Res je,
medijska odmevnost najinega
dosežka v Sydneyju je bila
silna, a se je tudi kaj hitro
polegla. Po mojem mnenju
prehitro. Po drugi strani pa mi
je sprva kar ugajalo, da so me
nekaj časa pustili pri miru.«
Luka Špik že tri leta prijate-
ljuje z dekletom z Bizeljske-
ga in ceni vino morda bodo-
čega tasta. Kot Gorenjec še
vedno prisega na žgance, za
žejo pa ni dvomov - zvestoba
do roba! Rad obiskuje kon-
certe znanih ročk skupin.
Med radijskim intervjujem
so ga nenehno motili obože-
valci, ki so ga prosili za pod-
pis. Z žuljavimi rokami je
vihtel pisalo in istočasno
sproščeno odgovarjal v eter.
Potem ko se je skupaj z Izto-
kom Čopom na zlati olimpij-
ski listi pridružil Leonu Štu-
klju, Miru Cerarju, Rajmon-
du Debevcu, Alenki Cuder-
man in Rolandu Pušniku.
EP
Luka Špik z maskoto laške pivovarne.
NAIOlATkC
Celje: letošnjo hokejsko se
zono so sklenili malčki iz
sedmih slovenskih in hrvaS'
kih klubov. Turnir so dobi
Mariborčani, ki so zmagal
na vseh tekmah. Vrstni red
Maribor 14, Mladost 9, Oliffi
pija, Jesenice, Slavija 8, Celji
I 7, Medveščak 2, Celje IIO
(J.K.)
Šoštanj: na četrtfinalu po
samičnega državnega prvens
tva v kegljanju se je izkazal
članica Miroteksa Marik
Kardinar, ki je podrla 93
kegljev, 15 več od klubsk
kolegice Biserke Petak. Slf
dijo Nataša Žnidaršič (BresI
903, Jožica Šeško 896, D(
brila Vučenovič (obe Mir(
teks) 890,... Polfinalni turn
s 24 udeleženkami, med ki
terimi bo kar polovica O
Ijank, bo 27. aprila v Škol
Loki, finalni pa dah kasneje
Mariboru.
Žalec: Na hitropoteznei
šahovskem turnirju, ki ga;
pripravil tamkajšnji klub
sodelovanju z Občinsko 5
hovsko zvezo, je med 20 Šali
sti slavil domačin Stane Sk(
pred Studničko in Turko
(J.G.)
Leskovec: Na 10. drža
nem prvenstvu v streljanju
standard zračnim orožjem
SD Dušan Poženel iz Reči
pri Laškem med člani slavi
s pištolo, pri članicah pa se
zadovoljila z 2. mestom.
boljši posameznik je bil Cv
to Ljubič iz Slovenskih ^
njic, Rečičana Peter Tkalec
Valerija Kufner sta zasedla
mesti.
ŠPORT
17
Nihče ne mara
Ljubljančanov
Splošni pretep na Kodeljevem razgalil nemoč in zavist kluba iz prestolnice -
Celjani pred desetim naslovom državnega prvaka
žalostno je, da je rokomet
le z enim, sicer sramotnim de-
janjem, medijsko skorajda za-
senčil vse ostale športe, Toli-
1(0 zgražanja kot nad obra-
čunavanjem s pestmi, je gle-
dalce TVS prevevalo tudi ob
spremljanju izjav komenta-
torja, ki se je preveč očitno
,>opredelil«. Rokometni bitki
je sledila še košarkarska v Za-
gorju, in posledično pričaku-
jemo vojno. Naslova ne jem-
ljite vsesplošno, a prihaja čas
športnih poravnav. Vendar,
moč denarja prevladuje in ku-
puje »pamet«- celjski gimna-
zijci Zmago Sagadin, Bojan
Prašnikar in Tone Tiselj tre-
nutno dvigujejo športno Ljub-
' Ijano »v nebo«.
Posnetek
tekme
Videokaseta derbija Mobitel
Prule 67:Celje Pivovarna Laš-
ko je eden najbolj iskanih ma-
terialov v Sloveniji. Tudi tisti,
](i,so gledali prenos, si želijo
analizirati podrobnosti. Kdo je
začel, kdo vrnil, kdo se je iz-
maknil, kdo najbolj skupil? Za
športne analize obrobne malen-
kosti, čeprav so se slike znača-
jev posameznikov (in ekipe) ja-
sno zarisale. »Če bi nas takole
izzvali v Celju, bi jih >pobili<,
je bil odločen eden od akter-
jev v rumeno-zelenem dresu,
t Dal je vedeti, da tako kot vsi
soigralci »začetni udarec« pri-
soja Andreju Kastelicu - z žo-
go po glavi Tomaža Tomšiča.
Slednji je resnici na ljubo pre-
kršil pravilo oddaljenosti od iz-
vajanja prostega strela, v tistem
trenutku omahljivega Kasteli-
' (^apa po desnici, v kateri je dr-
žal žogo, mahnil »med igro«,
ki sta jo z žvižgom označila sod-
nika. Če do pretepa ne bi priš-
lo, bi bil Tomšič tako ali tako
kaznovan (najbrž ne z rdečim
kartonom), a so ga takoj zbili
na tla in parket je »zagorel«.
Peter Ljubic in
IMenad Krstič
Rokometnim poznavalcem,
tudi tistim, ki jim Celje ni pri
srcu, sta bila sodnika iz Kozine
hudo sumljiva že konec novem-
bra, ko sta vodila celjsko-ljub-
Ijanski obračun v Golovcu. Ni-
kakršna prednost Celjanom očit-
no ni dovolj, piščalki venomer
»navijata« za dramatiko. Jo po-
trebujemo? Odgovor ni potre-
ben. Rešitve med sodniki ni, kaj-
ti ostali so ali navezani na eno
od okolij, ali pa so premalo ka-
kovostni. Torej? Igra! Le boljša
igra. Zatiskanje oči pred lastni-
mi slabostmi je lahko v tem tre-
nutku namreč usodno. Res je,
da Uroš Šerbec zaradi poškod-
be ne zmore zadosti, da je po-
dobna usoda v soboto doletela
Renata Vugrinca, da sta prekr-
šek odličnega Branka Bedeko-
viča pol minute pred koncem
videla le dva... A kje je obram-
ba 3-2-1? Borbenosti v njej je
odločno premalo, kajti postala
je prečitana knjiga. Dokončne-
ga propada jo je spet rešil De-
jan Peric z devetimi obramba-
mi v drugem polčasu!
Deseta
zvezdica?
Razdalja treh točk od Prul je
štiri kroge pred koncem DP pre-
velika, predvsem ali pa izključ-
no zaradi razporeda. Celje bo
pričakalo Rudarja in Preventa
in odšlo k Vehki Nedelji in Ter-
mu. Prulam bo najtežje v Vele-
nju in doma s Preventom, tudi
v Škofji Loki ne bo lahko, mor-
da pa lažje s Slovanom. Pivo-
varji nikakor ne smejo izgubi-
ti treh točk, kajti Ljubljančani
bi ob maksimalnem izkupič-
ku postali prvaki zaradi več da-
nih golov v gosteh na medse-
bojnem soočenju. Neverjetni
scenarij lahko morebiti udeja-
nijo le suspenzi igralcem zara-
di pretepa. Kozinčana naj ne
bi prijavila nikogar, vprašljivo
je le tolmačenje vzroka za rde-
či karton Tomšiču. Na potezi
je komisar lige Franko Komel.
Ni mu lahko.
DEAN ŠUSTER
»Kako si. Tone?« »Saj veš.
Rudi...« »Zdaj veš, kako se
sam večkrat počutim!« Tak-
šen je bil pred tekmo začetni
dialog ob stisku rok kraljev
slovenskega rokometa, Rudi-
ja Brica in Toneta Turnška, v
mislih pa Portland. V Turnš-
kovo dobro upamo, da Bric
ni obupal. Prule so nespret-
no zapravile dva polfinala,
slovenskega in pokal pokal-
nih zmagovalcev, v DP pa se
bodo za podprvaka morale še
krepko potruditi.
Pretep je trajal le nekaj sekund.
Živkova dvakrat
športna zveza Celje je v po-
častitev občinskega praznika
tudi letos pripravila tradicio-
nalni tek ob Savinji. Na 6,8
km dolgi progi sta se med 77
udeleženci najbolj izkazala
zakonca Živko, ki sta zlah-
ka opravila s konkurenco.
Anica je med dekleti za sla-
bi 2 minuti prehitela vse nas-
protnice in potrdila trenutno
dobro formo. »Čeprav sem bi-
la poškodovana, sem se dobro
pripravila na novo sezono in
upam, da bom nadaljevala v za-
četem ritmu,« je povedala zma-
govalka. Njen mož Romeo je
bil podobno prepričljiv in ni
dovolil nobenega presenečenja.
Oba sta se minulo soboto ude-
ležila še 12-kilometrskega ma-
ratona v Pulju in se vrnila z vi-
sokima uvrstitvama. Anica je
ponovila lansko zmago, Romeo
pa se je zadovoljil z drugim me-
stom.
Rezultati teka ob Savinji -
moški do 34 let: 1. Krebs (SI.
Konjice) 20,26, 2. Alple (Stel-
holnica) 20,58), 3. Jeraša (Ce-
lje) 21,07; do 49 let: 1. Živko
(Celje) 18,51, 2. Muri (Muta)
20,18,3. Manfreda (Lovrenc na
Pohorju) 20,41); nad 50 let:
I.Klemen (Celje) 24,23, 2. Ru-
pret (Kozje) 24,56, 3. Dedek
(Šempeter) 28,04. Ženske do
39 let: 1. Živko 22,20, 2. Na-
reks 24,09,3. Kraševec (vse Ce-
lje) 24,28; nad 40 let: 1. Šiftar
(Radenci) 26,23,2. Pugelj (Go-
renje) 26,52, 3. Volšak (Slov.
Gradec) 31,34.
JOŽE KUZMA, T L.
Bogova (še) narazen
Celjska plavalna kluba Ma-
rines Neptun in Pozejdon
(slednji je registriran kot klub
za vodne športe), vse od »va-
terpolske ločitve« pred leti ni-
sta v najboljših odnosih. O
otoplitvi se je začelo govoriti
že sredi zime, velikonočni
plavalni miting na Golovcu
konec prejšnjega tedna pa je
spet spomnil na pogajanja...
Seveda ne gre prezreti neka-
terih vidnih uvrstitev mladih Ce-
ljanov, med katerimi so izsto-
pali Živa Krivec z dvema dru-
gima in tretjim mestom, ter Žan
Mackošek in Robert Kekec z
drugima mestoma, vseeno pa
si je marsikdo že obetal dogo-
vor rimskega in grškega boga
morja. A zaenkrat ostajata v
temnih globinah, dogovor in
združitev pa še ni na vidiku.
Kot pravijo pri Pozejdonu, so
pogovori zamrli potem, ko so
postavili nekaj svojih pogojev.
povezanih z načinom dela in
organiziranostjo kluba, ki naj
bi bila v njihovem društvu zaen-
krat na višji ravni kot pri mo-
rebitnih partnerjih. »Grki« tu-
di menijo, da imajo boljšo pla-
valno šolo, medtem ko se
»Rimljani« lahko pohvalijo z
vidnejšimi dosežki in daljšo,
kar 50-letno tradicijo. Zaenkrat
na klub še ni bilo pritiskov ob-
činskih struktur in predstavni-
kov Športne zveze Celje, se bo
pa to najbrž v luči znižanja stroš-
kov zgodilo že kmalu.
Pri Pozejdonu so pred začet-
kom poletne sezone v klub še
enkrat povabili vse, ki jih ve-
seli vaterpolo, za promocijo pa
bodo poskrbeh drevi, ko se bo-
do njihova dekleta v prijatelj-
ski tekmi srečala s predstavni-
cami slovitega hrvaškega
POŠK, ki je na gostovanju v Slo-
veniji.
T.L.
Gimnazijci roicometni
prvaici
Na finalnih turnirjih držav-
nega šolskega tekmovanja v
rokometu sta obe ekipi L gim-
nazije iz Celja zmagali, do-
bro pa so se odrezale tudi Pe-
trovčanke. Na Celjskem se so-
deč po teh rezultatih očitno
najbolje dela z rokometnim
podmladkom.
Finalni turnir za dijake je bil
v Celju. Domačini so najprej
ugnali koprske gimnazijce s
14:13, v velikem finalu pa le-
tos še izjemno močno moštvo
Šolskega centra iz Velenja s
13:12. Najboljši igralec je bil
član zmagovalnega moštva Mi-
ha Gorenšek, vratar pa njegov
soigralec Luka Kisovec.
Celjske gimnazijke so imele
na sklepnem turnirju v Škofji Loki
nekoliko lažje delo. V polfinalu
so odpravile predstavnice Sred-
nje ekonomske šole iz Novega
mesta s 14:11, za skupno zmago
pa so ugnale še domače gimna-
zijke z 12:10. Članica zmagoval-
ne ekipe Urša Jaušovec je bila
najboljša vratarka turnirja.
V Škofji Loki se je končalo
tudi osnovnošolsko državno pr-
venstvo. Petrovčanke so bile
navdušene nad tretjim mestom,
pred njih so se uvrstile le do-
mačinke in Ormožanke. Naj-
boljša strelka turnirja je bila
Petrovčanka Neli trman z 12
zadetki.	T.L.
Spet smo prejeli pismo Florijanov, ki so bili na Kodelje-
vem agresivni do prave mere, prekoračili pa je niso:
»Pred koncem tekme se je pretep med igralci zgodil na
pobudo Prul. To jim očitno ni bilo dovolj, kajti Kastelic je
vrgel del piščali proti nam in esega tudi zadel. Ne razume-
•110, kako si lahko kaj takšnega privošči reprezentant Slove-
nije. Ne moremo pozabiti Pucovega strahopetnega dejanja
J^ad Kokšarovom. Puc je provokator, tako kot njegov rojak
Slavko Goluža, in očitno že na njegovi ravni. Spoznali smo,
da je tudi nacionalist. V naših očeh je nekoč velik igralec
postal povsem majhen. Glede na dolgo in uspešno športno
pot bi se moral zavedati, da mora znanje izkazovati na igriš-
ču z žogo in ne s pestmi. Še bolj so nas razočarale njegove
izjave, v katerih je omenjal dvoboj Rusija-Čečenija. Začu-
dilo nas je delegiranje sodnikov. Nedovoljene izpade bi morala
^hogo kaznovati, z dvomljivimi odločitvami pa ste le po-
džigala strasti. Dokazala sta, da sta povsem nedorasla tak-
snemu derbiju. Na koncu so nas presenetili tudi novinarji,
so zelo pristransko komentirali dogajanje.«
ŠPORTNIKOLEDAR
SOBOTA, 14.4.
NOGOMET
L SNL, 25. krog - Velenje:
Rudar - Primorje, Celje: CM Ce-
lje Publikum - Domžale (17).
11. SNL, 21. krog - Sloven-
ske Konjice: Dravinja - Elan,
Zagorje: Zagorje - Esotech
Šmartno (obe 17).
IIL SNL, 17. krog - Rogatec:
Mons Claudius - Montavar Ro-
goza, Vransko: Vransko - Krš-
ko, Zreče: Zreče - Gerečja vas,
Šoštanj: Usnjar - Hajdina.
KOŠARKA
Liga Kolinska, 5. krog II. de-
la; skupina od 1. do 6. mesta
- Sežana: Kraški zidar - Rogla
(19), Ljubljana: Geoplin Slo-
van - Pivovarna Laško (20). Od
7. do 12. mesta - Zagorje: Za-
gorje BZ - Kemoplast Alpos,
Škofja Loka: Loka kava - Sa-
vinjski Hopsi (obe 19).
1. B SKL, 4. krog II. dela -
Ljubljana: Jurij Plava laguna -
Elektra (17).
Petrovčanke tretje v državi.
18
PISMA BRALCEV - MALI OGLASI
PREJEU
SMO
Napad je
najboljša
obramba
Predstavnik Cinkarne g.
Podpečan je bil očitno tako
navdušen nad svojimi izjava-
mi, ki jih je dal Delovemu
dopisniku Viliju Einspielerju,
da jih je v skoraj identični
obliki objavil tudi v rubriki
Pisma bralcev v Novem tedni-
ku. Zaradi spornosti večine
njegovih trditev pa je treba
vprašanje nameravane širitve
deponij cinkarniške sadre po-
komentirati še z drugega zor-
nega kota.
Da so prebivalci vzhodnega
obrobja celjske kotline moč-
no nezaupljivi do zagotovil
cinkarniškega vodstva glede
domnevne neproblematično-
sti širitve deponij tovarniških
odpadkov v Bukovžlaku in na
Proseniškem, ni prav nič čud-
no. Gre za področje, ki je bilo
v desetletjih po drugi svetovni
vojni okoljsko strahotno pri-
zadeto. Emisije z žveplom na-
sičenih plinov, ki so jih noč in
dan bruhali cinkarniški dim-
niki, so intenzivno uničevale
vso živo naravo. Propadali in
tudi propadli so čudoviti
smrekovi gozdovi (listavci se
sicer niso tako množično suši-
li, vendar že desetletja samo
vegetirajo), v nekaj letih se je
posušilo skoraj vso sadno
drevje (še sedaj zaradi zakisa-
nosti tal na novo posajena dre-
vesa slabše uspevajo), mno-
žično so poginjali konji in
goveja živina (žrebeta so ot) še
tako skrbni negi poginjala že v
prvem letu starosti), prizane-
seno pa ni bilo niti ljudem, saj
sta tako obolevnost kot smrt-
nost med tamkajšnjimi prebi-
valci, tudi razmeroma mladi-
mi, močno nadpovprečni.
Glede na že dosedanjo kata-
strofalno degradiranost oko-
lja, bi vsakršno nadaljnje po-
večevanje stopnje onesnaže-
vanja postalo za tamkajšnje
ljudi že kar usodno. Čeprav
sicer ni mogoče enačiti seda-
nje Cinkarne s tisto pred tride-
setimi ah štiridesetimi leti, pa
vendar,tudi sedanja do okolja
ni prav nič prijazna, kljub po-
vsem drugačnim trditvam od-
govornih cinkarniških delav-
cev, ki v zvezi s problematiko
skladiščenja odpadkov dobe-
sedno »rožice sadijo«, ko si na
primer pomočnik generalne-
ga direktorja D. A. Podpečan
dovoli zavajanje bralcev No-
vega tednika s trditvijo, da se
bodo komprimirani tovarniš-
ki odpadki obnašali kot Zem-
ljina, torej kot »zemlja« ali
»prst«, kjer je osnovni slovar-
ski pomen besede zemljina, to
pa cinkarniški odpadki niso in
zagotovo nikoli ne bodo. Zato
seveda ne more biti res, da bo
Cinkarna rekultivirala, se pra-
vi polno ozelenila 66 hektar-
jev površin, ki jih je v prete-
klih letih okoljsko degradira-
la. Bilo bi sicer lepo, če bi se
to res zgodilo, a žal gre le za
nekakšno predvelikonočno
barvanje naivnih bralcev in
zamegljevanje dejanske
okoljske problematike, hkrati
pa za aroganten napad na tiste,
ki si drznejo o Cinkarninem
vplivu na okolje razmišljati
drugače kot njeno vodstvo.
Tudi aprioristično zavrača-
nje rezultatov raziskovalne
naloge dveh celjskih maturan-
tov, ki sta na obravnavanem
področju izmerila bistveno
povečano radioaktivno seva-
nje, češ da gre za strokovno
nekompetentna avtorja, je po-
vsem nesprejemljivo. Res sta
analizo opravila srednješolca,
vendar nadarjena srednješol-
ca pod vodstvom izkušenega
strokovnjaka z znanstvenim
nazivom, ki se kot mentor pod
rezultati raziskave gotovo ne
bi podpisal, če ne bi bil tudi
sam prepričan o verodostoj-
nosti predstavljenih rezulta-
tov.
Prebivalci Proseniškega so
se že pred leti kar nekoliko
prehitro sprijaznili z odlaga-
njem cinkarniških odpadkov
v neposredni soseščini svojih
domov, za kar jim okoljsko
bolj ozaveščeni potomci goto-
vo ne bodo hvaležni. Do tistih
nekaj sto kvadratnih metrov
asfalta, ki so ga dobili za svoj
pristanek k zgraditvi deponi-
je, bi prišh tudi brez tega so-
glasja, morda le kakšno leto
kasneje, živeli pa bi v za spoz-
nanje bolj prijaznem in zdra-
vem okolju. Zato bi se morali
tokratnemu poskusu širitve
deponij in s tem povezanemu
dodatnemu onesnaževanju s
prahom in hrupom odločno
upreti in podpreti prizadeva-
nje Društva civilna družba Ce-
lje, saj so prav krajani v soseš-
čini obeh deponij (Za travni-
kom in v Bukovžlaku), naj-
bolj neposredno prizadeti in z
nameravano širitvijo tudi vi-
talno ogroženi.
VIKTOR MAJDIČ,
Lj ubljana/Proseniško
Narava drsi
iz ravnotežja
o mučenju in trpljenju živa-
li se pri nas ni smelo govoriti.
To je bila tabu tema. Pritisk
lobijev, ki so bili in so še
povezani s trpinčenjem živali,
je močnejši od skupin etično
ozaveščenih varstvenikov ži-
vali. Šele zadnje čase s težavo
prodiramo v javnost in odkri-
vamo grozljive primere muče-
nja živali. Ne bom pozabila
. izjave nekega veterinarja, ki je
dejal, da je žival zato tu, da
trpi... Izredno čast smo imeli
pred nekaj dnevi poslušati
gospoda dr. Christiana Sailer-
ja, pravnika in varstvenika ži-
vali iz Wuerzburga. Natočil
nam je čistega vina: v skoraj
dveurnem predavanju smo
poslušali in izvedeli za načine
prikritega trpinčenja in posle-
dičnega trpljenja živali. Izho-
dišče je bila obolevnost krav
(BSE-prioni) in potencialna
nevarnost, ki grozi mesožer-
cem. Besede »nore« ne upo-
rabljam, ker žival ni nora, pač
pa je nor človek, saj je le on
kriv za obolevnost živali. Iz
razprav v živo, ki jih vsak
večer predvaja SAT, izvemo
marsikaj grozljivega; tudi to,
iz kakšnih kadavrov se sestoji
»kostna« (?) moka, s katero
krmijo klavne živali. Tudi la-
boratorijske živali, na katerih
so izvajali laboratorijske in
medicinske poizkuse, so
zmlete v usodni moki. Da so te
živali prepojene z raznimi
strupi, pa nam je vsem jasno,
pravi dr. Sailer. Dr. Sailer nam
je tudi predstavil v slovenšči-
no prevedeno knjigo »Živali
tožijo - prerok obtožuje«, ki
je interesentom še vedno do-
segljiva. Zelo sem pogrešala
novinarje raznih medijev, da
bi pisali o tem enkratnem obi-
sku oziroma dogodku. Se jim
morda ni zdelo vredno? Pou-
darek je bil na tem, da naj bi se
človeštvo (mesožerci) odpo-
vedali mesni prehrani, s tem
pa bi preprečili neznosna mu-
čenja klavne živine in perutni-
ne, ki jih imenujemo tovarne
mesa, rejci pa so bolj fini in
jim pravijo intenzivna reja...
Znanstveniki so dokazali,
da človeštvu v prihodnosti
grozijo epidemije gripe,
AIDS-a in BSE-ja, mesojedci
pa se izgovarjajo (sami sebi
lažejo), da jim meso daje
moč. To ne drži. Niti konj niti
slon nista mesojedi živali, a
sta kljub temu sta polna ener-
gije! Tudi sama sem že sedem
let vegetarijanka in ne pogre-
šam ne beljakovin ne mesa
niti energije.
K tovarnam mesa sodijo tu-
di prašičje farme imenovane
»farme na zadrgo« in perutnin-
ske baterijske farme, kjer ži-
vali trpijo neznosen smrad,
pomanjkanje razgibalnega
prostora, kanibalizem, krm-
ljenje s kostno moko, antibio-
tiki itd. Kokoši, ki to sploh več
niso, so skorajda brez perja,
rahitične, nenehno pod stre-
som. So to zdrave živali? So
njih jajca zdrava jajca? Ne! Če
je državi zaupana skrb za
zdravje človeka, bi morala na
tržišču uvesti dve sorti jajc:
cenejša iz baterijskih farm ter
dražja iz talnih farm. Človek,
krona stvarstva, ima zdaj na
izbiro, za kaj se bo odločil: za
blaginjo živali in svoje zdravje
ali pa bo vtaknil glavo v pesek
kot noj...
LEA EVA MUELLER,
svetovalna direktorica v
svetovni zvezi za varstvo
živali v Londonu
Tragedija na
Resevni se
izrablja za
oblastništvo
Ni se nadaljeval proces, ki
se je sprožil z ustanovitvijo
OF; ni se razvijalo naše novo
duhovno in socialno prebuje-
nje. Mar se ni že neposredno
po koncu vojne in množičnih
pomorih začela izvajati sovje-
tizacija slovenske družbe?
Smo pozabili na ždanovski so-
crealizem v umetnosti in ideo-
loško enomiselnost v vsej du-
hovni sferi, smo pozabili na
podržavljanje in zaplembe
lastništva, smo pozabili na po-
litične procese po stalinistič-
nih inkvizicijskih metodah s
sodnimi umori zagovornikov
OF, smo pozabili...? (Viktor
Blažič, revija Zvon, št. 1/01)
Kdor se grehov ne pokesa, je
na tem, da jih ponavlja! Tako
pravi ljudska modrost, ki te-
melji na življenjskih izkuš-
njah. To potrjuje tudi novejša
zgodovina resevniških poho-
dov in odnosov do tragedije na
Resevni 18. marca 1945.
Bistvo slovenske pomladi je
bilo upanje, da se bomo rešili
ideološkega oklepa in stopili
na pot svobode in demokraci-
je. Tako smo po demokratič-
nih večstrankarskih volitvah
leta 1990 in odločilnih vojnih
dogodkih iz leta 1991 začeli
uveljavljati resnico, da bi se
stvari normalizirale in začele
spoštovati prave vrednote.
Odpor vsakršnemu nasilju
in zatiranju je vrednota, če ni
maščevanje, ampak dostojno
uveljavljanje človekovih in
narodnih pravic v božjem
imenu. Da bi spoštovali samo
taka dobronamerna dejanja iz
preteklosti, smo člani PD in
SSK leta 1992 postavili žrtvam
vojne iz časa okupacije na Re-
sevni Križ, ki je simbol trplje-
nja in odrešenja po zablodi
napuha proti bogu in človeku.
S tem smo hoteli ohraniti spo-
min na tragedijo in resnične
vrednote, ki človeka osvoba-
jajo, in prekiniti z zlaganost-
jo, ki človeka utesnjuje in za-
sužnjuje. Da bi to še podkrepi-
li, smo leta 1994 zasnovali Via
Historico - kulturnozgodo-
vinsko pot preko Rifnika in
Resevne, da bi tako v zgodo-
vinski spomin povezali še ar-
heološki Rifnik in Malgajev
boj za Koroško. Pri tem so
najprej sodelovali tudi Krajev-
na skupnost in ZB NOV Šent-
jur. Ko pa so ugotovili, da pri
tem ne gre za čiščenje oblast-
ništva, so z intrigami in hlap-
čevskimi posamezniki iz PD
zahrbtno blokirali razvoj kul-
turnozgodovinskega .pohod-
ništva, da so ohranili zlagano
čaščenje oblastništva.
Viktor Blažič je pri blago-
slovitvi križa dejal, da je »do-
gajanje zadnjih let pokazalo,
kateri del dediščine osvobo-
dilnega boja nam je ostal kot
naša trajna vrednost, kateri
del tega dogajanja pa nam je
bil vsiljen in umetno izzvan
zato, da bi se lahko neka poli-
tična manjšina polastila iz-
ključne in nepremakljive ob-
lasti.« Tako kot je takrat rekel
on, smo v dobri veri mislili
tudi organizatorji, vsi pa smo
se zmotili v oceni ljudskega
zavedanja in prekanjenosti
ideološkega oblastništva.
Uvodni citat je njegova no-
vejša ugotovitev, kajti začele
so se ponavljati kvarne stvari
iz naše dediščine, ki že ogro-
žajo našo svobodo, samostoj-
nost in neodvisnost. Takšno
ponavljanje je tudi sedanje
dogajanje na Resevni. Da se
ohrani ideološko oblastniš-
tvo, so dovoljena vsa sredstva,
ki izničijo dobronamerni pro-
jekt, kot je bil Via historica.
Velja se vprašati, kje je ostal
duh bi. A. M. Slomška, skla-
dateljev Ipavcev in Franja
Malgaja? V junaških prsih je
usoda naroda in v takih je duh
velikanov, ki so resnično lju-
bili ljudi in narod. Prav tako v
preprostih ljudeh, zvestih tra-
diciji, ki danes z rožami krasi-
jo križ.
V projektu Via historica -
kulturnozgodovinska pot je
shranjena najboljša tradicija
mesta Šentjur. Ta bo uveljav-
ljena, ko bodo ljudje spozna-
li, da je v sodelovanju več
zadovoljstva in življenja kot v
pričakovanju, da bodo izpol-
njene obljube o uspehu, ki ga
oblast, ki ji gre samo za lastno
slavo in moč, ne more dati.
FRANC ZABUKOŠEK,
dr.stom.,
Šentjur
MALI OGLASI - INFORMACIJE
19
20
MALI OGLASI - INFORMACIJE
INFORMACIJE - MALI OGLASI
m
22
INFORMACIJE
KRONIKA
23
MINI
KRIMIČI
|(radel v hotelu
fjekdo se je v petek, 6.
3prila, pritihotapil v eno iz-
sob v hotelu Breza v
Podčetrtku in ukradel dve
^pčni uri. Zakonca F.D. in
^p. je kraja stala več kot 100
(jjoč tolarjev.
Adijo, BMW
l.A. je nekdo v soboto, 7.
jprila, povzročil okrog mili-
jon tolarjev gmotne škode. S
parkirnega prostora v Ulici
j(|V. divizije v Celju je namreč
ukradel njegov avto BMW 518
I črne barve, registrske ozna-
ke CE 93-57F
Tudi skuterja ni
več
Za več kot milijon tolarjev
je oškodovan S.B. V noči na
soboto, 7. aprila, so mu iz
prežihove ulice v Celju odpe-
ljali skuter Polaris, vijolično
bele barve.
Pustila
odklenjen avto
v noči na nedeljo, 8. aprila,
je neznanec na Mestnem trgu
v Slovenskih Konjicah iz od-
klenjenega fiata tipa ukradel
avtoradio, mobilni telefon,
avdiokasete, polnilec za tele-
fon ter ročko za smernik.
B.K. in B.G. je pozabljivost
letala okrog 50 tisočakov ško-
Zakaj ni skočil?
v noči ha nedeljo, 8. aprila,
je neznanec na Starem trgu v
Velenju na območju objekta
Skakalnega kluba razbil okno
;er zunanjo svetilko. Na do-
skočišču skakalnice je pov-
zročil še nekaj škode, za pope-
stritev svojega dejanja pa je po
pobočju porinil večjo skalo,
la je poškodovala še leseno
ograjo. Skakalni klub Velenje
je tako oškodoval za 200 tiso-
čakov.
' Radarske
kontrole
bodOaaa
•jutri, 13.aprila, dopoldne
na območju Šmarja pri Jel-
! ^h, popoldne pa na območ-
ju Laškega
•v soboto, 14. aprila, do-
poldne na območju Mozirja,
Popoldne pa na območju Ce-
lja
•v nedeljo, 15. aprila, do-
Poldne na območju celotne
'Celjske regije, popoldne pa
območju Šentjurja
•v ponedeljek, 16. aprila,
^Opoldne na območju celot-
regije, popoldne pa na
območju Žalca
•v torek, 17. aprila, dopold-
na območju Rogaške Sla-
s '"le, popoldne pa na območ-
iŠmarja pri Jelšah
•v sredo, 18. aprila, do-
poldne na območju Celja,
1 popoldne
pa na območju Ve-
Sa
•v četrtek, 19. aprila, do-
na območju Žalca,
'f^oldne pa na območju
^'^arja pri Jelšah
Bistro glavo varuje čelada
Kolesarji in motoristi sodijo med najbolj ogrožene udeležence v cestnem prometu
Toplejše vreme je na ceste
zvabilo večje število motori-
stov in kolesarjev. Ravno ti
pa vsako leto bistveno pripo-
morejo k neredu na cestah in
tudi k zvišanju števila pro-
metnih nesreč.
O tem, da je prometna var-
nost na Celjskem porazna, kot
pravi vodja referata za promet
na Policijski upravi Celje
Franci Klanjšek, pove poda-
tek, da so lani ceste v prvih
treh mesecih terjale dve živ-
ljenji, letos pa v enakem ob-
dobju kar osem. Ceste, kjer je
največ »črnih točk«, so Celje-
Laško, Celje-Velenje ter Celje-
Vojnik. Za motoriste pa niso
varne niti ceste v naseljih, kjer
omejitve hitrosti mnogi »spre-
gledajo«.
Da statistika, v kateri šte-
vilke pomenijo življenja, ob
koncu leta le ne bi bila tako
črna, bodo prometni polici-
sti znova poostrili nadzor v
prometu, predvsem nad ko-
lesarji in motoristi. Le-ti na-
mreč sodijo tudi med najbolj
ogrožene udeležence v cest-
nem prometu, neredko pa so
tudi najbolj nedisciplinira-
ni.
Najpogostejši prekrški
motoristov v toplejših mese-
cih so begi pred policijo in
neuporaba varnostnih čelad.
Gre predvsem za mlajše voz-
nike. Kar dvajset do petind-
vajset odstotkov nesreč pov-
zročijo vozniki, ki imajo
vozniško dovoljenje manj
kot dve leti.
»Dokler bodo ljudje mislili,
da je čelada potrebna zaradi
policistov, prometne varnosti
ne bomo izboljšati,« pravi
Klanjšek. V zgodbo o boljši
prometni varnosti pa bo očit-
no potrebno vplesti tudi star-
še, ki prevečkrat dovolijo
otrokom na cesto, čeprav le-ti
nimajo vozniškega dovolje-
nja, pa tudi varnostne čelade
ne. Preventivne akcije, ki jih
organizira Policijska uprava
Celje, pa so bile doslej slabo
obiskane.
Policisti pa kljub temu ne
bodo obupali. »Že ta in nasled-
nji mesec bomo ponovili pre-
ventivni akciji Bistro glavo va-
ruje čelada in Varno na kolo. V
akcijo Hitrost ubija pa bo letos
prvič vključeno tudi vozilo z
videonadzornim sistemom
ProVida 2000,« napoveduje
Klanjšek. SIMONA ŠOLINIČ
Franci Klanjšek: »Cesta ni
poligon za preizkušanje spo-
sobnosti. «
Motoristi so pogosto žrtve nesreč, še zlasti, ker mnogi vozijo brez čelade.
NOČNE
CVETKE
•	Popravljamo. Smo pa res
prave cvetke. Igor iz prve
opisane cvetoče dogodivšči-
ne minulega tedna (ki bo
svojim vnukom znal pripo-
vedovati zanimive štorije...)
si ni prislužil kazenske ovad-
be. Predlog za obisk k sodni-
ku za prekrške pa.
•	Ta teden imamo opraviti s
tatovi - vajenci. Nekdo se je na
moč trudil vlomiti v premično
prodajalno kruha pri celjski
bolnišnici. Štručk in rogljič-
kov ni dobil, saj se je krušni
tat prestrašil alarma. Da je bil
še moker za ušesi, pa kaže
orodje, ki ga je pustil kar na
kraju vloma.
•	Še eno potrdilo, da nekateri
zelenci potrebujejo odločne-
ga mentorja. S pomočjo vodo-
vodne cevi je tatič vlomil v
nedograjeno hišo v Celju. Od-
nesel je kladivo in sekač. Ko je
dobro premisli, da nima česa
zabijati, je kladivo odvrgel, da
pa se^ ne bi preveč (manj pa
tudi ne) sekiral, je odvrgel še
sekač.
•	Dve tetki sta v Celju že dalj
časa v sporu. Namesto sosed-
skega kofetkanja sta si ženš-
čini skočili v lase in si izme-
njali kar nekaj krepkih. V
vlogi razsodnikov so se zno-
va znašli modri uniformiran-
ci.
•	Prava pršutarija se je doga-
jala v Hardiju. Gregor, opti-
mist, si je skušal nabrati pršu-
ta v vrednosti 23 prešernov.
Grega ni imel sreče, saj si
pršuta z njim niso hoteh nare-
zati in privoščiti policisti. Za-
bava je splavala po vodi, Gre-
ga pa je ostal praznega želod-
ca.	S.Šol.
Ostro nad
prekrškarje
Slovenska policija ima od
nedavnega sedem novih oseb-
nih avtomobilov in motorno
kolo z vgrajenim videonadzor-
nim sistemom ProVida 2000.
Gre za videosistem, ki ga
poUcisti uporabljajo za nad-
zor in urejanje cestnega pro-
meta. Takšno vozilo je dobila
tudi celjska policijska uprava.
Alfa Romeo 2.5 6V, skupaj z
opremo, vredno kar osem mi-
lijonov tolarjev.
Policijsko delo bo odslej
učinkovitejše predvsem tam,
kjer z običajnimi pohcijskimi
ukrepi ni bilo mogoče uspe-
šno dokazovati kršitve, deni-
mo pri vožnji na prekratki
varnostni razdalji, nadzoru na
avtocestah, pri nepravilnem
prehitevanju in podobno. Si-
stem je sestavljen iz barvne
kamere, glavne enote s prika-
zovalnikom, daljinsko uprav-
ljalnega dela in videorekor-
derja za arhiviranje posnetkov
in omogoča zapis avdiosigna-
la na videotrak, ki ga policist
ob nadzoru prometa in ugoto-
vitev kršitev pokaže kršitelju.
Analize dosedanjega dela s
sistemom ProVida kažejo po-
zitivne rezultate: »Samo na ob-
močju mariborske policijske
uprave so z enim takšnim vozi-
lom lani ugotovili več kot se-
dem tisoč različnih prekrškov,
največ je bilo prekoračitev hi-
trosti,« opisuje izkušnje mari-
borskih kolegov inšpektor za
cestni promet na Policijski
upravi Celje Janko Kolar in
dodaja, da je s tem manj pri-
tožb na postopek, saj kršitelju
priložijo tudi slikovni dokaz.
SIMONA ŠOLINIČ
Foto: GK
V PU Celje lahko vozilo s sistemom ProVida 2000 uporablja
12 policistov, ki so morali opraviti ustrezno usposabljanje.
PROMETNENESREČE
Trčil dvakrat
Rožnik osebnega avtomo-
bila, 39-letni M.D. iz Celja je
v torek, 3. aprila, na glavni
cesti izven Vinske Gore za-
radi vožnje po levem voz-
nem pasu trčil v dve vozili. V
nezgodi, kjer je nastalo za
okrog milijona in pol tolar-
jev gmotne škode, je bilo ra-
njenih več oseb.
M.D je vozil proti Veliki
Pirešici, nakar je v nepregled-
nem ovinku zapeljal na nas-
protni vozni pas in trčil v vozi-
lo 42-letnega M.M. iz Velenja.
M.D. je nato še čelno trčil v
nasproti vozeče tovorno vozi-
lo, s katerim se je iz Velike
Pirešice pripeljal 54-letni
A.V. iz Slovenskih Konjic.
Slednji se je v nesreči hudo
ranil, voznika osebnih avto-
mobilov in 16-letna sopotnica
P.M. v vozilu Velenjčana pa so
se lažje telesno poškodovali.
Poškodba
motorista in
sopotnice
Nesreča z hudimi poškod-
bami voznika motornega
kolesa se je pripetila v torek,
3. aprila, na regionalni cesti
izven Dola pri Gornjem Gra-
du.
R.M. (34) iz Kamnika je
vozil motorno kolo iz smeri
Črnivca proti Gornjemu Gra-
du. V blagem desnem ovinku
je izgubil oblast nad vozilom,
zapeljal izven cestišča in trčil
v nabrežino. V nesreči sta se
voznik in njegova 20-letna so-
potnica L.R. hudo telesno ra-
nila. V nesreči je nastalo za
okrog pol milijona tolarjev
škode.
Ponesrečen
motokros
v sredo, 4. aprila, se je na
zapuščeni motokros progi pri
Bukovžlaku poškodoval 35-
letni motorist V.B. iz Celja.
Omenjeni je med vožnjo z
neregistriranim motornim
kolesom po peščeni motokros
progi izgubil oblast nad vozi-
lom in padel in se hudo poško-
doval.
Hudo ranjena
Na regionalni cesti izven
Pristave pri Mestinju sta se v
trčenju dveh vozil v četrtek,
5. aprila, hudo ranili dve
osebi.
Voznik osebnega vozila V.P.
(60) iz Maribora je vozil proti
Sodni vasi. V levem ovinku je
zapeljal na nasprotni vozni
pas in trčil v osebno vozilo 34-
letnega I.Z. iz Nimnega. Sled-
nji in njegov sopotnik F.V. sta
se hudo poškodovala, lahke
telesne poškodbe pa je dobil
53-letni J.Z., prav tako sopot-
nik v vozilu I.Z.
Poškodba
motorista
Hudo telesno poškodbo je
terjala prometna nesreča, ki
se je zgodila na regionalni
cesti Stranice-Vitanje, v kra-
ju Ljubnica.
Voznik motornega kolesa
V.K. (50) iz Slovenj Gradca je
vozil proti Vitanju. V kraju
Ljubnica je v levem ovinku
izgubil oblast nad vozilom in
zapeljal izven cestišča, kjer je
trčil v prometni znak, zatem
pa je zapeljal še v jarek. Hudo
ranjenega so odpeljali v celj-
sko bolnišnico.
24
ZANIMIVOSTI
Potice iz zelenja
Na Slovenskem verjetno ni
kraja, kjer na cvetno nedeljo
ne bi nosili k blagoslovu
pomladanskega zelenja, ki
simbolizira posipavanje poti
prihajajočemu Kristusu v
Jeruzalemu. Ti običaji so ze-
lo razširjeni v krajih Zgor-
nje Savinjske doline, pravo
posebnost pa predstavljajo
na Ljubnem ob Savinji. Do-
mačini so cvetnonedeljsko
zelenje imenovali potica, saj
so v preteklih časih med ze-
lenje menda vpletali tudi to
pecivo.
Iz izročila sledi, da je bila
prva ljubenska potica prine-
sena k blagoslovu v poznih
letih 19. stoletja. Znamenje
iz vsakdanjega kmečkega
življenja je prevzelo takrat-
nega župnika, posebnost pr-
vega simbola pa je očitno
navdušila tudi ostale. Lju-
benska potica je nekaj po-
sebnega, je zapisal Niko Ku-
ret v knjigi Praznično leto
Slovencev. »Spletejo jo v ob-
hki kolovrata, koša, troben-
te, dežnika, sodca in raznih
priprav za vezanje splavov.
Leto za letom tekmujejo,
kdo si bo izmislil nekaj no-
vega. Radi oblikujejo razne
cerkvene predmete..., pogo-
sto naredi kdo kakšno glasbi-
lo. Vse te cvetnonedeljske
mojstrovine so narejene iz
domačega materiala - so
spletene in ovite iz vrhovih,
pušpanovih, leskovih, bri-
njevih, tisinih, bršljanovih,
borovih in drugih šib, rezlja-
ne pa so iz smrekovega lesa.
Vsak izdelek je unikat, vre-
den pozornosti in občudova-
nja...«
Zaradi globoko zakoreni-
njene tradicije, ki jo vzpodbu-
ja tudi domači župnik Martin
Pušenjak, je ljubenska cvet-
na nedelja vsako leto znova
poleg verskega pomena tudi
simbol človekove povezanosti
z naravo.
EDI MAVRIČ
Matevževa Aljaž in David sta krajevno dogajanje s potico
vzela smrtno resno...
Ljubenska izvirnost pri obli-
kovanju potic se že vrsto let
prenaša iz roda v rod.
Po lojtri Janeza Podlesnika iz Primoža se ne pride v
nebesa...
Poslovno-komercialna šola Celje je imela maturantski ples 10. marca. Na fotografiji so (spodaj od leve proti desni): PriK
Prah, Rado Sodin, Leon Dobnik, Damijan Medved, Boštjan Vetrih, Simon Bračič, Iztok Koštomaj, Mojca Mastnak, Nati
Ojsteršek, Urška Štraus, Tanja Zupan, Andreja Verk, Varja Veber, razrednik Peter Žurej, Jerneja Prostor, Nina Gaj^
Andreja Hlupič, Vikica Kuk, Nina Borovnik, Aleksandra Križan, Mojca Glavnik, Natalija Pust, Vesna Pišek, Katja ^
Kragolnik in Klavdija Arbeiter.
lUlaturanti, na plan!
Maturanti srednjih šol - vabimo vas, da nam pošljete fotografijo svojega razreda in ji priložite imena vseh šošolcev na fotograj
Objavili jo bomo in postala bo lep spomin za današnje in prihodnje dni, ko boste tudi ob časopisnem izrezku obujah spomin^
zadnje srednješolske dni in na zrelostni izpit. Fotografirate se lahko v razredu, parku,, na maturantskem plesu, izletu..
fotografije nimate, bomo ^njo poskrbeli mi. Pišite nam na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje.
NASI KRAJI IN LJUDJE
25
Pol stoletja v dobrem in slabem.
Skromno življenje z
veliko ljubezni
Vinko in Rozika Čoki iz
Zibike sta po petdesetih letih
ponovno stopila pred oltar in
obnovila poročno zaobljubo.
Da se zakon ohrani pol sto-
letja je poleg ljubezni potreb-
na tudi velika mera razume-
vanja in potrpežljivosti. Če-
prav sta skromno živela in
jse morala premnogokrat odre-
|iati, se z veseljem spominja-
la starih časov.
Rozika je domačinka iz Ži-
to, Vinko pa je prej živel v
sosednji vasi. Ko je Vinko od-
služil vojaški rok in se vrnil
iomov, je vedno pogosteje za-
lajal v Zibiko k Roziki. Čez
eto dni sta se poročila. Na
iozikin obraz se prikrade na-
imeh, ko počasi odstira spo-
nine: »Prihajal je samo ob
ledeljah. Takrat se nismo smeli
shajati kot se mladi danes,
fudi skrivala se nisva, ker sva
«preveč bala mojih staršev.
Jhko sva le sedela in se pogo-
varjala, nič ni bilo objema-
nja.« Po poroki se je Vinko
'reselil k Roziki. Najprej sta
iivela v stari hiši, po potresu
'a sta z veliko odrekanja in
idim delom zgradila novo.
Vajena sta bila skromno ži-
'eti. V največje veselje so jima
lili njuni štirje otroci Mimka,
^ika, Tinček in Vincek, da-
nes pa sta ponosna tudi na
svojih deset vnukov in šest
pravnukov.
Za Vinka je bilo najhuje, ko
se je po končani vojni vrnil
domov. Vojna mu je vzela tri
brate in mamo, ostala sta le
oče in brat. Tudi Rozikini dru-
žini ni bilo prizanešeno. Brat
je štirinajst dni pred koncem
vojne pisal, da pride domov,
vendar se ni nikoli vrnil. Izgu-
ba najbližjih je bila za oba
zelo grenka in boleča izkuš-
nja. Z ljubeznijo in razumeva-
njem pa sta premagovala še
tako težke trenutke. »Saj so
bili hudi časi, je pa bilo tudi
veliko dobrih. Ko si mlad je
vse dugače. Vse je šlo, ker sva
se vseskozi dobro razumela.
Veliko sva se pogovarjala,
sploh, ko sva skupaj delala na
polju. Če pa bi se prepirala, ne
bi nikamor prišla. Vedno sva
skrbela drug za drugega,« se
soglasno strinjata zlatoporo-
čenca. Vinko v šali doda in
ljubeče pogleda Roziko: »Vča-
sih sem kaj rekel, pa mi je
zabičala, naj bom tiho. In ker
sem moral biti tiho, se nisem
mogel prepirati.«
Za Vinka in Roziko skrbita
sin Martin in njegova žena. »Ta
mlada sta zelo pridna, sin ho-
di v službo, snaha pa dela
doma na kmetiji. Sama je za
vse, tudi za stroje mora sama
poprijeti. Midva pa pomagava
po svojih močeh, kolikor na-
ma zdravje dopušča.«
SABINA KRANJEC
Foto: GAŠPER DOMJAN
Metla dvignila prah
Glasbena šola Celje je letoš-
nji dobitnik zlate vrtnice, ki
jo je prejela zaradi urejeno-
sti okolice in videza pročelja.
Priznanje vsako leto podeljuje
Turistično društvo Celje, ki je
tudi letos izročilo metlo za
neurejeno okolje, vendar to-
kratni dobitnik. Srednja eko-
nomska šola Celjp, meni, da
neupravičeno.
Že zato, ker so iz vabila na
prireditev sklepali, da naj bi bili
dobitniki zlate vrtnice, sledilo
pa je presenečenje. Komisija je
utemeljila podelitev metle z ar-
gumenti, da je »zgradba šole
pusta, grmovnice ob ulici so
kljub občasnim posegom zane-
marjene«. Člane komisije je mo-
tilo predvsem notranje asfalti-
rano dvorišče in vse ostale po-
vršine, spremenjene v parkiriš-
ča, zato za dijake na šolskem
dvorišču ni več prostora. »Le-
ti v odmorih >okupirajo< javno
zelenico proti Gregorčičevi uli-
ci in ostale kotičke v mestnem
jedru, po njihovem odhodu pa
ostane dobesedno smetišče,« še
dodajajo člani komisije. V
Srednji ekonomski šoli pa pra-
vijo: »Učitelji in ostali zaposleni
moramo nekje parkirati, gre za
80 ljudi. Park, kjer se v odmo-
rih večkrat nahajajo dijaki (ob
koncu vikenda pa tudi stano-
valci in ostah) sploh ni v naši
lasti, ampak v lasti Mestne ob-
čine Celje. V sosednji stavbi ima
prostore tudi Srednja strokov-
na in poklicna šola Celje, ta-
ko, da odgovornosti za neure-
jeno okolje nikakor ne prev-
zemamo samo mi,« razlaga po-
močnica ravnatelja Marija So-
din - Tihle.
SIMONA ŠOLINIČ
V imenu Glasbene šole sta zlato vrtnico prejeli Zdenka
Goričan in Nuša Starlekar.
Gračakova ponovno naj zdravnica
v akciji revije Viva Moj
zdravnik 2001 je - že drugo
leto zapored - prejela največ
glasov zreška zdravnica
Drenka Jovanovič Gračak.
Zmago so ji zagotovili njeni
pacienti iz Slovenskih Konjic,
Zreč, Vitanja in okolice ter se
ji tako po svoje zahvalili zai
požrtvovalno delo, strokov-
nost in pripravljenost poma-
gati ljudem v stiski.
To je pravzaprav tudi glavni
namen že tradicionalne akci-
je, v kateri sodelujejo številni
lokalni in regionalni časopisi,
lokalne radijske postaje in TV
Slovenija. Lanska in letošnja
zmagovalka se je rodila v Za-
grebu, kjer je dokončala Me-
dicinsko fakulteto, nato pa ne-
kaj časa delala kot splošna
zdravnica. Na predlog prijate-
ljev iz časov študija sta z mo-
žem zapustila velemesto in ga
zamenjala za pohorski zeleni
raj. Sedaj z družino živi v Slo-
venskih Konjicah in dela v splo-
šni ambulanti v Zrečah. Pravi,
da je tam še vedno neznosna
gneča, a svoje poslanstvo oprav-
lja z veseljem. To znajo očitno
ceniti tudi pacienti, za katere
si vedno vzame čas. Kot je de-
jala tudi lani, zmage niti naj-
manj ni pričakovala. Letos še
toliko manj, saj si jo je prislu-
žila že lani. »Ker ordinacija ni
kdove kako prostorna, bom za
priznanja kmalu potrebovala
nove prostore,« se še zasmeji.
B. JANČIČ
Med tistimi, ki so v akciji
glasovali, je s Celjskega za
nagrado (zdravstveni kom-
plet) žreb izbral tudi Marto
Kotnik iz Socke 31, Nova Cer-
kev.
26
REPORTAŽA
Mišini Zakaji v
zgodbah in nezgodbaii
Lilijana Praprotnik Zupančič med najboljšimi v Bologni
To leto je njeno, tako kaže že po
treh mesecih. Najprej jo je doletela
slava, ko se je uvrstila med desete-
rico Celjank, ki so s svojim delom
in dosežki zaznamovale minulo
stoletje, potem pa je prispelo pova-
bilo iz italijanske Bologne. Lilija-
na Praprotnik Zupančič je bila spet
med izbrankami, med najuspe-
šnejšimi ilustratorji sveta, kot je
ocenila posebna mednarodna žiri-
ja, ki je izbirala med 2150 prispeli-
mi ilustracijami v knjigah za otro-
ke. In če ji bo sreča še naprej
kazala prijazno lice, bo letos izšla
še ena knjiga njenih pesmic za
otroke, ki jo je spet sama slikovno
opremila.
Iz Bologne se je vrnila minulo sobo-
to in s sabo prinesla zajeten luksuzno
opremljen katalog, v katerem je v
besedi in sliki predstavljena kot likov-
na umetnica iz Slovenije, ki je na tej
imenitni svetovni prireditvi sodelova-
la že drugič. Gre za prireditev, kjer
podeljujejo priznanja za najvidnejše
mednarodne dosežke založništva
(Bologna Ragazzi Award) in, tokrat že
osemintrideseti po vrsti, mednarodni
sejem knjig za otroke Fierra del libro,
ki ga spremlja razstava izbranih ilu-
stracij. Med temi so bile tudi ilustraci-
je Lilijane Praprotnik Zupančič - Mi-
še, diplomirane arhitektke, pisatelji-
ce in pesnice za otroke ter karikatu-
ristke, doma iz Celja.
Bologna jo je zdaj že drugič opazila
in povabila. Prvič je na tem sejmu
oziroma razstavi sodelovala pred tre-
mi leti, s knjigo otroških pesmi in
ilustracij z naslovom Živalske uspa-
vanke. Zdaj je mednarodna strokovna
žirija ocenjevala ilustracije za njeno
najnovejšo knjigo pesmic za otroke z
delovnim naslovom Zakaj?, v kateri
kar mrgoli »zakaj ev«: zakaj so zebre
progaste, zakaj krokodili jočejo, zakaj
se hijene smejijo... Vprašanjem sledijo
domiselni, zabavni in hudomušni od-
govori. Zakaj kače nimajo nog? Zato,
ker se jim ne ljubi nohtov striči.
Šestindvajset črk
je preveč
Doslej je napisala pet knjižnih del
za otroke. Prva knjiga z naslovom
Zgodbe in nezgodbe, je izšla leta
1993, ilustracije v njej pa je prispeval
njen soprog Bori Zupančič. Za tem je
najmlajše razveselila s knjigo To
je..., ilustracije so delo Jelke Godec
Schmidt. Tretja je bila knjiga prav-
ljic Resnične pravljice in pripoved-
ke, četrta (1999) je dobila naslov
Male živali, peta, lanska, pa Živalske
uspavanke. Vmes je izšla še knjižica -
pobarvanka z zanimivim didaktič-
nim pristopom. Razen v prvih dveh
knjigah, so vse ilustracije njene, si-
cer pa se Lilijana Praprotnik Zupan-
čič v nekaterih svojih delih pojavlja
pod psevdonimom Lila Prat. Seveda,
le kateri otrok bi bil zadovoljen z
imenom pisateljice, ki se mora po-
šteno namučiti, da se lahko podpiše.
Šestindvajset trk je res preveč!
Hiška za podganji
naraščaj
Da bo gradila gradove za kralj ične
in princeske ter hišice za živali, je
sklenila, ko je z rokami gnetla blato in
razmočeni pesek na dvorišču pred
blokom ob Ljubljanski cesti. Izdelo-
vala je vsemogoče predmete za igro,
na primer za šah, za trdnjavo pa
porabila kar prazno škatlo za sol iz
mamine kuhinje. In sploh je bila na
dvorišču vedno glavna, ker je bila
edina, ki se je stepla s fanti, metala
kamenje v daljino, posebno spoštova-
nje pa si je med vrstniki izborila
takrat, ko je rešila podganji naraščaj
pred človekovim ubijalskim nago-
nom. Podganje dojenčke z rožnato
barvo kože je skrila v škatlo, jih
odnesla v stanovanje in jih hranila z
mlekom. »Mamo je skoraj kap, ko je
to odkrila,« se Lilijana danes spomi-
nja, spominja pa se tudi neštetih dru-
gih ustvarjalnih iger iz obdobja, ko sta
jo vsak zvečer v spanje in sanje pos-
premila njena oče in mama. Bila je
eden tistih srečnih otrok, ki jim je bil
svet otroštva postlan s pravljicami.
Vrnitev s princem
na belem konju
Leta za tem je še kar vztrajala, da bo
gradila. Postala je študentka arhitek-
ture in arhitektka z diplomo ter prvi-
mi projekti. Za eno leto je odšla tudi
na delo v Nemčijo, še vedno polna
navdušenja nad poklicem, ki si ga je
izbrala, potem pa... »Potem je prišel
pome princ na belem konju in jaz sem
šla kar z njim nazaj domov. Pred
približno dvajsetimi leti je to bilo, ko
sem prišla v fazo familiarnosti, ko
sem začutila, da mi družina veliko
pomeni, in spoznala, da vsega ne
moreš imeti naenkrat,« je povedala o
obdobju, ko se je odločila, da se bo
arhitekturi in poučevanju na srednjih
šolah odpovedala in se posvetila dru-
žini ter kasneje poiskala nova izrazna
sredstva in načine. Začela je risati,
nastajale so karikature, prve otroške
risbe, prve pesmi in pravljice za otro-
ke ter prve knjižne ilustracije. Pred
dvanajstimi leti je postala »svobod-
njakinja«, subjekt na krutem tržišču
umetnosti. »Vse, kar se mi danes zgo-
di, se zgodi vzporedno z družinskim
življenjem, sicer pa to svoje delo
jemljem tako kot vsak drug biznis, v
katerega moraš nenehno nekaj vlaga-
ti, da te opazijo in da se lahko proda-
jaš,« pravi Lilijana, ki je tudi sodelav-
ka različnih revij (in prilog) za otro-
ke, na primer Cicibana Cicidoja, Kek-
ca itd. V zadnjem času je tudi predava-
teljica na seminarjih, ki se jih v okviru
programa Pedagoškega inštituta
ležujejo vzgojiteljice v vrtcih. Pre(i
va na temo jezikovne igre in se nav(j^
šuje nad svežino slovenske demol^.
cije, ki po novem dovoljuje igrati ■
tudi z maternim jezikom.
Spet doma
Po treh dneh bivanja v Bologni
spet na domačih tirnicah, spet pij,
dopolnjuje svojo najnovejšo knjia
in je v moralno oporo sinu Izidorju
Iziju, maturantu in bodočemu gr^jj
beniku. Naš pogovor pa se spet vn
okrog Bologne in njenega ponovne^
uspeha.
Najti se v tako odličnem katalog,
med najopaznejšimi ilustratoi
otroških del celega sveta najbrž i
dosežek brez posledic. Kaj si o
sodelovanja na letošnjem sejmu j;
razstavi ter od uvrstitve v katalq
izbrancev obetata? Kaj je novega opj
žila na letošnji razstavi v Bologni
»Ta katalog bo zdaj potoval povso;
po svetu, vse pa je odvisno od razvoj
dogodkov. Na razstavi je bilo opazi;
predvsem velike spremembe in nc
vosti v likovnih pristopih, kjer stopj
jo v ospredje izvirnost, duhovitosj
toplina, prisrčnost.«
Kako shajata dva podobna si likovn
ka pod isto streho, za isto mizo, smoj
še vprašali. »Se da shajati. Ta dnij
likovnik dela še v Vojniku, kjer j
likovni terapevt in se zato čez dan bo
malo videvava. On ne daje toliko i
slavo, ampak je bolj zagret za doh
dela. Sicer pa doma delava vsak zai
ali pa se dopolnjujeva, podpirava. Bc
včasih ilustrira moje zgodbe, jaz ]
smem obešati njegove slike za raza
ve, torej mu nudim tehnične protiusl
ge,« je odgovorila Celjanka stoletja. I
je zaradi tega naziva ovila v plašč slav
»S tem se ne obremenjujem, to je 1
glas ljudstva, morda preozko zastavlj
na akcija. Zdaj mi prijatelji in znan
pravijo, da sem »stoletna bejba«.
Čast in slava, veliko garanja, (i
narja pa malo. Se ji ni to neskladje;
pošteno priskutilo? »No ja, ko ra
mišljam o garanju in denarju, i
primerjam z brezposelnim posla
cem našega parlamenta, ki še vedi
prejema podporo za brezposelna
Za eno plačo za minulo poslansl
funkcijo moram jaz narediti od d'
do deset otroških knjig ali več k
petdeset strani ilustracij in tekstov
revije, ki se najbolje prodajajo.«
MARJELA AGRI
Fofo: GREGOR KAT
Oto molj iz Borovnice
lačen ugrizne v kos plenice,
pa kar strese ga od gnusa:
»Stvar je čudnega okusa!«
(Male živali)
Čiričiri, čiričiri...
Ko mrak se spusti,
muzikant zaigra po notah neba
(Živalske uspavanke)
Kdo je ta, ki je trmast za dva
in le črki dve pozna: I in A?
(To je...)
Kaj nosijo fine dame? Fine dara
nosijo:
na rokah fine rokavice, na nogi
fine nogavice in na bradi fine bn
davice. (Zgodbe in nezgodbe) '
Na stopnicah k uspehu in na domačem stopnišču.
Povsod vse poslikano: pač dva likovnika pod isto streho, kjer ima hišni
ljubljenec Dix posebno mesto.
Izbor najboljših na svetu v katalogu, kjer je mesto tudi za slovenski
umetnico, Celjanko.
NAŠI KRAJI IN LJUDJE - FELJTON
27
Življenje za življenje
Delo reševalcev iz vode je odgovorno, zahtevno in tvegano
poleti brezskrbno odidemo na
0{}e ali pa se »namakamo« v
dazenu, morda tudi v reki ali
i.p2eru. In ob tem imamo občutek,
^^ nam je nekdo ves čas za peta-
j^i, Res je, spremljajo nas reše-
l^^lci iz vode in bdijo nad nami.
»ja prvi pogled se morda zdi, da
jjrezskrbno postopajo naokoli,
vendar pa je resnica popolnoma
drugačna.
Ivla kopališčih (umetnih in narav-
nih) pri rekreativnih in športnih de-
jjvnostih pogosto prihaja do poš-
l(odb in žal tudi do utapljanj, zato
[^orajo biti reševalci iz vode uspo-
sobljeni, da vsem prizadetim nudijo
liitro in strokovno prvo pomoč.
Povečana varnost
pred utapljanjem
šele proti koncu šestdesetih let,
j(0 so v Sloveniji analizirali učinke
alccije Naučimo se plavati, smo
prvič dobili podatke o številu uto-
pitev pri nas in jih primerjali s
podatki iz drugih držav. Število
utopljencev, 129 na leto (brez sa-
momorov, povzročenih z utopitvi-
jo), je presenetilo vse, saj je to
pomenilo povprečno 7,2 žrtev na
100.000 prebivalcev.
I Pri republiškem odboru Rdečega
riža so ustanovili Komisijo za var-
nost pred utapljanjem. Predlagano
je bilo zakonsko reševanje pred
utapljanjem in pričeli so uvajati
službo varnosti na organiziranih ko-
pališčih. Rezultati so bili kmalu vid-
ni, saj se je število smrtnih žrtev
znižalo na 1,7 utopljencev na
100.000 prebivalcev. »Področje var-
nosti bo z vsemi preventivnimi
ukrepi kot so dobro znanje plavanja
prebivalstva, zgodnje učenje plava-
nja, organizacija varnosti, osvešča-
nje prebivalstva in organizirano
službo varnosti v primeru elemen-
tarnih nesreč ohranilo doseženo
stopnjo in jo še znižalo, saj je vsako
življenje dragoceno,« pravi Čarli
Grmič, ki trenutno v celjskem Go-
lovcu usposablja bodoče reševalce
iz vode.
Biti reševalec
Za reševalca je pomembno, da
pozna fiziološke oziroma patološke
vzroke utapljanja in utopitve, prav
tako pa mora poznati tudi vse reakci-
je utapljajočega v posameznih fazah,
skozi katere prehaja.
In kako pravzaprav sploh poteka
usposabljanje reševalcev iz vode?
»Trening reševalcev iz vode traja
štirinajst dni, vsak dan šest ur v
vodi, poleg tega pa še teorija in prva
pomoč z reanimacijo. Trening se-
stavljajo osnovne potrebe po spe-
cialni telesni usposobljenosti, tipi
aerobnega in anaerobnega treninga
ter kombinirani tipi treninga, pre-
verjanje ajrobne in anajrobne spo-
sobnosti, preverjanje tehnične us-
posobljenosti in testi situacijske us-
posobljenosti. Tečajniki so iz raz-
ličnih krajev Slovenije. Nekateri
bodo delali na obali, nekateri v
zdraviliščih in kopališčih kot so
reke in jezera,« pojasnjuje Čarli Gr-
mič.
SABINA KRANJEC
Foto: GREGOR KATIČ
V celjskem Golovcu so zaklju-
čili tečaj za reševalce iz vode, ki
ga v sodelovanju z ministrstvom
za šolstvo in šport organizira pod-
jetje 3 Trade d.o.o. iz Ljubljane.
Tečaj pripravljata prof. Ivko Šink
in njegov asistent, Celjan Čarli
Grmič.
Skupina tečajnikov, reševalcev iz vode, z vodjo tečaja Čarlijem Grmičem.
S icmečicimi žensicami
na morje
Nobena reč ni tako zelo ted-
likova, kot je vsakoletni, le-
os že devetindvajseti, izlet
®ečkih žensk na morje. Ka-
® je do te odmevne tednikove
feije prišlo?
Spet samo zato, ker se je na
Tavem mestu ih v pravšnjem
fenutku ukresnila iskra, ide-
Tednik je imel tedaj, da bi
'gajal takrat zelo aktualnemu
atnoupravnem političnemu
fendu, uredniške sosvete, kot
'Osvet za gospodarstvo, za
[ulturo, za šport itd. Tako
imeli tudi sosvet za kme-
^istvo, za časopisno rubriko,
''^iček, ki sem ga takrat obde-
oval jaz.
Takratni odgovorni urednik
Volfand je na vsake toliko
^sa na redakcijske seje pova-
tudi katerega od sosvetov,
'stikrat je bil na vrsti sosvet
^ kmetijstvo, v katerem so
'•'i strokovnjaki in, kot smo
^'^rat učeno rekli, neposredni
Joizvajalci. Bilo je to nekaj
^dnov pred 8. marcem, dhe-
žena, pa je beseda nane-
tudi na položaj kmečkih
Trdna in napredna
■betica, Anica Pevec iz Slati-
pri Ponikvi, je imela nekaj
i^fnatih pripomb, češ, kako
kmečka ženska - gospodi-
uveljavi, recimo, porod-
'J^ki dopust, kaj šele rednega
pega, kot delavska ženska
in uslužbenka, ki si zvečine
privoščijo počitnikovanje kje
ob morju. Večji del kmečkih
žensk in naših krajev morja še
videla ni.
Ne da bi zaslutil posledice,
sem mimogrede bleknil, češ,
to bi se vendar dalo speljati,
recimo ravno za 8. marec, ki
ga kmečka ženska, če je do-
ma, gotovo ne praznuje. Mi-
shm, da me je sprva urednik
Volfand nekam presenečeno
pogledal, potem so se mu oči
otoplile in je prikimal, zakaj
ne? Morda še letos!
In se je res zgodilo. Jože
Volfand je bil uspešen organi-
zator. Moški del uredništva
pri tedniku in radiu je prido-
bil nekaj kmetijskih organiza-
cij in trgovskih podjetij, sko-
raj vse občine v regiji in ko je
bilo tako daleč, je bil objav-
ljen razpis, ki mu je sledijo
žrebanje ob navzočnosti pred-
stavnikov javnosti. Iz najbolj
kmetijskih občin je bilo izbra-
nih največ, iz drugih manj.
Prva karavana dveh avtobu-
sov je krenila k morju za en
dan.
»Sto rož v Portorož« je bil
odmev v tedniku.
En dan je bil prekratek. Pot-
lej smo šli za dva dneva. Se-
demnajst let v Rovinj. Spočet-
ka je bilo nekaj težav. Pred
cvetno nedeljo je ženske pre-
mamilo bujno sredozemsko
zelenje. Ob vrnitvi je avtobus
dišal bolj kot katerakoli cer-
kev na cvetno nedelje. Da bi
preprečili to divjo pašo, so na
Crvenem otoku pred našim
prihodom raje opravili pom-
ladansko čiščo in pripravili na
kupe vonjavega zimzelenega
rastja, za naše Slovenke, so
rekli.
Odkar smo se v Jugoslaviji
razšli, kmečke ženske iz celj-
ske regije vsako zgodnjo pom-
lad zasedejo Lucijo pri Porto-
rožu. Kaj bi o tem, več tisoč
žen in deklet to pot pozna,
skupna in posamična doživet-
ja na njej. Pesem, nova in nova
znanstva, za debele knjige po-
vedanih zgodb, razkazovanje
družinskih slik in na večer
pred vrnitvijo domov družab-
ni večer z vedno prisotnimi
godci, humoristi, celo s čarov-
nikom.
Nekaj zaporednih let od za-
četka sem bil zraven, potem tu
in tam še kot gost. Vedno en-
kratno, nepozabno.
O tej tednikovi akciji, ki jo
po trajanju na celjskem pose-
ka samo še laško »Pivo in cvet-
je« se mi zdi neizogibno pove-
dati še tole. Po nepisanih pra-
vilih naj bi šle na ta izlet
spočetka le tiste, ki še niso
bile na morju, ko je teh v
glavnem zmanjkalo, tiste, ki
še niso bile tam s tednikom in
Radiom Celje. No, sem in tja,
resnici zadoščeno, se je katera
prizvitorepila čez leta znova.
Ravno zato, ker je pretežno
vsako leto novo občinstvo, pri
sestavi programa ni treba gro-
mozanskega napora. Ker iz-
žrebane kmečke ženske
spremlja vedno le moška po-
sadka tednikovih in radijskih
časnikarjev, skoraj vsakič tudi
uredniki, direktor in fantje iz
agencije.
Pri prvih potovanjih je bilo
tudi nekaj zadreg. Nekatere
naše potnice so bile prvič v
sodobnem luksuznem hotelu,
kjer so bile informacije, na-
menjene gostom - v anglešči-
ni. Tako je naša starejša potni-
ca v hotelu »Eden« hotela po-
noči na potrebo, tudi na veli-
ko, a je bil čez školjko napet
listek, na katerem je v angleš-
čini pisalo: Razkuženo za va-
še zdravje!
Revica je tavala po hodniku,
dokler ni naletela na enega
naših fantov in se mu potožila.
Šel je z njo in ji pojasnil, za
kaj gre. Revica se je zahvalje-
vala, ker je že hotela sesti na
manjšo školjko poleg večje,
na bide, pa si ni upala, ker je
le-ta imela veliko premajhen
odtok.
Hoteli, kamor smo vsa leta
vozili naše kmečke bralke, so
bili vedno imenitni in veliki,
saj ob morju starinskih sploh
ni bilo več. Tako so imeli
redakcijski spremljevalci ve-
liko dela, da so potnice raz-
poredili po sobah in nad-
stropjih, da so jim pojasnili
delovanje osebnih dvigal, za
samostojno iskanje sob v
smeri padanja in večanja šte-
vilk.
Nekatere so se znašle veli-
ko bolje, kot smo lahko pri-
čakovali. Neko leto je eno
rajska privlačnost Crvenega
otoka pri Rovinju vlekla bolj
globoko v park, zato je neko-
liko zašla. Z ladjico smo ča-
kali vsaj pol ure, potem pa
naročili pristaniškim lju-
dem, da ji pomagajo in jim
dali naročilnico za nakup po-
vratne vožnje z javnim pro-
metom. Pa je bila premeten-
ka prej v Celju, kot naša dva
avtobusa - in to kar po lastni
pobudi in orientaciji. Tako
smo tudi po iznajdljivosti
večkrat podvomili, da bi bilo
tisto »prvič na morju« vedno
tudi čisto res.
(Prihodnjič: 1971 - uradno
pri polnočnici)
Med tednikovimi in radijskimi »dedci« je samo eden, ki ni nikoli manjkal. Kolega Tone Vrabl.
Gotovo je potujočim bralkam in poslušalkam najbolj znan, družaben, zlasti do najstarejših,
kot kaže fotografija izpred hotela v Lipici. Ker so vsako leto v tedniku objavljene kar obsežne
reportaže, ker je veliko fotografskih dokumentov, ker tednik hrani sezname udeleženk in ker
vemo, da zmore pisati tudi knjige, bi mu položil na dušo, da se loti zbiranja podatkov,
povzetkov reportaž, obiskov udeleženk. Bralk, če to stori, mu ne bo manjkalo.
28
INFORMACIJE
Privlačen podzemni muzej
Maja bo vse jasno. Takrat
bodo v italijanski Pisi raz-
glasili muzej leta 2001. V
velenjskem Muzeju premo-
govništva Slovenije pravijo,
da je zanje veliko priznanje
že uvrstitev v ožji izbor in da
so zelo zadovoljni, tudi če ne
bo nagrade.
Vas zanima, s čim so si Ve-
lenjčani zaslužili uvrstitev
med elitno muzealsko drušči-
no? Nič lažjega! Vsak dan,
razen ponedeljka, vas bodo
sprejeli in vas popeljali prib-
ližno 200 metrov v globino
stare jame Skale, kjer boste
podoživeli rudarjenje nekoč
in danes.
Najprej vas bodo oblekli v
površnik, vam na glavo posa-
dili čelado in v žep vtaknili
rudarsko malico. Ko boste od-
dali markico, znak rudarja, da
se je spustil v globino in da jo
bo vzel, ko se bo vrnil, se
boste z vodnikom spustili z
dvigalom približno 200 me-
trov globoko. Peš se boste mo-
rali sprehoditi skozi rove in
med scenami rudarskega živ-
ljenja.- Srečali se boste z Anto-
nom Aškercem, ki je bil ka-
plan v Skalah in je dobro poz-
nal življenje rudarjev. Ta vas
bo popeljal skozi zgodbo o
premogu in življenju rudar-
jev, njihovo težko delo, nevar-
nosti, mejnike v razvoju pre-
mogovništva...
Na polovici poti, ki je dolga
kilometer in pol, se boste
okrepčali z malico in se nato
lotili spoznavanja drugega de-
la muzeja, ki prikazuje razvoj
odkopnih metod. Premogov-
nik se je moral modernizirati,
če so hoteh nakopati vedno
več. Zelo realistična je scena z
razstreljevanjem, obiskoval-
cem pa je všeč tudi prevoz s
prevoznim trakom in skok čez
jašek. Včasih so namreč no-
vince sprejemali med rudarje
tako, da so preskočili jašek.
Časi so se spremenili in ker so
sedanji jaški bistveno večji, se
je ta običaj spremenil v skok
čez kožo, ki ga pripravijo na
rudarski praznik 3. julija.
Nazadnje vas bodo posa-
dili na vlak, ki vas bo vrnil
do dvigala, ta pa na površje.
Ura in pol obiska pod zem-
ljo se s tem konča. Oddati
morate še markico in za slo-
vo si lahko v muzejski trgo-
vini kupite kakšen spomi-
nek.
Za obisk niso potrebne po-
sebne priprave, le malčkov,
mlajših od 7 let ne spustijo v
rove, ker je zgodba zanje
prezahtevna, pa še strah bi
jih verjetno bilo. Vsem pa
priporočajo, da jih prej po-
kličejo in se naročijo za og-
led, da ne bodo čakali po
nepotrebnem.
Ideja za nastanek muzeja se
je porodila v premogovniku
in muzealcem v Velenju. Tra-
dicija premogovništva je na-
mreč dolga 130 let in ob raz-
mišljanju o koncu rudarjenja
čez nekaj desetletij se jim je
zdelo zanimivo ohraniti tra-
dicijo dejavnosti in jo poka-
zati ljudem. Medtem so opu-
stili jamo Skale, zato so lah-
ko v njej uredih muzej. Pri
tem pa niso vedeli, da bo v
Sloveniji in zunaj nje tako
veliko zanimanje za ogleda
V dobrem letu in pol, k
deluje, si ga je namreč ogi^
dalo že okrog 40 tisoč obj
skovalcev. Ker je bila večin
njih šolarjev, so vsem, ki si
že bili pri njih, ponudili so
delovanje v razpisu za nai
boljši prispevek na temo Mu
zej premogovništva in Varuji
mo naravo. Nagradili bodj
najboljše posameznike, naj
boljša šola pa bo dobila raču
nalnik. Prispevke pričakuje
jo do 18. maja letos.
11. aprila so odprli razstavo mineralov na Slovenskem, ki
jih hranijo v prirodoslovnem muzeju v Ljubljani, v rudnikih
v Idriji in Mežici ter zasebni zbiratelji. V sredo, 18. aprila, ob
11. uri bo Igor Veber predaval o geološkem ozadju nastanka
lignita, četrtek, 19. aprila, ob 10. uri Mateja Klemenčič o
Šaleški geološki poti in v četrtek, 10. maja, ob 10. uri bo po
razstavi vodil in predaval Zmago Žorž.
Muzej je februarja prejel
Fordovo nagrado za ohranja-
nje kulturne in tehnične de-
diščine, nominiran pa je tudi
za Valvasorjevo nagrado.
Muzej je odprt med torkoJ
in nedeljo od 9.30 in 15.3«
ure, naročite pa se na telefo|
5870-997.
Takole so nekoč malicali rudarji.
DrugI ael muzeja prikazuje sodobnejše metode izkopa.
Pomladni vetrič v Ona On
Nova celjska modna trgo-
vina Ona On, ki so jo konec
minulega meseca odprli na
Aškerčevi ulici v Celju, je
bila sredi prejšnjega tedna
odeta v modne odtenke letoš-
nje pomladi in poletja. Dol-
gonoge lepotice in postavni
mladeniči so predstavili naj-
boljše, v kar nas bo v priha-
jajočih sončnih dneh ogrni-
la slovenska modna indu-
strija.
Trgovska veriga Ona On je
od lanskega poletja v lasti slo-
venske modne industrije, saj
jo je kupilo šest domačih proi-
zvajalcev: Labod, Elkroj, Svi-
lanit. Komet, Beti in Tekstil.
Zato večji del ponudbe pred-
stavljajo izdelki omenjene še-
sterice. Da je v trgovskem
podjetju Ona On zavel svež
veter, dokazuje tudi prenav-
ljanje podobe podjetja (ta bo
dokončno razgrnjena v letoš-
njem septembru), kot tudi
prenovljen odnos do kupcev,
ki prihajajo izbirat v njihove
nove prostore. »Želimo več
kot samo prodati izdelek na-
šim kupcem žehmo olepšati
dan s prijaznostjo, s svetova-
njem, kaj bi mu najbolj ustre-
zalo in bi bilo na njem najlep-
še, pa tudi s preprostim pogo-
vorom,« pravi Cvetka Kogov-
šek, poslovodkinja celjskih
trgovin Ona On. Po njenih be-
sedah je njihovo vodilo, da
kupcem ponudijo več, kot pri-
čakujejo. Tako v njihovih tr-
govinah neustrezna oblačila
pošljejo v šivalnice, da jih pri-
lagodijo meram kupca in v
obliki popusta pokrijejo polo-
vico nastalih stroškov. »Tudi
drugače ponujamo zelo ugod-
ne plačilne pogoje, smo ena
redkih trgovskih verig, ki še
sprejema čeke, možno je pla-
čilo na štiri obroke, poleg tega
pa sprejemamo vse plačilne
kartice,« je ponosna Kogovš-
kova. Trgovina na Aškerčevi
15 pa je edina v Celju, kjer
kupca oblečejo in mu nato s
pomočjo prodajalca obutve
Mass svetujejo še pri izbiri
ustrezne obutve.
Ponudba na policah in obe-
šalnikih trgovske verige Ona
On je namenjena srednjen
cenovnemu razredu in sre
nji generaciji, ki jo v podjet
umestijo med 25. in 55. let
Zato je ženska in moška ko
fekcija predvsem praktiči
in udobna in ne hlepi tolil
po modni ekstravaganci. »M
ši proizvajalci sledijo mo
nim smernicam, pri tem 1
pazijo, da v njihovih oblai
lih lahko odidete tudi v sb
bo, ne samo na slovesen ^
černi sprejem,« poudarja K
govškova.
Takšna je tudi letošnja t
lekcija pomlad-poletje, prt
stavljena na modni re\
prejšnjo sredo. »Mladosti
barvita in modna,« jo je ozr
čila poslovodkinja celjsl*
prodajaln Ona On. V skladi
načeli so barve modne, a
kričeče: roza, zelena, sve^
modra. »Moške bi rada opo2
rila na suknjiče v raznih mc
nih barvah, ki jih ponujal
po 17.910 tolarjev,« pravi Cv
ka Kogovšek. Skupaj s pro'
jalcem obutve Mass so prip
vili zanimiv vpogled v prih^
joče dni sonca in morja. '
perila in konfekcije, do šp^
nih oblačil in modnih dod
kov, skoraj celotno zale
prodajaln Ona On.
Plaže se bodo letos razcvetele v barvah kopalk Beti iz Metlike.
Poletna vabljiva lahkotnost
Labodove kolekcije Ella Vival-
di že spomladi segreje poglede.
Moški seksapil po slovensko:
srajca Labod, spodnjice Boa
(Beti) in kravata Svilanit.
NASVETI
29
LEPOTA IN ZDRAVJE
Alergije
pomlad je čas intenzivnej-
jjl, alergijskih reakcij, ki
jj^jajo tja do pozne jeseni ali
fflo zgodnje zime (neredko
^ se preobčutljivost javlja
celo leto). V želji, da bi
^tencialno ogroženo popu-
lacijo posvarili pred najbolj
nevarnimi alergeni, so
pgmški medicinski strokov-
njaki izoblikovali top lestvi-
najbolj pogostih in naj-
[,Qlj nevarnih snovi, ki pov-
zročajo alergijske reakcije
pri sodobnem človeku.
Cvetni prah: povzroča se-
meni nahod, vnetje očesne
sluznice in spremembe na di-
jialih, ki se rade razvijejo v
astmo. V Nemčiji je trenutno
registriranih 12 milijonov po-
^nieznikov, alergičnih na
(ivetni prah in pelod, njih šte-
fllo pa je v nenehnem pora-
stu.
Ribe in morski sadeži: zna-
filnost za tovrstne alimentar-
ne alergije so slabost, bruha-
nje in ostale prebavne motnje,
liožne spremembe, zastrupi-
tev ipd. Nevarno je zlasti Sre-
dozemlje.
Ugrizi in piki žuželk (ose,
febele, sršeni ipd.): tovrstne
alergije so sicer redkejše, ven-
lar pogosto smrtno nevarne,
laj botrujejo cirkulatornemu
(olapsu, nezavesti, šoku in
losledičnemu eksitusu.
Sonce: alergije na sončne
arke v klasičnem smislu be-
sede ne poznamo. Dejansko
gre za fotosenzibilnost oziro-
ma fotoalergično reakcijo, ki
jo povzročajo medikamenti
(antibiotiki, odvajala, anti-
koncipiensi ipd.) in kemikali-
je (npr. umetno sladilo cikla-
mat).
Sadje: alimentarna alergija,
ki povzroči otekhne, slabost,
bruhanje, izpuščaje, srbenje
ipd. Najbolj pogosto ji botru-
jejo jagode, koščičasto in peč-
kato sadje.
Guma in lateks (kondomi,
gumijaste rokavice, športni
copati ipd.): alergeni se sproš-
čajo ob dotiku s sluznico in
zaradi potenja. Povzročajo
vnetje kože in sluznic s srbe-
njem, pečenjem, ragadami,
krvavitvami in bolečinami.
Najboljša zaščita pred aler-
gijami je vsekakor preventi-
va:
-	preprečevanje neposred-
nega stika za alergenom,
-	pravočasna desenzibiliza-
cija,
-	jačanje imunskega siste-
ma in splošne odpornosti or-
ganizma.
Kadar pa se težave že poja-
vijo, potrkajte pri svojem
zdravniku ali stopite po nas-
vet k izkušenemu farmacev-
tu. Pomagate pa si lahko tudi
s sredstvi iz domače zeliščne
lekarne in s komplementarno
medicino (zlasti učinkovita je
akupunktura).
KMETIJSKO
SVETOVANJE
Vodenje evidenc
icoiičin mieica
v Uradnem listu Republi-
ke Slovenije, številka 21/
2001, je bilo objavljeno Na-
podilo za vodenje evidenc
'oličin mleka in mlečnih
I zdelkov in poročanje, ki se
F začelo uporabljati 1. apri-
Navodilo zavezuje vsa kme-
ijiska gospodarstva, da vodijo
pevno evidenco o porabi
iNeka in mlečnih izdelkov
Metijskega gospodarstva in
W dnevno evidenco o dnev-
ni prodaji mleka in mlečnih
fdelkov. Zavezanci za vode-
ne evidenc so tudi odkupo-
mleka.
i Poraba mleka in mlečnih
fdelkov gospodarstva po-
rini porabo le-teh v gospo-
fijstvu in za krmljenje ži-
'J^li v kmetijskem gospo-
'^^"^stvu, prodaja mleka in
F^čnih izdelkov pa prodajo
®'fektno za potrošnjo ali
fodajo trgovini. To pome-
da so zavezanci za vode-
j!^ evidenc količin mleka'tu-
J'/ejci krav dojilj, oziroma
p tisti, ki mleka nikomur
r prodajajo in vse mleko
T^rabijo doma.
\y navodilu so objavljeni tu-
\ obrazci za vodenje evi-
Te obrazce proizvajalci
v^ka lahko dobijo v enotah
•'^Ptijske svetovalne službe.
pri svojih odkupovalcih mle-
ka, v Uradnem listu RS in še
kje. Navodilo za vodenje evi-
denc pa se je začelo uporab-
ljati s 1. aprilom 2001.
Z vstopom v EU bo tudi za
Slovenijo zahtevana uvedba
mlečnih kvot. Slovenija se
pogaja za odlog uvedbe teh
kvot. Zato je zadolžena, da
prične po vzoru evropskih
držav voditi evidenco prire-
jenih količin mleka. Eviden-
ca, s katero pričenjamo, bo
pomenila tudi izhodiščno ko-
ličino mleka, ki jo v Sloveniji
priredimo in bo osnova za
pogajanja o višini kvote za
državo. V interesu kmetov in
države je torej, da se vodijo
evidence, kajti le tako si bo
Slovenija lahko izpogajala
čim višjo kvoto.
HELENA PREPADNIK,
univ. dipl. inž. zoot.
ZDRAVNIK SVETUJE
Olivno olje
Vprašanje bralke: Zanima
me, kako je z zdravilnostjo
olivnega olja, ki ga eni pri-
poročajo, drugi pa ne. Pijem
ga občasno že več let in že-
lim vedeti, ali je zdravo.
Oljka je simbol rodnosti,
slave in miru. V umetnosti in
življenju predstavlja mit moči
in odpornosti. Je skoraj ne-
smrtna in so jo gojili že 5000
let pred Kristusom na Kreti,
Siriji, Palestini in Izraelu. S
širitvijo grške kulture se je
kultura gojenja oljke hitro
razširila po celem Sredozem-
lju. Še sedaj lahko najdete
oljčne nasade tisočletnih oljk
pod Oljsko goro v Jeruzale-
mu.
Prepričanje, da olivno olje
vrača moč in mladost, je bilo
razširjeno v Egiptu, Grčiji in
Rimu. Že Homer je dejal, da je
oljčno olje tekoče zlato.
Antioksidanti, kot so flavo-
nidni polifenoli in drugi, pre-
prečujejo okvare celic. 10 ml
deviškega olivnega olja vse-
buje 5 mg antioksidantov.
Vsebuje vitamine E, D, A in K,
ki jih organizem ne tvori in so
topni v olju, bogatem z esen-
cialnimi maščobnimi kislina-
mi. Največ je vitaminov kom-
pleksa E. V jedilni žlici (5 ml)
je 1,6 mg vitamina E.
100 ml olja vsebuje: 70 od-
stotkov vode, 1,2 g beljako-
vin, 18,6 g maščob, 1,7 g vlak-
nin, 2,1 g pepela, 79 mg Ca, 19
mg P, 0,9 mg Fe in 760 mg Na.
Vsebuje tudi vitamine: thia-
min, riboflavin, niacin in vita-
min C. Barvo tvorijo klorofilu
podobne snovi, a tudi karote-
noidi.
Maščobne kishne se lahko
spremenijo v trans maščobne
kisline že s tehnološko obde-
lavo in takšne škodujejo or-
ganizmu bolj kot sam hole-
sterol. Zgodlja o zasičenih,
nenasičenih, omega 3, omega
9 in omega 6 maščobnih kisli-
nah je kompleksna in zahteva
celovit pristop, razlago in ra-
zumevanje. Najbolj enostav-
na razlaga o koristnosti olj pa
je takšna, da za uživanje pri-
poročamo le hladna olja, ki
tehnološko niso predelana.
Za pridobivanje oljčnega ol-
ja je poznanih več tehnoloških
postopkov. Najboljše je ek-
stra deviško olivno olje s po-
polnim okusom in maksimal-
no kislostjo do enega odstot-
ka. Od vsega pridelanega olja
je takšnega olja le 10 odstot-
kov (od vseh olj, ki jih pride-
lajo na svetu, je oljčnega olja
le 4 odstotke). Fino deviško
olivno olje vsebuje že 2 od-
stotka peroksidne vrednosti,
polfino pa že 3,3 g/100 g. Pri
rafiniranem olivnem olju je
kislost 5 g/lOOg. Čisto olivno
olje, ki ga ponavadi najdemo v
prodaji kot rafinirano - deviš-
ko, pa ima peroksidno vred-
nost 15.
Že stoletja se je olivno olje
uporabljalo v kozmetiki in
medicini za negovanje kože
in mišic, zdravile so se odrg-
nine, rane, koži in lasem pa je
dajalo sijaj in elastičnost. V
ljudski medicini se je uporab-
ljalo za nego nohtov, odstra-
njevanje mišičnih bolečin, v
kontroli prebave, nižanju
krvnega tlaka, umirjalo je de-
lovanje srca in še in še.
Raziskave, ki so se v krat-
kem končale, so dokazale, da
je mediteranska dieta, ki vse-
buje olivno olje, zdravilna.
Takšna prehrana zmanjšuje
obolevanje za boleznimi srca
in ožilja in za rakastimi bolez-
nimi, zmanjša pa se tudi umi-
ranje za temi boleznimi.
Ko je ameriško kardiološko
združenje ugotovilo, da je
umrljivost za srčnimi bolezni-
mi najnižja v Grčiji, posebej
še na Kreti, je bila takrat naj-
višja umrljivost na Finskem.
Podobna je bila tudi v Zdru-
ženih državah Amerike. Raz-
like, ki so jih ugotovili med
deželami, so bile predvsem v
prehrambenih navadah ozi-
roma v uporabi maščob, ki so
jih uživah. V deželah z visoko
obolevnostjo in umrljivostjo
za boležnimi srca in ožilja so
uživali več zasičenih maščob,
ki vsebujejo veliko holestero-
la. Nenasičene maščobe, kot
jih vsebuje olivno olje, pa ho-
lesterol znižujejo.
Če imate zdravstvene teža-
ve in ne veste, kako ravnati,
pišite na Novi tednik, Prešer-
nova 19, 3000 Celje, za ru-
briko Zdravnik svetuje.
Olivno olje vsebuje visok
odstotek nenasičenih maš-
čobnih kishn, zlasti linolno in
linolensko kislino. Nenasiče-
ne maščobne kisline dviguje-
jo zaščitni holesterol HDL ter
znižujejo nevarni LDL hole-
sterol, ki pospešuje nastanek
in razvoj ateroskleroze. De-
viško olivno olje poleg nena-
sičenih maščobnih kishn vse-
buje tudi vehko antioksidan-
tov, predvsem polifenolov, ki
vežejo proste radikale in zni-
žujejo možnost mutacije ce-
lic.
Raziskava, ki so jo končali
znanstveniki univerze v Ox-
fordu, je pokazala, da medite-
ranska dieta, ki vsebuje veli-
ko sadja in zelenjave ter pol-
novrednih žit in olivnega olja,
zmanjšuje možnost za nasta-
nek rakastega obolenja debe-
lega črevesa. Olivno olje spre-
minja presnovo žolčnih ki-
slin, ki postane drugačna, kot
pa jo omogoča prehrana z
mesom. Zato priporočajo uži-
vanje od 20 do 40 ml olivnega
olja dnevno. Priporočajo ga
tudi v vsakodnevni negi kože,
saj japonski znanstveniki
opozarjajo, da oljčno olje
zmanjšuje število rakastih
bolezni na koži.
Štirideset (40) ml ali 2 do 3
žlice olivnega olja v dnevni
prehrani priporočajo tudi v
študiji, ki je objavljena v leta
2000 v Arhives of Internal Me-
dicine, kjer so ugotovili, da je
to količina olja, ki bistveno
zmanjša porabo zdravil za
zdravljenje povišanega krv-
nega tlaka.
Spoštovana bralka, glede
na navedeno in na opravljene
raziskave je uživanje kvalitet-
nega oljčnega olja varno in
zdravilno. Vendar mora po-
stati del vsakdanje prehrane,
saj če povečujemo količino
vnesenih maščob,, bomo vne-
sli tudi večje število kalorij,
kar pa lahko povzroči pove-
čanje telesne teže,- kar je pri
tej dieti edini problem. Zato je
potrebno v prehrani omejiti
druge maščobe ali pa poveča-
li fizično aktivnost.
Prim. dr. JANEZ TASIČ,
spec. inter. kardiolog
BIO
KOLEDAR
Sejte, presojajte, sadite, zalivajte,
negujte rostllne; rahljojte in
prezračojte tlo, pobirajte in predelujte
pridelke v Času, ki {e nojugodnejši za
posamezne tipe rastlin in ki je
rozvidenizkoledarjo.
TRŽNICA
Cene na celjski tržnici 10.
aprila
SIT/kg-kos
30
GLASBA
Nagiff pa ne goli nagci
Nude, dobitniki celjskega bronastega grba, so pred izidom novega albuma
Fantje celjske skupine Nude
- Boštjan, Gaber, Primož, Luka
in Teodor - so s skladbo Naro-
be svet napovedali skorajšnji
izid novega albuma. V soboto
je bil v dvorani Golovec kon-
cert, na katerem so ob Nagcih
nastopili še Flirt, Power dan-
cers, California, Tabu in Mi2.
Včeraj so Nude za svoje delo
prejeli celjski bronasti grb.
»Zelo lepo so nam napisali
spremni tekst,« sta v uvodu
povedala Primož in Gaber.
»Zelo smo veseli tudi te nagra-
de, zlasti zato, ker obstaja fa-
ma, da je v rojstnem kraju
najtežje uspeti. Čeprav včasih
naletiš na takšen odziv, včasih
na drugačen, se mi zdi, da
odkar res trdo delamo, naleti-
mo vedno na razumevanje, ta-
ko pri mestnih oblasteh kot
tudi pri drugih v našem mestu.
Od izida prvega albuma do
danes ste se marsikaj nauči-
H...
S prvim albumom smo bili
takrat zelo zadovoljni. Nismo
poznali ozadja, nismo vedeli,
da bi morali narediti večje šte-
vilo videospotov in več pro-
mocij. Za drugi album, Super-
market, smo se tega naučili.
Računate na kakšnega
zlatega petelina?
Najbrž ga ne bomo dobili, saj
najbrž ne bomo zraven. Mogo-
če bomo po tretjem albumu.
Lani smo bili nominirani za naj-
boljšo ročk pesem, izbrali pa so
eno naših pop pesmi. Ti petelini
so po svoje smešna dogodivšči-
na, je pa lepo biti zraven. Ko je
bila prireditev v Celju, je bila tu
shašno dobra zabava.
Vaje imate v bunkerju na
Lavi. Se nameravate seliti
drugam?
Ta prostor smo uredih in se
v njem dobro počutimo. Ne-
kaj stvari še manjka, vendar
se zdaj ne bi selili.
Za novo ploščo bi lahko
rekli tudi iz popa v ročk.
Morda se lahko tako reče,
vendar še vedno ostaja to pop
ročk, nekje tista sredina.
Besedila, glasba...
Besedila so za odtenek
drugačna kot doslej. Še ved-
no imajo globalno poanto. Je
to ljubezen, družbeno kritič-
na pesem ali karkoli, na naš
malce piker humoren način.
Glasba pa bo takšna kot je
Narobe svet. Ni čist greh,
skratka melodična.
Tokrat so vse skladbe vaše
avtorsko delo.
Odločih smo se za ta pri-
stop. Toliko imamo idej, da je
škoda še kaj dodajati. Prired-
be vedno prinašajo proble-
me.
Za Narobe svet ste posneli
tudi videospot, v katerem je
sodelovalo nekaj znanih Ce-
ljanov.
To so znameniti Celjani, ki
so se bolj ali manj že veliko
pred nami gibali v estradnih
vodah. V nas so videli poten-
cial že na začetku in so nam
pomagali, za ta spot pa smo
mi v njih videli pravi poten-
cial. To so ljudje z močnih
igralskim talentom.
Na Emi ste se pokazali v
spremenjenem stilu, Bošt-
jan pa ima nov kombinezon.
Strokovno se imenuje tan-
kovski kombinezon. Nov
imidž sodi k novi glasbi, ki jo
igramo. Smiselno je malen-
kostne spremembe pokazati
ob novem projektu in Emo, ki
narekuje smernice, smo s pri-
dom izkoristili in prišli v
Street army oblačilih.,*Pokaza-
li smo se takšni, kot smo.
Je pa bilo tudi za vas pre-
senečenje, da ste se uvrstili
na izbor slovenske popevke
za pesem Evrovizije?
V bistvu smo bili na začet-
ku odločeni, da po festivalih
ne bomo hodili. Kljub temu
smo v dogovoru z založbo
sklenili, da gremo na to prire-
ditev po svoje. Poslali srno
skladbo Ni čist greh in nismo
računali, da se bo uvrstila na
prvi, še manj na finalni večer.
Ta odločitev kaže na globalne
premike v slovenskih vrhov-
nih medijskih razsodiščih. V
bistvu smo dosegli dober re-
zultat.
Skupina je lani dobila Vik-
torja, letos pa ste na tej pri-
reditvi predstavili novo
skladbo. Boštjan pravi, da
mu ni več do nagrad.
Nagrade so dobrodošle, je
pa res, da si letos nismo za-
služih niti nominacije. Lani ni-
smo nič kaj takšnega naredili.
Nagrada je potrditev, po dru-
gi strani pa mora biti tudi
odskočna deska. Nagrado
moraš opravičevati s kako-
vostjo. Nekatere nagrade so
simbolične, nekatere pa ima-
jo ozadje, ki pomaga, da lah-
ko nadaljuješ s kakovostnim
delom.
Na Viktorjih ste bili dru-
gačni in znova presenetili.
Alan Hranitelj je imel vizijo,
kako naj bi bili oblečeni za
uvodno točko, za stvaritev,
kot so jo poimenovali avtorji
predstave. Nastopali smo v
futurističnih oblačilih kot ne-
kakšni vesoljci, na drugi stra-
ni pa so bile plesalke Studia
za ples Igen Celje, ki so bile v
prvinskih cotkah. Mislim, da
je dobro izpadlo, celo Bošt-
jan, ki je mahal z zastavo.
Morda v nekaterih trenutkih
malce nerodno, pa vendarle.
Ob izidu druge plošče ste
svojim oboževalkam delili
tangice z napisom Nude. Z
novo ploščo prihaja novo
presenečenje?
Poskušamo presenečati na
vseh področjih. Spreminjamo
stvari tako, da nam ni dolg-
čas. Tangice so naša ljubezen,
poleg ostalih promocijskih
aktivnosti, pa bomo prav go-
tovo naredili še kaj, kar bo
dvignilo prah.
Fotografije, ki smo jih lah-
ko videli v zadnjem času, so
vas tudi malo razgalile. Po-
kazali ste noge.
To je nov pristop, kako se
razgaliti in pri tem phraniti
dostojanstvo. Bili smo nagi,
pa nismo bili nagi.
SIMONA BRGLEZ
FULL COOL DEMO TOP
Zmagovalke Full Cool De-
mo Top na Radiu Celje, so
minuli mesec postale Sanja
Marn, Patricija Nemivšek, Ka-
ja Stantar in Nina Kristovič, ki
so se predstavile s skladbo
Brez tebe. Dekleta so si z zma-
go pripela uvrstitev v finalno
oddajo, ki bo decembra.
Na Radiu Celje so se včeraj
predstavile Marjetka Žogan iz
Grobelnega, ki je v glasbe-
nem ateljeju Goda posnela
skladbo Sem zvesto te ljubila.
Nenad Latinovič iz Šoštanja
rad posluša Klemna Klemna.
Nenad je po duši raper, zato
je izbral skladbo Keš p... Sa-
nja Brečko iz Laškega je po-
snela skladbo Vrni se moj
mornar in bila nad snema-
njem navdušena.
Pri prvih korakih v glasbeni
svet lahko mladim pomagate
tudi bralci. Izrežite kupon in
ga pošljite na naslov: Novi
tednik&Radio Celje, Prešer-
nova 19, 3000 Celje.
Izbor za Vurberk v Laškem
Za sodelovanje na 10. fe-
stivalu narodno zabavne
glasbe Vurberk 2001 se je
prijavilo 25 glasbenih sku-
pin, med katerimi jih je or-
ganizator za sodelovanje iz-
bral osem.
Neposredno so se na dvod-
nevni festival uvrstili ansamb-
li Mladi Dolenjci (zmagovalci
festivala slovenske polke in
valčka), Dan in noč iz Velenja,
Vigred in Mlade frajle iz Laš-
kega, Mi trije in Stiški kvartet
iz Ivančne Gorice, Korenine iz
Novega mesta in ansambel
Franca Veglja iz Cerkelj ob
Krki.
Ostah ansambli se bodo
morali najprej predstaviti na
koncertu pred strokovno ko-
misijo, ki bo odločila, katerih
šest najboljših se bo pridruži-
lo že izbranim. Izbor bo v
Kulturnem centru Laško v ne-
deljo, 13. maja ob 17. uri, na-
stopih pa bodo Jodler Lojz s
prijatelji iz Šmartna ob Paki,
Fantje spod Čodra Šmihel
pod Nanosom, Meh, Tine Sta-
re z Vira pri Domžalah, Vese-
ljaki z Dobja pri Planini, Gor-
ski cvet iz Ajdovščine, ansam-
bel Marjana Kočevarja, Po-
gum iz Škocjana, Kozjanski
zven, Krjavlje s Krke na Do-
lenjskem, Veseljak s Trzina
pri Ljubljani, Modrijani z Do-
brne, Jasmin z Blance, Kvintet
Dori, Franc Lesjak iz Rogaške
Slatine, Štajerski objem iz Ce-
lja, Marjan Drofenik iz Sladke
Gore in Zreška pomlad iz
Zreč.
TV
EKSPRES EKSPRES
•	Na vrh angleške lestvice
albumov se je takoj po izidu
zavihtel prvi LP izdelek »-
Popstars« skupine Hear'Say,
ki je bila ustvarjena na avdi-
ciji, njen nastanek pa so lah-
ko Britanci spremljali kar v
TV seriji Popstars. Tri dekle-
ta in dva fanta so v pičlih
sedmih dneh prodali več kot
300 tisoč izvodov omenjene-
ga albuma, njihov single »Pu-
re&Simple« pa je do sedaj
kupilo že več kot milijon oto-
čanov. Hear'Say so tako prva
angleška skupina, ki je hkrati
osvojila vrh lestvic z debi-
tantsko single ploščo in albu-
mom. V ZDA se ta teden še
vedno najbolje prodaja al-
bum »Hotshot« jamajškega
ragga zvezdnika Shaggya, v
Nemčiji pa so na najvišji po-
ziciji trdno zasidrane No An-
gels s ploščo »Eirments«.
•	Skoraj sedem let po zad-
njem nastopu bo v nedeljo, 3.
junija, v podalpski prestolni-
ci spet nastopil Nick Cave s
svojo zasedbo . The Bad
Seeds. Avstralski temačnež
bo v mali dvorani Hale Tivoli
predstavil godbo svojega no-
vega albuma »No More Shall
We Par t«, ki je izšel prejšnji
ponedeljek.
•	Na ročk cirkusu Ozzfest, ki
bo poleti pustošil po ameriš-
kih odrih, pa bo igrala pose-
bej za to priložnost ponovno
zbrana originalna zasedba
kultnih metalcev Black Sab-
bath. Ozzy Osbourne, Gee-
zer Butler, Tony lommi in
Bili Ward bodo na veliko ve-
selje še vedno številčnih fa-
nov po končani turneji po-
sneli tudi nov album, prvi po
leta 1978 objavljenem »Never
Say Die«.
•	Madonnin single »Don't
Teli Me« je postal že njen 24.,
ki je presegel pol milijonsko
naklado v ZDA in tako po
normativih agencije RIAA po-
stal zlat. Na oni strani Atlanti-
ka je lastnik večih zlatih plošč
le še Elvis Presley, prav toliko
kot Madonna pa so jih v svoji
relativno kratki glasbeni ka-
rieri nanizali The Beatles.
Omenjena agencija, ki nadzo-
ruje in spremlja prodajo plošč
v Ameriki, je objavila tudi
listo izvajalcev, ki so do sedaj
prodali največ nosilcev zvoka.
Na vrhu so še vedno Beath,
drugi so angleški rockerji Led
Zeppelin, na tretje mesto pa
se je prebila spet delujoča ka-
lifornijska country-rock za-
sedba Eagles.
•	S pred nedavnim objavlje-
nega drugega albuma »Scor-
pion« philadelphijske rap
zvezdnice Eve Jihan Reffers,
ki zadnji dve leti deluje pod
okriljem založbe Interscop^
se je v zgornjo polovico am^'
riške lestvice povzpel sing].
»Who's That Girl«. Video za t,
pesem je zadnji mesec edg,
izmed največkrat predvajanji
na MTV, zato je omenje^
gospodična vse popularneji
tudi pri nas.
•	Vodilna francoska neodvj
sna založba Yellow Produ^
tions se bo obiskovalcei),
izolskega kluba Ambasad,
Gavioli to soboto, 15. apriij
predstavila s svojimi svetov
no znanimi artisti - Bobo]]
Sinclarjem, pevko Salome d,
Bahia in DJ-ema, ki slišita n
ime Gregory in Yellow.
•	Zasavski rockerji Holdei
so okrepljeni z nekdanjij
kitaristom hrvaške zasedbi
Majke Zoranom Čaličem ,
studiu McMillan posneli sv(
LP prvenec »Daleč stran j
sodni dan«. Z njega prihaj,
tudi prvi single »Na moj
strani«, ki ga je na domai
trg pospremil tudi č/b vi
deospot v režiji Matjaža Fa
riča.
•	Matjaž Jelen, nekdanji p
vec leta 1998 razpadle veleni
ske ročk skupine Šank rod
je tik pred izidom svojega p
vega samostojnega album
»100-x lažje«. Tudi ta je nasti
v ankaranskem studiu McMi
lan, za zvočno podobo večin
izmed dvanajstih skladb pa j
poskrbel Marino Legovič. P(
leg že znanih skladb »Odk;
si šla«, »Po pisku« in naslove
»100-x lažje« bo na plošči tu(
aktualni single »Poljubi me
dežju«.
•	Jeseniški rocker Riko je'
Piloti s skladbo »Češnja« naM
vil skorajšnji izid novega J
buma »Muzika za ples«. |
•	Dolenjska pop-rock skun
na Društvo mrtvih pesniki
je po živahni parodiji na frai
coščino »Me že ma, da bi t(
te dni s svojega lanskega a
buma »20:00« snela nov sil
gle in nanj odtisnila pesem»'
si vse«.
•	Po skoraj 3-letnem premi
ru se na glasbeno sceno sp
vrača sredi devetdesetih nj
popularnejša domača dan(
zasedba Gimme 5. V nekol
ko spremenjeni zasedbi fai
je in dekle že pripravljajo m
terial za nov album, zanj ]
bo večino skladb spet prisp
val Boštjan Grabnar.
•	Z enega izmed boljših, i
ne kar najboljšega domača
lanskega pop izdelka »Dan
za zmeraj« Mitje Šedlbaheij
ki ga tisti manj poučeni po
najo predvsem kot navihan
z vrtnico v ustih iz reklam'
Simobil, je založba Nika i
domači trg lansirala nov si
gle. Po odlični kreaciji »KlJ
in baladi »Kje si« se je na te
formatu znašla nova, kraj
verzija pesmi »Dan,.ko priii
jo«.
STANE ŠPEGI
TV VODIC
31
32
TV VODIČ
TV VODIC
33
34
TV VODIC
FILM - RADIO
35
DIGITALNE
NOVIČKE
Bačunalniški
program lovi
naciste
Islemško podjetje ONLY
jolutions je razvilo poseben
j3^unalniški program, ki po
^edmrežju išče nacistične
jiinbole. V Nemčiji, kjer je
(jporaba nacističnih simbo-
lov prepovedana, naj bi ob-
stajalo 2000 spletnih strani s
lovrstno tematiko, po vsem
svetu pa kar 50000.
EU vlaga v
r satelitski
sistem
Evropska unija gradi svoj
satelitski navigacijski sistem
Galileo, ki bo funkcionalno
zelo podoben ameriškemu
GPS. Omogočal bo natančno
satelitsko navigiranje na šir-
šem evropskem področju.
Magične
inanosti na
spletu
Na spletni strani www.
abramelina.com lahko upo-
rabniki interneta dobijo za-
nimiv, razburljiv vpogled v
svet skritih, starodavnih
»znanosti«. Stran je zanimi--
va tudi zato, ker je napisana
v slovenskem jeziku, vsebu-
je pa nekaj konkretnih pri-
merov, kot je bil tisti iz Arje
vasi, ki je ne tako daleč nazaj
vzburjal slovensko javnost
in medije.
Mobitel zagnal
omrežje GSM
1800
v torek, 3. aprila, je druž-
ba Mobitel vklopila omrežje
GSM 1800. Omrežje zaen-
krat deluje v Ljubljani, Mari-
boru in Celju, v prihodnje pa
se bo širilo še na druga urba-
na območja, kjer je gostota
uporabe največja. Mobilno
omrežje na frekvenci 1800
MHz bo izboljšalo prepust-
nost omrežja ter zagotovilo
povečano zmogljivost. Veči-
na modernih GSM telefonov
inia možnost delovanja na
dveh frekvenčnih območjih,
'Zbira pa je prepuščena
onirežju, ki samo določi, ka-
mero frekvenco bo mobilnik
Uporabljal.
MTV bo
prod^al
glasbo
I MTV je sklenil dogovor s
Petimi največjimi svetovni-
mi glasbenimi založbami.
n i^ako bo večino pesmi, ki jih
i MTv predvaja, možno naro-
; plačati ter preko med-
I '^režja naložiti v računal-
f, i^ik. Cena ene pesmi naj bi
^ ^i^ašala malo manj kot dva
^ ^Tieriška dolarja, za celoten
<1 ^^bum pa boste morali od-
S JPli približno 19 ameriških
dolarjev.	SŠ
Oda Prešernu
Miha je propadli pesnik;
društvo pisateljev ga niti od
daleč noče povohati, on pa
svoj nepriznani, morda celo
neobstoječi talent brusi na
rahlo nenavadnih reklamnih
sloganih. To je - vse dokler ga
ministrstvo za kulturo ne po-
vabi. da bi ob proslavi Prešer-
nove 200-letnice napisal pe-
snitev velikemu pesniku v
čast. Za goro denarja. Katere-
mu se ne niti more odreči. A
kaj, ko se je inspiracija odre-
kla njemu...
Veliko olajšanje tegale fil-
ma je, da noče niti poudarjati
niti argumentirati svojega
mnenja, svoje resnice o Pre-
šernovem življenju: . pesmih,
ženskah ali alkoholu. Name-
sto tega se raje osredotoča na
travmatično komične vplive,
ki jih ima projiciranje, graje-
nje ter medsebojno bojevanje
teh premnogih mnenj ali re-
snic na kolikor toliko normal-
ne ljudi - pa čeprav na zgubar-
ske pesnike. Ali pa na mini-
stre, ki bi »svojim« kulturni-
kom najraje narekovali njiho-
ve ustvarjalne izlive; ali na
ustvarjalce, ki povsem na sle-
po streljajo z zanimivo zvene-
čimi tujkami, da bi le naredili
vtis... oziroma v svojih ali tujih
očeh ohranili status umetni-
ka. In v teh stavkih se že
pojavijo bolj ali manj vse si-
tuacije, ki jih Martin Srebot-
njak sarkastično, pa vendar
tudi delno ljubeče in pred-
vsem humomo, razstreljuje.
Kaj sploh pomeni biti umet-
nik? Kako biti umetnik pri
nas? Kakšne odnose imata de-
nar in kultura?
Režiser, scenarist in glavni
igralec tega filma, celovečer-
nega prvenca, ima velik smi-
sel za svež pristop k intelek-
tualno abstraktnemu humor-
ju; kadar je intelektualen, ga
primerjajo z Woodyjem Alle-
nom; kadar je abstrakten, bi
se ga dalo potehtati na isti
tehtnici z Monthy Python's
Flying Circus; kadar je oboje,
je nebeško smešen. Res je si-
cer, da včasih ne zna povsem
natančno zaključiti scene - da
bi tako iz nje izcedil maksi-
malno humorja - toda temu so
verjetno botrovale tudi težave
s tehniko. Res je tudi, da sam
konec filma malce preveč na-
glo in ostro zvozi ovinek v
povsem obratne ceste, kot jih
je vozil v preostanku filma.
Malo več popranega sarkaz-
ma ali vsaj ironijice mu tudi
na tem ovinku ne bi škodilo.
Vendar je potrebno pripisati,
da so to praktično edine napa-
ke filma: ljubezenska zgodba
je še morda malo preveč statič-
na, toda drugače povsem za-
nesljivo in ljubko izvedena -
vsemu temu pa stojijo ob boku
trdno zarisane karikature
umetniške srenje, med kateri-
mi morda kraljuje (ali pa je
vsaj ena od kraljevskih) domi-
slica z Janom Cvitkovičem
kot alpinistom, ki se namera-
va »inštalirati« na Mount
Everest - če se bo le Everest
hotel inštalirati nanj - pri se-
stopu pa namerava po točno
določenem vzorcu učiti svoje
šerpe Prešernove -poezije. Se-
stopali bodo z gondolami. Če
ne bo delovalo, bodo pa starši
prišli ponje. Temu bi se lahko
reklo skrajna Prešernova
travma.
V filmu, ki zelo trdno stoji
na svojih nogah, igrajo še Gaš-
per Tič kot namigujoči Preše-
ren, Barbara Cerar, Barbara
Žefran ter Branko Djurič
Djuro. Film je na filmskem
festivalu v Portorožu dobil na-
grado občinstva!
PETER ZUPANC
Dalmatinci so spet navdušili najmlajše obiskovalce kino
dvoran. V soboto popoldne so lahko na predpremieri z
Radiom Celje uživali ob dogodivščinah 102 pikastih kužkov
in se zraven sladkali z veliko Disneyjevo torto. Tisti, ki niso
prišli do kart, si bodo lahko film ogledali v naslednjih dneh.

Celjski kinematografi si pri-
držujejo pravico do spremem-
be programa.
Union: od 12. do 16.4. ter
18.4. ob 16.30, 18.30 in
20.30; od 14. do 16.4. ob
14.30 ter 17.4. ob 16.30 in
18.30 družinska komedija
102 dalmatinca. 17.4. ob
20.30 "kinotečni ciklus An-
dreja Tarkovskega" Andrej
Rubljov.
Mali Union: od 12. do 18.4.
ob 19. slovenska komedija
Oda Prešernu, ob 21. drama
Škandalozno pero.
Kino Metropol: od 12. do
18.4. ob 17. in 20.; od 13. do
15.4. ob 22.30 vojna drama
Sovražnik pred vrati. 14.4.
ob 10. 102 dalmatinca.
Kino Žalec: 13. in 16.4. ob
20. romantična komedija De-
kle na mostu, 14. in 15.4. ob
18. in 20. komedija Zadnja
večerja.
Gremo v kino!
Pravilni odgovor na vprašanje prejšnjega tedna: Geoffrey
Rush je dobil oskarja za vlogo v filmu Sijaj. Nagrajenci so:
Valentina Skaza, Gotovlje 55a, Žalec; Mateja Kamenšek,
Rimska cesta 4a, Laško in Gregor Verbič, Veliki Vrh 49,
Šmartno ob Paki. Prejeli bodo vstopnico za ogled filma Celjskih
kinematografov.
Nagradno vprašanje: kateri znani francoski igralec nastopa
v filmu 102 dalmatinca?
Odgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000
Celje, do torka, 17. aprila. Izžrebali bomo tri dobitnike
vstopnice za ogled filma.
VRTIUAKPOLKIN
VALČKOV
36
ZA AVTOMOBILISTE
Trije mercedesi AIVIG
za letošnjo pomlad
Nemško podjetje AMG že dolga leta,
vse od 1967, slovi kot predelovalec
stuttgartskih mercedesov.
Do predlani so bili samostojni, sedaj
je njihov lastnik že tako ali tako matič-
ni Mercedes Benz. Slednji za letošnjo
pomlad prestavlja tri nove izvedenke
mercedesov, ki so jim »prilepili« ozna-
ko AMG, kar pomeni, da gre za zelo
zmogljive in športne različice sicer že
znanih modelov. C 32 AMG, CT (kom-
bi) 32 AMG in SLK 32 AMG tako poga-
nja enak ali vsaj identičen motor. To je
bencinski šestvaljnik z gibno prostorni-
no 3,2-litra in s 354 KM pri 6100 vrtlja-
jih v minuti. Zanimivo je, da je motor
opremljen z mehanskim, ne pa s polnil-
nikom na izpušne pline. Ta zagotavlja
bolj enakomerno povečanje moči v ta-
ko rekoč vseh območjih motornih vrt-
ljajev in ne pozna izrazite turbo luknje,
tako značilne za motorje s polnilnikom
na izpušne phne. Seveda ponuja šes-
tvaljnik tudi veliko navora, in sicer 450
Nm pri 4400 vrtljajih v minuti. Za
povrh so vsi trije AMG opremljeni s
samodejnim petstopenjskim menjalni-
kom speedshift, ki se lahko zelo hitro
prilagaja različnim voznim oziroma hi-
trostnim okoliščinam; pri Mercedes
Benzu trdijo, da je njegovo prestavlja-
nje za nekako 35 odstotkov hitrejše od
enakovrednega ročnega menjalnika.
Navzven se mercedesi AMG od običaj-
nih variant ne razlikujejo prav veliko,
so pa opremljeni s 17-palčnimi kolesi,
za 30 milimetrov bolj potisnjeni k
tlom, sedeži bolje oprijemajo telo, gra-
fika na merilnikih je drugačna (na hi-
trostnem je najvišja številka 300 km/h,
čeprav avtomobili po tovarniških po-
datkih dosežejo največ 250 1^/h). Ko-
liko teh zmogljivih in športnih merce-
desov naj bi prodali na Slovenskem, ni
znano, znane pa niso niti cene. Te se
bodo oblikovale individualno, odvisno
predvsem od opreme in želja kupcev,
vendar drži, da C 32 AMG v slovensko
garažo ne bo zapeljal za manj kot reci-
mo 11 ali 12 milijonov tolarjev.
SLK 32 AMG,...
...C 32 AMG in CT 32 AMG, športne različice mercedesov.
Večinoma spet v minusu
Podatki o marčevskem po-
slu z novimi avtomobili potr-
jujejo pesimistična pričako-
vanja.
V tretjem letošnjem mesecu
je bilo namreč v slovenskih
avtomobilskih trgovinah ža
25,8 odstotka manj kupcev kot
marca lani. Vsega skupaj je
bilo prodanih 5866 novih avto-
mobilov. V letošnjih treh me-
secih se je za nova vozila odlo-
čilo 15.161 ljudi, kar je za 21,5
odstotka manj kot v enakem
lanskem obdobju. Tudi marca
je po pričakovanju najbolje
prodajal Renault (1290 vozil),
vendar je bil ta rezultat za do-
brih 20 odstotkov skromnejši
od onega v lanskem marcu. Z
minusom je posloval tudi
Volkswagen (806, za 16 odstot-
kov manj), medtem ko je Peu-
geot prodal 623 avtomobilov
ali za 31 odstotkov več in to
predvsem po zaslugi peugeota
206. Na lestvici najbolje pro-
dajanih avtomobilov je bil
pred vsemi renauk cho (619),
sledil je peugeot 206 (446), na
tretjem mestu pa je bil fiat
punto (274). Marca je bilo,
tako kot so napovedovali, naj-
več avtomobilov prodanih v
nižjem razredu (44 odstot-
kov), v nižjem srednjem razre-
du je bilo 24,5 odstotka kup-
cev, v srednjem pa dobrih 16
odstotkov.
Peugeot 206 je pri nas prodajrm uspešnica.
Optimizem
nemškega
BiViW
Pri nemškem BMW so
glede letošnje prodaje in
poslovanja zelo optimi-
stični. Računajo predvsem
na novega compacta, pa
na novega minija in tudi
prihajajočo novo serijo 7,
ki naj bi na trge pripeljala
konec tega leta.
Optimizem sloni na dose-
danji oziroma letošnji pro-
daji. Ta je bila za osem od-
stotkov večja od lanske v
enakem obdobju, saj se je
za beemveje odločilo 219
tisoč ljudi. Pri BMW tudi
menijo, da se bo v prihod-
njih desetih letih zelo pove-
čala prodaja prestižnih av-
tomobilov (računajo na 50-
odstotno povečanje). Ob
tem jih ne skrbi dejstvo, da
se povpraševanje po avto-
mobilih zmanjšuje pred-
vsem v ZDA, kjer so bili
zadnja leta zelo uspešni in
kjer njihovi avtomobili tudi
nastajajo. Menijo namreč,
da je tovarna brez posebnih
težav preživela manjšo ko-
njukturo doma, se pravi v
Nemčiji, kjer je posel v zad-
njih letih v upadanju.
Testi na iiisoicem
severu
Na visokem evropskem
severu je med drugim pro-
stor oziroma območje, kjer
se srečujejo različne avto-
mobilske tovarne na zim-
skem testu svojih novih av-
tomobilov.
Tako na Švedskem oziro-
ma Norveškem v polarnih
okoliščinah ta hip svoje nove
avtomobile' preskušajo reci-
mo Peugeot, ki pripravlja
novega 806, ki bo po seda-
njih napovedih nosil oznako
807. Kaže, da ga bomo na
trgih videU prihodnje leto.
Tam se vozi še en novi peu-
geot, ki utegne biti za sloven-
ski trg še veliko bolj zanimiv
kot prenovljeni 806. To naj
bi bil peugeot 307 break ali
estate. V običajni, se pravi
kombilimuzinski varianti ga
bomo pri nas videli prav
kmalu (po aprilskem sloven-
skem avtomobilskem salo-
nu), medtem ko ima 307
break pred seboj še kar dolgo
pot. Deloma je izvedenko
break napovedala že na le-
tošnjem ženevskem avtomo-
bilskem salonu na ogled po-
stavljena študija 307 came-
leo, saj je imela ta različica
za dobrih 10 centimetrov
daljšo medosno razdaljo.
Kot pravijo, naj bi peugeot
307 break na trge pripeljal
prihodnje leto.
Med drugimi pa je na seve-
ru tudi britansko-ameriška
tovarna Jaguar. Na zimski
preskušnji je naslednik seda
njega jaguarja XJ, verjetno na
-uspešnejšega jaguarja vsel
časov. Avtomobil naj bi bi
izrazito elegantne podobe
med drugimi pa naj bi ga po
ganjal 3,0-litrski bencinst
motor s kompresorskim pol
nilnikom.
za avtomobiliste
37
Alfa 147: po treh še pet vrat
yylfa Romeo je s svojim
^delom 147 zadela v pol-
, Avto gre izjemno dobro
^.promet, poleg tega si je
pridobil naslov evrop-
avto leta 2001, kar seve-
^^ ima svoj pomen oziroma
težo-
Sedaj tovarna predstavlja
jgpetvratno izvedenko tega
^g2ila. Navzven se ta razli-
jjca od trivratne praktično
razlikuje, saj sta oba av-
jginobila povsem enakih di-
menzij (dolžina 417 centi-
0,etrov, višina 143 centime-
(fov), dodan je le zadnji par
y[-at. Pri teh je zanimiva,
^rendar ne posebej nova na-
giestitev kljuk za odpiranje;
nameščeni sta tako kot pri
večji alfi 156, se pravi v
zadnjih strešnih opornikih,
pri zunanji podobi tudi ni
fazlik, medtem ko bo mo-
torna ponudba nekaj pe-
strejša. Na voljo bodo štirje
motorji, in sicer trije ben-
cinski in tudbodizelski iz
serije JTD. Ta bo pri gibni
prostornini 1,9-litra zmogel
110 KM pri 4000 vrtljajih v
minuti. Bencinski motorji
ponujajo pri gibni prostor-
nini 1,6-litra enkrat 105,
drugič 120 KM, medtem ko
je najzmogljivejši 2,0-litr-
ski agregat, ki razvije 150
KM in je naprodaj v varianti
s selespeed menjalnikom.
Kot pravijo pri uradnem za-
stopniku, je mogoče pe-
tvratno izvedenko alfe 147
že naročiti, uradno pa bo
avto predstavljen na april-
skem slovenskem avtomo-
bilskem salonu v Ljubljani.
Alfa romeo 147 zdaj še s petimi vrati.
BMW s serijo 1 in 6
Nemški BMW še ni objavil uradnih podatkov o tem,
kako je finančno posloval lani, vendar je jasno, da mu je
šlo zelo dobro. Sedaj miinchenska tovarna napoveduje
nekaj novih avtomobilov ali pa vsaj to, kako jih bo v
prihodnje označevala.
Tako je že jasno, da bodo začeli izdelovati BMW serije 1,
kar naj bi pomenilo, da imajo v mislih najmanjši avtomobil
pri hiši (sedaj je to še vedno compact, čez slaba tri leta naj bi
začeli ponujati serijo 2). BMW serije 1 bo umeščen med
sedanjega compacta oziroma serijo 2 in minija. Kot je bolj
aH manj znano, je nekdanja britanska avtomobilska znamka
Mini sedaj pri BMW, na trge pa bo čez nekaj mesecev
pripeljal obnovljen model. Mali BMW bo ohranil pogon na
zadnji kolesni par, na trgih pa naj bi bil leta 2004.
Hkrati pri nemški avtomobilski hiši niso pozabili na
BMW serije 6. To so bili nekdaj veliki kupeji, ki so jih
deloma nadomestili s serijo 8, vendar ta avto ni bil
pretirano uspešen. Kot je slišati sedaj, naj bi čez nekaj let
ponudili serijo 6 tako v kupejevski kot kabrioletski
varianti.
Jen je šibek...
Nekaj dolgih zadnjih let je močni japonski jen onemo-
gočal, da bi se japonska avtomobilska industrija izvlekla
iz resnih težav in znova obrnila krivuljo navzgor. Zadeve
pa se utegnejo nekoliko spremeniti, kajti sedaj ugotavlja-
jo, da je denimo jen v odnosu do sicer šibkega evra v zelo
neugodnem položaju, kar med drugim pomeni, da utegne-
jo biti japonski avtomobili cenejši. S tem pa se utegne
pojaviti drug problem: japonske tovarne so v zadnjih letih
začele množično izdelovati svoje avtomobile v Evropi, saj
so se tako lahko izognile dodatnim carinam. V Evropi
»rojeni« japonski avtomobili pa seveda niso naprodaj v
jenih, niti njihova cena ni oblikovana v japonski, pač pa
ustreznih evropskih valutah. To med drugim pomeni, da
morebitnega šibkega jena japonske avtomobilske hiše ne
bodo mogle izkoristiti.
Jeseni mercedes
vaneo
Mercedes Benz, bolj zdra-
vi del koncema Daimler-
Chrysler, je na nedavnem že-
nevskem avtomobilskem sa-
lonu pokazal novi kompakt-
ni enoprostorski avtomobil
1)0 imenu vaneo. V resnici je
bila to nekakšna predpre-
■niera, kajti širši publiki bo
3vto na ogled na septembr-
ski avtomobilski razstavi v
frankfurtu
Vaneo je narejen na osnovi
Podaljšane izvedenke merce-
desa A, tako da je dolg 420
^^entimetrov. Zanimivo je, da
ima na vsaki strani drsna vra-
ta, kar bo bistveno olajšalo
vstop v avtomobil. V prtljažni-
ku je okoh tri tisoč litrov pro-
stora (ob povsem podrtih se-
dežih), sicer pa je avto serij-
sko opremljen s petimi sede-
ži. Kot pravijo pri Mercedesu,
naj bi vaneo na trge pripeljal
jeseni, na voljo bo s tremi
vrstami opreme (trend, fa-
mily in ambiente), po napove-
dih pa naj bi cena znašala
najmanj 40 tisoč mark.
Opremljen bo s povsem enaki-
mi motorji kot mercedes A.
Mercedes vaneo
38
za razvedrilo

MODA

Celjani na ogled
Kdor je črnogled, pač vidi
^j.,10, bi lahko komentirali
i^gkatere medijske prispev-
na zdaj res že temeljito
fgžvečeno temo letošnjih
Viktorjev.
paleč najbolj odmevna pri-
ifeditev pri nas; zlasti, če si
jiianjo gledal z optimizmom
ijter predvsem - bil tam!) re-
pično ni bila razstava vedno
ijstih obrazov ter parada dol-
IgoČasnih črnih oblačil.
Toliko barvitosti, kreativ-
nosti, trendovskih ali pa zgolj
(juhovitih prebliskov pri us-
tvarjanju viktorijanske podo-
be se pravzaprav nismo na-
dejali niti tisti, ki smo se od-
pravili tja s počutjem, narav-
nanim na maksimalno pozi-
tivno. In, da je bilo med pol-
drugim tisočem prisotnih v
dvorani in preddverju ljub-
ljanskega Cankarjevega do-
ma tisti poznomarčevski ve-
ter veliko bolj ali manj znanih
obrazov s Celjskega, tudi ni
skrivnost.
Žal nam mnogih ni uspelo
ojeti v fotografski objektiv v
njihovi slovesni podobi, saj so
se z zavidanja vredno hitrost-
jo manekenk takoj po priredi-
tvi preobleki! in... bodisi izgi-
nili v noč ah v Železničarski
dom, kjer se je dogajal »po-
fiktorijanski« žur do jutranjih
ur. No, nekaj utrinkov pa je
'posebej za Novi tednik ven-
Lia/le nastalo.
Jure Ceicuta
Znani slikar Jure Cekuta v
tridelni obleki Hugo Boss in
kravati... ja, morali bi jo videti
od blizu! Je namreč zanimivo
avtorsko delo, rezultat njego-
vih eksperimentov, ki jih izva-
ja na tekstilu. Kot pravi sam,
trenutno le za zabavo. Vendar
nam skrivnostno pomenljiv
nasmešek ob tej izjavi daje
slutiti, da bomo v prihodnosti
morda lahko pod njegovo
ime zapisali: slikar-modni ob-
likovalec?
Uršica Droffeniic
Prelepa televizijska vodite-
ljica Ivana Šundov sicer ni Ce-
Ijanka, je pa zato njena osebna
modna kreatorka in obUko-
valka oblačil za TV nastope
doma blizu Celja, natančneje
iz Šmarja pri Jelšah. Simpatič-
na Urška Drofenik se je za
tokratno prireditev odela v ze-
leno asimetrično tuniko v
bleščečem cvetličnem vzorcu
in hlačni kostim v trendovski
tkanini s posebno svetlečo ob-
delavo. Svoj »model« pa je ob-
lekla v subtilno šifonasto krilo
in atraktivno bluzo v stilu letos
znova modnih petdesetih let.
Igor Jelen
Daleč najbolj odštekano ob-
lečen (oziroma slečen) »vikto-
rijanec« je bil brez dvoma Ce-
ljan Igor Jelen. Njegov Plesni
studio Igen je navdušil z otvo-
ritveno točko viktorjev, Igorja
pa je navdušilo pravkar kon-
čano bivanje v vročih eksotič-
nih krajih. Tudi vizualno, saj
trenutno prisega na ovijalno
krilo sarong v kombinaciji s
suknjičem. Pod njim pa dres
HOM v -slogu moških kopalk
iz preloma prejšnjega stoletja.
Mladenka v njegovem obje-
mu, oblečena v svileno obleko
Cacharel, je Katja Mai, štu-
dentka 4. letnika novinarstva,
ki je prvo desetletje svojega
otroštva preživela v Celju.
Nude
Celjska skupine Nude je na
Viktorjih nastopila v udarnih
vesoljskih kostumih Alana
Hranitelja. Po predstavi pa...
prst pevca Boštjana menda ja
ne komunicira z viktorijan-
skimi kipci ali bronastim celj-
skim grbom, ki so ga prejeli
sinoči ob prazniku Mestne
občine Celje? Torej ostane
še... No, kar uganite!
Foto: STANE JERKO
Pripravila: VLASTA
CAH-ŽEROVNIK
Igor Jelen, na manjši fotografiji s Katjo Mai.
NAMIG ZA NAKUP
Pomladne barve
z modne piste
Minuli teden je na modni
reviji svojo bogato ponudbo
predstavila blagovnica Vele,
ki je s tem proslavila tudi
prvo obletnico, odkar so
prenovili prostore nekdanje
blagovnice na Gubčevi 1.
Vse tisto, kar so prikazali
manekeni na modni pisti v
Narodnem domu, ponujajo
tudi na svojih prodajnih povr-
šinah. Letošnjo pomlad in po-
letje bodo zaznamovale pred-
vsem svetle pastelne barve,
ki jih najdete največ prav med
otroškimi oblačili. Znamke
Jutranjka, Mini club in Shies-
ser ter italijanska Montefiore
so tiste, ki prevladujejo na
njihovih prodajnih pohcah.
Otroške majice stanejo že od
1.990, hlače od 3.990, capri
hlače od 4.200 in dekliške ko-
lesarske hlače od 2.290 na-
prej.Še posebej velika je izbi-
ra oblačil za dojenčke in
malčke do starosti dveh let.
Med ženskimi oblačili naj-
demo vse od Mure, Kroja,
Gorenjskih oblačil (ta teden
nudijo 10-odstotni popust za
nakup njihovih izdelkov),
Triglava, Laboda, Elkroja,
Lisce, Svilanita..., do nemške
blagovne znamke Cavita, za
katero so ekskluzivni za-
stopnik in katere modeli so
prirejeni tudi za močnejše
postave in odlični za kombi-
niranje. Med njimi najdete
navadne in capri hlače, oble-
ke, krila, tunike, suknjiče.
Topi stanejo že od 6.000, blu-
ze od 9.000, hlače od 11.790
in krila od 9.990 tolarjev na-
prej. Ponosni so tudi na ple-
tenine in majice znamk Navi-
gare in Micoll, cene so od
7.990 tolarjev naprej.
Ekskluzivni zastopnik so
tudi za kvalitetno nemško
blagovno znamko Vanilia, ki
jo odlikujejo bolj mladostni
ženski modeli, še posebej je
velika izbira capri in klasič-
nih hlač v roza, svetlo mo-
dri, zeleni, bež in beli barvi,
cene so od 14.000 tolarjev
naprej.
MOJCA MAROT
Nagradno vprašanje aprila:
LETOS ZELO MODEN ČOLNIČASTI (LADIJSKI) VRATNI
IZREZ JE:
a)	elipsasto zaokrožen izrez od ramena do ramena;
b)	izrez v konico, ki sega do sredine prsi.
Odgovor na
nagradno vprašanje:
Ime in priimek:
Točen naslov: .
40
KRONIKA S CELJSKEGA
Z belih poljan na
salonski parket
Tradicija smučarskih plesov v Celju se nadaljuje, tokrat je bila v pomladnem ritmu
Velika dvorana celjskega
Narodnega doma je bila v
soboto prizorišče še enega
elitnega plesa. Ko se je par-
ketna ploskev po Valčkovem
večeru komajda dodobra oh-
ladila od plesnih korakov
množice bolj in manj razgre-
tih parov, je bila tu že nova
družabna plesna prireditev,
imenovana smučarski ples.
Tudi elitni, če ga okarakteri-
ziramo po udeležencih, pred-
vsem pa ples tistih, ki so se
poslovili od sezone smučanja
in ki jim smučarija pomeni
veliko v smislu rekreacije,
preizkušanja spretnosti in
moči ter predvsem druženja v
prostem času.
Smučarski ples v'organiza-
ciji kluba Unior je bila njega
dni množično obiskana tradi-
cionalna prireditev, ki pa je po
plesu pred tremi leti za dve
sezoni zamrla, da bi se spet
dvignila na površje, tokrat v
organizaciji smučarskega
društva Snežak iz Celja. Trud
za novi zagon pa se je splačal,
četudi je bilo na sobotnem
plesu občutno manj udeležen-
cev, kot se jih je v prejšnjem
obdobju zbralo v dvorani Na-
rodnega doma. Tisti pravi, ki
jih ni motila nova organizacij-
ska taktirka, so prišli, vsi osta-
li bodo še prišli, nemara že na
naslednji smučarski ples, ki
pa ne bo več v spomladan-
skem času, ampak v zgodnji
zimi, tik pred začetkom nove
sezone smučanja.
Vrtnica za
vsako
Ples se je začel s precejšnjo
zamudo, saj so pari prihajali
tako, kot bi za njih še vedno
veljal zimski čas. A sprejem je
bil za vsakega udeleženca pri-
srčen, s kozarcem srebrne
radgonske penine in vrtnico
za vsako nežnejšo polovico
plesne celote.
Z otvoritvenim dunajskim
valčkom in glasbeno skupino
Victory iz Ljubljane se je vse
skupaj zares začelo. In seveda
s prvim plesnim parom, pred-
sednikom smučarskega druš-
tva Snežak, profesorjem tele-
sne vzgoje na tehniški šoli
Boštjanom Jerašo in njegovo
soprogo Nado, prav tako pro-
fesorico telesne vzgoje na tr-
govski akademiji. Pa nista bila
dolgo sama na plesišču...
Za kar vse plesalke po vrsti
bi se lahko reklo, da so izbra-
nega okusa, kar se toalet tiče.
Spekter njihovih odločitev pa
je bil nadvse raznolik, od pra-
ve glamuroznosti do klasične
in športne elegance. V tem
pogledu je ples prekosil sle-
hernega na celjski mestni sce-
ni, saj je postregel tudi z barvi-
tostjo in lahkotnostjo ter se
izognil črninski večinskosti.
Podobno velja tudi za moški
del, pri katerem pa nas je
navdušila predvsem plesna
odhčnost. Je mogoče, da so
smučarji tudi izvrstni plesal-
ci? No, za prvi plesni par je bil
po protokolu določen celjski
županski, a je Bojana Šrota
dan pred plesom zgrabilo v
križu, da ga je pred bolečin-
skim šokom (začasno) rešila
le protibolečinska injekcija.
Plesna druščina je bila tudi
poklicno zelo barvita, od ug-
lednih zdravnikov, na primer
Bogdana Fludernika in nje-
gove soproge Snežane, do
uglednih odvetnikov, naj
omenimo le Marjana Fegu-
ša, ki je tudi podpredsednik
kluba Snežak, in njegovo so-
progo Andrejo, članico celj-
skega Rotary kluba. Bili so
tudi politiki in politiki z žu-
panskim stažem, na primer
žalski župan Lojze Posedel z
ženo Julijo in župan občine
Polzela Ljubo Žnidar s so-
progo Alenko. Med pomem-
bnejšimi gospodarstveniki se
je plesa udeležil tudi Boris
Pišek, direktor Kovintrada iz
Celja, ki je bil glavni pokrovi-
tej plesa, ob njem pa je bila
njegova boljša polovica Ve-
sna. Naj nam gospodje in
gospe, ki jih ne omenjamo,
blagohotno oprostijo, nika-
kor pa ne moremo mimo ma-
skote vseh dosedanjih smu-
čarskih plesov, likovnega
umetnika Zvoneta Brileja-
Čorija, ki je prišel v sprems-
tvu žene Lidije in potem ves
večer zabaval omizja s šalami
in dovtipi, kot to zna le on.
Prijetnost vzdušja se je
stopnjevala iz ure v uro in
potem okrog dveh ponoči
dosegla vrhunec z množič-
nim skupnim rajanjem na
venček domačih slovenskih
viž in ritmov. Takrat so tudi
najbolj vzdržljive plesalce
začele boleti noge. Vmes pa
je bil srečelov, vsaka srečka
za dva tisočaka je prinesla
mnogo vrednejši dobitek,
zato ni čudno, da je bil ta del
prireditve končan v dobri
uri, ko je bila prodana še
zadnja »vstopnica« za srečo.
In koliko je bil vreden naj-
vrednejši dobitek? Dvesto ti-
sočakov, ne boste verjeli. Da
bi vam povedali, kdo je bil
največji srečnež? To pa že
ne, kajti pregovorna zavist
Slovencev, kjer Celjani ni-
smo nobena izjema, je še
vedno (bolj) aktualna. Po-
tem pa je bilo plesa konec.
Okrog štirih so mladenke v
garderobi lastnikom izročile
še zadnje plašče.
MARJELA AGREŽ
Foto: SHERPA
In kdo je poskrbel za kuli-
narične užitke? Podjetje But-
ler s svojo izredno pisano
ponudbo hladnega ruskega
bifeja, ki jo je dopolnjevala
prijaznost in uglajenost
strežnega osebja, učencev
celjske srednje gostinske šo-
le. In kaj je ponujal bife?
Muslin zvitke na francoski
način, provansalske roladi-
ce, ploščo kraškega pršuta z
melono in olivami, kmečke
dobrote s sirčkom, ocvrte pu-
ranje medaljone po dunaj-
sko s tirolsko omako, sirove
mozaike s suhim sadjem,
nadevana jajca po rusko,
domačo gnjat s hrenom,
ploščo s svežim sadjem, raz-
ne solate in še in še, za vsa-
kega izbirčneža nekaj in za
vse dovolj tovrstnih užitkov.
Predsednik smučarskega kluba Snežak Boštjan Jeraša je
imel otvoritveni nagovor.
Polzelski župan Ljubo Znidar s soprogo Alenko.
Odvetnik Marjan Feguš se je vrtel s soprogo Andrejo.