Štev. 36. V Ljubljani, 20. grudna 1901. XLI. leto. Učitelj ski Tovariš. Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva. Vsebina: Našim častitim naročnikom. — „Wreszenska afera." — Dopisi. — Društveni vestnik. — Književnost in umetnost. — Regulacija uči teljskih plač pri nas in drugod. — Vestnik. — Uradni razpisi učiteljskih služeb. — Inserati. plašim častitim naročnikom. Z današnjim dnem bomo ustavili vse sedanje naslove. Zato prosimo vse Častite naročnike, da naroČbo do konca tega meseca — Če pa mogoče, že do 25. t. m. — obnove (najbolje s poštno nakaznico ali začasno tudi z dopisnico), ker se sicer list z novim letom ustavi. Hkrati prosimo vse somišljenike, da razširjajo naš list med sabo in prijatelji ter nam pridobivajo novih naročnikov. Noben napreden učitelj ne sme biti brez „Učiteljskega Tovariša". Prav tako ne sme biti nobena Šola brez „Popotnika" in „Zvončka". Čim več gmotne podpore bodo imeli naši listi, tembolj bodo vstrezali svojim namenom. Uredništvo in „Učiteljskega Tovariša". Ljubljana, dne 20. grudna 1901. „Wreszenska afera." Gnezenska obsodba z dne 17., 18. in 19. novembra 1.1. vznemirila je precej duhove avstrijskega kakor tudi ostalega Slovanstva, a tem vznemirom pridružili so se tudi ostali civi-lizovani evropski narodi. Nemška brutalnost pokazala se je dvakrat v teku kratke dobe na prav bestijalen način. Komparativ nemške olike bi pač vsekakor lahko smatrali ono dejstvo, ko se je z nekakim „pompom" pripeljala glava morilca nemškega poslanika Kettelerja na Nemško, a kot „superlativ" one dvatisoČletne kulture bi pa pač lahko smatrali najnovejši akt nemške nasilnosti, ki se je izvršila z izrekom „gnezenske" obsodbe in katera je imela svoj začetek v mestecu Wresznu. Stvar izvršila oziroma pričela se je na tak le način. Naučno ministerstvo Nemčije izdalo je, ako se ne motimo, že 1. 1899., nekako odredbo, na podlagi katere se prepoveduje po ljudskih šolah Nemčije — bodisi torej po krajih, kjer so v pretežni večini Poljaki, oziroma Danci, ali pa Francozi, torej na mejah — gojenje tujih jezikov, zakaj „Aufgabe der Volksschulen im Deutschen Reiche und im preussischen Staat ist aber nicht die besondere Pflege der fremden, sondern der vaterländischen, für jeden Deutschen unentbehrlichen deutschen Sprache." Poljake je pa ta odredba spekla v dno njih domoljubnih src. Prej je bilo dovoljeno poljskim otrokom vsaj pri krščanskem nauku se posluževati poljskega jezika, a vsled te odredbe jim je bila odvzeta še ta malenkost. Nasledek te odredbe je bil ta, da otroci v ljudski šoli mesteca Wreszna se niso hoteli učiti krščanskega nauka v nemščini, niti odgovarjati na nemška vprašanja. Temu umetno zanesenemu štrajku sledila je kazen, ker nemški narodni čut ne pozna nikakega pardona v takih slučajih, zakaj „jede Nachgiebigkeit der Unterrichtsvervaltung in der Sprachenfrage würde daher zur Förderung der national polnischen Agitation ausgebeutet" in tega se Nemci bolj boje kakor azijatske kuge. Tamošnji učitelj Koralewski si ni znal drugače pomagati, kakor da je prosil pomoči okrož. šol. nadzornika Wintra. Ker je pa na Nemškem vsled odloka naučnega ministerstva z dne 1. maja 1899. 1. dovoljena telesna kazen, poslužil se jo je okr. šol. nadzornik Winter v vsej njenej celoti. In kazen je doletela 14 renitentnih otrok. Pri tej priliki nam bodi dovoljeno le najmarkantneje točke osodepolnega ukaza navesti, katerega nasledki pretresajo celi poljski narod. „Die Befugnis der Lehrer, erforderlichenfalls auch körperliche Strafen anzuwenden, soll nicht bestritten werden. Aber es wird aufs neue nachdrücklich einzuschärfen sein, dass Züchtigungen und im aüssersten Falle, wenn andere Dis-ciplinarmittel nicht gefruchtet haben, oder bei besonders schweren Vergehungen erfolgen dürfen, und dass sie auch dann selbstverständlich niemals irgendwie in Misshandlungen ausarten oder der Gesundheit der Kinder auch nur auf entfernte Art schädlich werden dürfen — — —." „Um Verfehlungen bei Züchtigungen thunlichst zu verhüten, sind in Schulen, welche unter einem Rektor oder Hauptlehrer stehen, körperliche Strafen nur unter Zustimmung des Leiters der Schule anzuwenden; in den anderen Schulen ist die Zustimmung des Schulinsp^ktors einzuholen." Okrožni šol. nadzornik poslužil se je v celotnej meri tega ukaza in ukazal, kakor rečeno, 14 otrok kaznovati, to je pretepsti. Ta kazen je privabila mnogo poljskega ljudstva pred šolo in v šolo ter so s silo odvedli svoje otroke. Samoobsebi je umevno, da „državna avtoriteta" ni mogla kaj takega prenesti in nastopila je proti temu „zlo- 11220087 činu" najostreje. In tej obsodbi je pritisnila nemška kultura pečat in sicer neizbrisljiv pečat svojega nasilstva. Kazen tega „nasilstva" je vprav barbarska, vredna nasledica krvoločnosti, ki so jih uganjali nemški kulturonosci med dolgolasnimi Kinezi. — Obsojenih je bilo skupno 21 oseb. Najtežja kazen je doletela obtoženko Piasecko, ki je dobila 272 leta, dva obtoženca sta dobila po 2 leti, 4 po 1 leto, 5 po 9 mesecev, ostali pa manjšo kazen. Ta v istini kruta kazen vzdignila je skoro ves poljski narod. Na čelo vsej tej akciji je stopil slavni pisatelj Sien-kiewicz z javnim pismom v „Czasu", priloživši mu 200 K. Temu daru je sledilo nebroj druzih darov, tako, da imajo nabranega samo med Poljaki čez 50.000 mark za kaznovance. Tej poljskej akciji pridružili so se tudi ostali Slovani, avstrijski kakor tudi drugih držav in kar je posebno važno, na čelu temu domoljubju stoje osebe, ki reprezentujejo nekako avstrijsko voditeljstvo. To utegne imeti dobre posledice za prihodnost, za šolski in duševni razvoj onih narodov, ki jih smatrajo mogočnejši narodi kot „minderwertig". Da pa nemškim vodilnim osebam to „vmaševanje" ni po godu, je umevno in oficijozna „Kreuzzeitung"-a je pred kratkim pisala: „Deutscherseits muss eine derartige Intervention nachdrücklich zurückgeviesen werden. Was würde man in Österreich sagen, wenn einige Deutsch-Österreicher wegen Verletzung der österreichischen Gesetze verurtheilt, wenn dieses Urtheil im deutschen Reichstage oder im preusischen Abgeordnetenhause zum Gegenstand gehässiger und entstellender Erörterungen gemacht, und wenn gar von führender Seite Sammlungen für die Verurtheilten eingeleitet würden?" No, in „Vossische Zeitung" zahteva kar kategorično, da naj se poljski minister pl. Pientak telegrafično odstavi. Tudi Slovenci nismo zaostali za drugimi Slovani, tudi mi smo pokazali Poljakom, da nas navdaja isto čutstvovanje do zatiranega poljskega naroda v Nemčiji, kakor njih krvne brate avstrijske Poljake. Nabirajo se darovi v Slovencih in sklepajo se sočutnice in odpošiljajo se protesti. In ta solidarnost mora imeti tudi za nas dobre posledice, katere moramo v najkrajšem času porabiti. — In pri nas? Ali nimamo Slovenci tudi dovolj Wresznov? Da, da imamo jih Wresznov dovolj, le Gneznov nam še manjka. Le ozrimo se vlstro^ v Trst, v Gorico invtužni Korotan. Tu, tu imamo Wresznov več kakor dovolj, toda pri nas nimamo časa, sklepati protestov proti slovenskim Wresz-nom in zahtevati od merodajnih faktor j e v, da odpravi te slovenske Wreszne. Berimo le govor v „Edinosti", ki ga je imel na shodu 1. decembra 1.1. v Trstu dr. G. Gregorin. Oglejmo si le one vne-bovpijoče krivice, ki se gode Slovencem vtužneJ Istri ali v Korotanu! In ravno v tem trenutku, v trenutku, ko so srca „Slovanske večine" v Avstriji tako dovzetna za zatirane nemške Poljake, apelujemo na slovenski narod, apelujemo na slovenske poslance, da nam odpravijo slovenske Wreszne, da dä slovenskemu narodu država vsaj najpotrebnejše slovenske ljudske šole. Dopisi. Štajersko. Odgovor gospodu Janezu Golaveršenšeku. (Konec.) Ker sem tudi jaz potovalni učitelj, moram glede svoje osebe pripomniti, da sem za to mesto popolnoma dobro kvalificiran. Nočem se hvaliti, temveč le opravičenost svoje eksistence zagovarjati. Leta 1886., to je še v dobi, ko so bili za to še strožji predpisi, imel sem zmožnost za enoletnega prostovoljca. Ta stopnja splošne izobrazbe zadostuje za potovalnega učitelja, kakor je menda tudi za gospoda J. G. zadostovala. Primerne strokovne študije dovršil sem odlično. Bavil sem se nekaj let z prakso v Bolgariji in v Sremu, prehodil ob tej priliki velik del vinorodnih krajev Ogrske, Srbije, Rumunije itd. Tudi vzorno kmetijstvo Nižje Avstrijske znano mi je še iz Klosterneuburga. Potoval sem za študije sicer še po najimenitnejših vinorodnih krajih Nemčije. Prehodil sem precej sveta, pa človek, ki se zanima, povsod kaj vidi ter tako gotovo svoj obzor bolj razširi nego je to le na šolskem vrtu mogoče. Moje strokovne potopise so vsi merodajni strokovni listi kaj dobro ocenili, dokaz, da nisem pri potovanju mižal. Potrdili so tudi, da to ni bilo prepisano, temveč popolnoma originalno delo. Za principijelna načela potegoval sem se že mnogokrat v merodajnih strokovnih listih, ne pod sinonimom, temveč pod polnim imenom, reči smem, uspešno. Pri svojem več kot desetletnem potovanju po južnem Stajerju sem imel tudi priliko marsikaj opazovati. Tisoč suhoparnih predavanj sem imel, pa prepričan sem, da so ta že vsaj toliko koristila, kakor vrt gospoda J. G. Vsaj imam priliko opazovati marsikak sicer počasen, a siguren prevrat, čegar podlaga so mnogokrat ta predavanja, kar se lahko dokaže. Leta 1897. delal sem izpit v prostorih visoke šole za kmetijstvo na Dunaju, pred komisijo, ki izprašuje kandidate-uči-telje gozdarstva in poljedelstva na nižjih in srednjih šolah. S spričevalom z dne 4. aprila 1897 me je ta komisija za učitelja sadjarstva, vinogradarstva in kletarstva na kmetijskih šolah kot prav dobro sposobnega spoznala. Ta komisija, ki je sestavljena iz profesorjev visoke šole, mej temi nekateri dvorni svetniki, ravnateljev ter profesorjev srednjih šol bode pa menda že znala zmožnost kandidatov vsaj toliko presoditi kakor gospod J. G. Sedaj pa h knjižici, radi katere se je vnel cel prepir. Čuditi se moram logiki gospoda J. G., ki sklepa, da, ker knjiga ne prinaša nič čisto novega, je cela ali nje veliki del prepisan. Imamo pri naši stroki tudi ljudi, ki v stremljenji za originalnostjo kot dekadenti, secesijonisti prinašajo vsak-tere novotarije. Oni prevračajo vse narobe. To je novo, ker se prej taka stvar ni pisarila. Zakoni narave ne spreminjajo se tako kakor se spreminjajo človeški nazori, oni imajo svojo trajno veljavo. Tu gre le za to, da se ti prav in ekonomičnim pogojem primerno interpretujejo ter porabijo. „Weinbauers Buatlia" je prestavljen viničarjev kažipot, ki je bil moj proizvod. Mej drugim je bil povod prestave ostra kritika oblike viničarjevega kažipota brez vpoštevanja vsebine od nekaterih slovenskih listov. Mislil sem pač, da se iz gospodarskih ozirov v prvi vrsti naj vpoštevajo nazori. Vrednost teh hotel sem skusiti pa na ta način, da omogočim kritiko večjemu številu merodajnih nepristranskih strokovnjakov. Eden najmerodajnejih strokovnih listov „Weinlaube" v št. 40 od tega leta prinesel je za poskušnjo odlomek knjižice „Weinbauers Buatlia" ter piše doslovno: Herr Johann Belle, welcher die geneigten Leser dieser Zeitschrift durch seine vortrefflichen Beiträge bestens kennen, hat in einer handlichen illustrirten Broschüre, betitelt „Weinbauers Buatha" all den im modernen Weinbau Wissenwerthe zusammengetragen, so dass deren Inhalt den Titel voll auf berechtigt. Das Capitel über die Düngung, welcher sie im allgemeinen Interesse zum Abdrucke bringen und einen Schluss gestatten auf die Reichhaltigkeit des ganzen Werkchens, desen massigen Preis von K 1.20 die Anschaffung einen jeden Interessenten ermöglicht. Es ist Im Verlage vom Wilhelm Blanke in Pettau (Steiermark) erschienen und verdient die weiteste Verbreitung. Enake ocene prinesli so tudi drugi strokovni listi. Gospod Janez Golavršenšek, kaj pa porečete Vi k temu? Zakaj ne bi bila knjiga za proste vinogradnike, da li samo zbog Vaše logike? Mala mera ponižnosti, katero drugim pridigu-jete, dičila bi i Vas. Merodajne ocene oproščajo mene zločina plagijatstva, katerega ste me Vi s svojimi zofizmi dolžili. Stvari koristno bi bilo, da različni ljudje, ki se pečajo s kmetijsko stroko, svoje skušnje priobčujejo in te naj bi se pod strokovnim uredništvom zbirale in natisnile. To pa naj bi bil povod za stvarni boj, v katerem se nazori bistrijo, ne pa za osebne napade. Sinonimi naj bi pa popolnoma izginili, kajti sleherni naj jamči za svoje nazore, ki naj vplivajo na narodno gospodarstvo. Le tako mislim bode prišla tiskana beseda do veljave kakoršno zasluži. Sama potrata papirja za plitve strokovne fraze pač nima za narodnogospodarstvo ni-kacega pomena. Motiv za celo obrambo ali pravzaprav napad gospoda Janeza Golavršenšeka je pravzaprav malenkosten in nedostojen. Povsod med vrstami bere se strast, zavist. Tako je g. J. G. zaviden gospodu oskrbniku, ker ta baje pri polni mizi sedi, mej tem, ko on siromak strada. Zaviden je njegovemu šefu, ker mu gospod oskrbnik premoženje množi. Bi bilo lepše, da mu ga krati? Je li za to mož priznanja vreden, ker izpolnjuje svojo dolžnost? Ne zamore li gospod oskrbnik za ubogo ljudstvo toliko storiti kolikor stori gospod J. G. in li ne stori tega? Zakaj ga prezirati, zakaj prezirati slične patentovane enologe in pomologe? Zakaj zavidati druge stanove, zavidati celo inteligentnejšega kmeta, če dobi kako priznanje za povzdigo kmetijstva? Posebno pa ne gre, da bi tak dober prijatelj, dobrotnik kmeta, kakor je gospod Golavršenšek, celo kmeta zavidal. V tolažbo pa bodi gospodu J. G. povedano, da niso tako visoka in najvišja odlikovanja na dnevnem redu in da v tej zadevi varajo nade posebno še patentovane enologe. Človeka zavidati, ki pozna par sto vrst sadja, je pač tudi zelo nepotrebno. Taka zmožnost je bolj posledica športa nego ima pomena za narodno gospodarstvo. Pridelovati moramo le malo in to primerne vrste. Te treba poznati. Kdor jih hoče več poznati, se lahko potrudi in vadi, ako neče svoj čas kako drugače dobro za porabiti. Pravi strokovnjak najde si druzega dela dovolj. Tako gospod Janez Golavršenšek, sedaj sem nekoliko pojasnil stališče patentovanih enologov in nečem v tej zadevi dalje polemizovati. Ako Vam je daljši boj všeč, onda Vam navedem bojišče, na katerem ta stan primete, da gredo lahko tudi drugi v ogenj. Zakaj bi samo jaz se bojeval, ko je še druzih toliko stotin. Druge gospode učitelje pa prosim, da si ta odgovor nikakor ne smatrajo za napad na njih stan, in upam, da ostanemo kakor doslej dobri prijatelji. Tudi gospod Janez Golavršenšek mi menda ne bode za zlo vzel, da sem svoje stališče pojasnil, do česar me je prisilil. Maribor, dne 24. oktobra 1901. Ivan Bel6, potovalni učitelj. Društveni vestnik. Kranjsko. Logaško in postojinsko učiteljstvo uljudno vabi Vaše blagorodje na častni večer, katerega priredi s prijaznim sodelovanjem postojinskega salonskega orkestra in pevskega zbora dnč 22. grudna 1901. ob 8 uri zvečer v hotelu „pri Ribniku" na čast c. kr. okraj. šol. nadzornika blag. g. Janeza Thuma, ki praznuje ta dan svojo petindvajeset-letnico kot c. kr. okrajni šolski nadzornik. Z odličnim spoštovanjem odbor. Štajersko. Maribor. Učiteljsko društvo za mariborsko okolico zboruje 2. prosinca 1902. 1. v okoliškej šoli točno ob 10. uri dopoldne. Pri zborovanju, ki je ob ednem glavno zborovanje, bode velecenjeni gosp. ravnatelj Schreiner nadaljeval svoj govor. Mnoštevilne udeležbe pričakuje odbor. Vabilo k občnemu zboru „Učiteljskega društva za ormoški okraj", ki bode dne 5. januarja 1902. 1. z običajnim dnevnim redom ob pol 11. uri dopoldne v ormoški slovenski šoli (I. nadstropje, 3. razred). K mnogobrojni udeležbi vjudno vabi odbor. Književnost in umetnost. L. v. Beethoven: Missa solemnis (D-dur, op. 123) za zbor, soli, orkester in orgije. Proizvajala „Glasbena Matica" z največjim uspehom meseca novembra letos. — . . . „mein grösstes und gelungenstes Werk", je napisal Beethoven v uvodu svojega rokopisa te maše, ko jo je poslal leta 1823. raznim dvorom in jo ponujal za 50 cekinov. Na Ruskem, Francoskem, Pruskem in Saksonskem so to delo z zadovoljstvom sprejeli. Ludovika XVIII. je ta maša tako navdušila, da je podaril avtorju težko zlato kolajno s svojo prsno podobo. Nekateri dvori so skladbo zavrnili — med njimi celo knez Anton Radziwil, ki je ustanovil in vodil zavod „Caecilien-Verein" v Frankfurtu. Kretschmar poroča, da se je cela maša prvič proizvajala v Peterburgu leta 1824., dasi so že istega leta slišali na Dunaju Kyrie, Credo in Agnus Dei. Nadalje piše Kretschmar: „Dieses Ereignis gieng bis auf einen kurzen, begeisterten Bericht in der „Allgemeinen musikalischen Zeitung" spurlos vorüber." Šele leta 1860. se je povzdignilo to nedosežno delo do one veljave, do onega spoštovanja in občudovanja, ki preveva dandanes ves glasbeni svet. Do tega je največ pripomogel slavni zavod „Riedel-Verein" v Lipskem. S kakim svetim navdušenjem je kompo-niral ta veliki genij to delo, ki po svoji globoki vsebini in nedosežni obliki presega vse umotvore glasbene poezije — o tem beremo v 7. zvezku glasb, lista „Zeitschrift Caecilia abgedruckten Briefe vom 29. September 1827.", kjer piše Spindler o največjem in najtežavnejšem delu te maše: . . . „und die Fuge beim Credo hat mir gar närrische Rückerinnerungen erweckt. Auch ist es dieser Satz der Messe, der ihm seine Menschlichkeit im Schaffen fühlen liess; denn im Schweisse seines Angesichtes schlug er sich Takt für Takt mit Händ' und Füssen die Takttheile, ehe er die Noten zu Papier brachte, bei welcher Gelegenheit ihm sein Hauswirt die Wohnung aufkündigte, indem die anderen Parteien sich beschwerten, dass ihnen Beethoven durch sein Stampfen und Schlagen auf den Tisch, Tag und Nacht keine Ruhe gebe; daher sie ihn auch überall für einen Narren erklärten und wirklich schien er auch in jener Zeit ganz besessen zu sein, besonders als er diese Fuge und das Benedictus schrieb." Toliko o zgodovini tega epohalnega dela. Drugo so tako poročali dnevni in strokovni listi. V. Regulacija učiteljskih plač i. (V Icronslci Dežela 1. Temeljna plača 2. Uvrstitev v Status 3. Plačilni razredi in odstotki 4. Plače 5. Petletnice 6. Stanarina I. Kranjsko. Zakon z dne 14. maja 1898. 1. z zrelostnim izpričevalom z usposoblj. izpričevalom s stalnim nameščenjem Z dnem stalnega nameščenja. Avanzuje jih v višji plač. razred vsako leto le toliko, kolikor jih gre slučajno v pokoj ali umre IV. — 45°/0 III. — 30% II. = 15°/0 I. = io°/0 Nobena kronovina nima v prvih dveh plačilnih razredih tako nizkih in v zadnjih dveh pa tako visokih odstotkov. 1000 1200 1400 1600 Učiteljice v I. in II. plač. razredu le 90% plače, ki je določena za učitelje. Z dnem stalnega nameščenja6 petletnic a 80 K. — To so n a j n i ž j e petletnice v celi Avstriji in povsod drugod se štejejo iste z dnem prebitega usposobljenostnega izpita, ne pa šele s stalnim nameščenjem. Voditelji na deželi 200, voditeljice pa 160. V Ljubljani voditelji 480, voditeljice 360; učitelji I. in II. plač. razreda 360, III. in IV. pl. razreda 300; učiteljice vseh plač. razredov pa po 200. Učitelji(ce) na več-razrednicah na deželi nimajo stanarine, le tuintam imajo naturalno stanovanje, a take občine so redke. 800 800 Kranjska je edina krono-vina, v kateri učitelj z II. izpitom nima ni-kake gmotne koristi. Le stalno name-ščenje je me-rodajno. To je velika krivica, katero občuti učiteljstvo posebno pri petletnicah in statusu 1000 Stalno name-ščenje se je zavleklo časih po 1—5 in tudi več let. Nasledke trpi učiteljstvo pri petletnicah in posebno pa pri statusu. II. Šlezija. Zakon z dne 6. novembra 1901. 1. 900 1200 1200 Stalno name-ščenje ne poviša plače, ampak že II. izpit. Tri leta po II. izpitu; v teh treh letih je vsakdo stalno nastavljen. IV. = 20°/0 III. = 3O0/0 II. = 30% I. = 20% Na Kranjskem pa razredu samo s 45%; v II. plač 1400 K le 15° razredu le s 16 10°/ 1400 1600 1800 2000 v IV. plačilnem 1000 kroncami razredu samo s n in v I. plač. 00 K pa samo » 0* Od dne izpita učne usposobljenosti 7 petletnic a 10% od tačasne plače. — Na Kranjskem pa šele od stalnega nameščenja 80 krone! Voditelji z ozirom na število prebivalcev dotičnega kraja in z ozirom na dra- ginjske krajevne mere 300—600, učitelji pa 100 — 500 K. — Kolika razlika med Kranjskim in Slezijo, oziroma med Ljubljano in Opavo! III. Češko. Dež. zbor. sklep 1901. Zakon še ni sank. 900 1200 1200 10 let po izpitu učne usposobljenosti je povišan vsakdo v I. plačilni razred s 1600 K plače. II. = takoj po 2. izpitu. I. =: 10 let po 2. izpitu. 1200 1600 Od dne izpita učne usposobljenosti 6 petletnic po 200 K. Voditelji v krajih i do 2000 prebivalcev! 200 K; do 10.000 prebivalcev 400 K; predkraji Prage, kopališča in letovišča 600 K, v Pragi pa 800 K.*) IV. Štajersko. Zakon z dne 19. septembra 1899. 840 Z izpričevalom učne usposobljenosti, torej brez staln. nameščenja : a) v Gradcu = 1700, b) na deželi: I. kraj. razred = 1400, IL „ „ = 1200, m. „ „ = 1000, Potem pa trikrat na 10 1 več in sicer: a) v Gradcu: 170C 2300 K.; b) na deželi: I. kraj. razr.: 1400, 160 II. „ „ 1200, 140 III. „ „ 1000, 120 Učiteljice glej v ops V krajevnoraz-redni sistem se uvrsti vsakdo takoj po 2. izpitu. et po 200 K , 1900, 2100, [), 1800, 2000, 0, 1600, 1800, 0, 1400, 1600. izkah pod*) Pri uvrstitvi šol v krajevne razrede se ozira na krajevne razmere ter na važnost in odgorvornost dotične šole. Kakor je povedano v 1. rubr. Od dne izpita učne usposobljenosti 6 petletnic po 200 K. Voditelji 25% od plače; ostalemu učitelj stvu pa preskrbe krajni šolski sveti oziroma občine primerno stanovanje ali stanarino. V Gradcu 200—600 K. pri nas in drugod. veljavi.) 7. Opravilne doklade 8. Dejalnostne doklade 9. Najvišja plača učiteljev s petletnicami 10. Pokojnine 11. Petletnice 12. Opazke Irazrednice = 60 II „ — 100 III „ — 150 IV in večraz. = 200 Na Kranjskem torej najmanj 60, največ pa 200 K. V Šle-ziji pa najmanj 150, največ pa 600 K. Razlika torej 90—400 K. Kje je pa remuneracija za paral, razrede? Dejalnostnih doklad na Kranjskem ni. Pravično bi pa bilo, da bi dobivali take doklade učitelj i(ce), ki službujejo vsaj 20 let na večrazrednici, pa niso dobili v tem času voditeljske službe, kakor n. pr. v Olomucu. učitelji (brez nadučiteljev) 2080 Razlika med plačo učiteljev v Sleziji je 1180; z dokla- dami, ki jih dobivajo v Šle-ziji, pa 1580K! učiteljice (brez nadučiteljic) 1920 Razlika med Šlezijo 1280, oziroma 1680 K. Od dne izpita učne usposobljenosti. Začasna leta se ne uštevajo, do čim se na pr. na Koroškem in D. Avstriji tudi 2 leti začasnega službovanja ušte-jeta v pokojnino. Od dne stalnega name-ščenja. — Povsod drugod pa od izpita učne usposobljenosti. Ljubljansko učiteljstvo dobiva k vsaki pctletnici po 40 K doklade, ki se pa ne ušteva v pokojnino. Irazrednice = 150 II „ = 250 III „ — 250 IV „ = 400 V in večr. == 600 Poleg tega za vsak paralelni razred še 50 K remuneracije, ki se pa ne ušteva v pokojnino. Enake doklade, ka-koršne dobivajo učitelji v Olomucu, bo energično šlezijsko učitelj stvo gotovo kmalo doseglo 3260; z vsemi dokla-dami pa 3600 K. Voditelji najmanj 3000, največ 4320. Enako tudi učiteljice. Od dne izpita učne usposobljenosti. — Začasna leta se ne uštevajo. Od dne izpita učne usposobljenosti. Na Kranjskem pa šele od dne [stalnega na-meščenja! Učitelji in učiteljice imajo enake plače. — I- in Ilrazr. = 200 III „ = 250 IV „ — 300 V „ = 400 Učitelji v krajih z 8000 prebivalcev 15°/0 od plače; s 16.000 preb. 20°/0; s 30.000 preb. in pred-kraji Prage 30°/o; Praga 40 °/0 od plače.**) Učitelji 2800, z vsemi do-kladami pa 3440 K; voditelji najmanj 3000, največ pa 4320 K. Enako tudi učiteljice. Od dne izpita učne usposobljenosti. Od dne izpita učne usposobljenosti. *) V krajih pod 2000 prebivalcev nimajo stanarine. **) V krajih pod 8000 prebivalcev ne dobivajo dejalnostne doklade. I- in Ilrazrednice = 150; tri- in več-razrednice za vsak nadaljni prvotni ali paralelni razred 50 K več; največ sme znašati opravilna do-klada 400 K. a) Gradec; 3500 K; b) na deželi: I. r. = 3200 II. „ — 3000 III. „ = 2800 a) Gradec: 3100 K; b) na deželi; I. r. = 2800 II. „ = 2600 III. „ = 2400 Od dne izpita učne usposobljenosti. Od dne izpita učne usposobljenosti *) Plače učiteljic so v dveh stopnjah določene in sicer: a) v Gradcu: 1700 in 1900 K; b) na deželi: I. kraj. razred: 1400 in 1600 K; II. „ „ 1200 „ 1400 „ III. „ „ 1000 „ 1200 „ V višjo stopnjo se pomakne vsaka 10 let po izpitu učne usposobljenosti. Dežela I. Temeljna plača 2. Uvrstitev v Status 3. Plačilni razredi in odstotki 4. Plače 5. Petletnice 6. Stanarina rt M > rt u O s z zrelostnim izpričevalom 900 z usposoblj. izpričevalom III. kat. 1000 II. I. 1200 1700 s stalnim nameščenjem 1000 1200 1700 Z dnem izpita učne usposobljenosti III. = II. 30°/0 30 o/0 I. = 40 o/„ 1000 1200 1400 1600 1700 1800 2000 Od dne 2. izpita: 1., 2., 3. in 4-petletnica a 160, 5. in 6. pa a 200 K. 1., 2., 3. in 4 po 200, 5. in 6. pa po 300 K. Oziraje se na krajevne razmere po 160 — 400 K; v Olomucu pa: a) voditelji 650, b) učitelji 540. •O § >C0 cS J-. :-- D 3 O iti *—; w O u O M >< 800; učiteljice 80% 1200; učiteljice 80% Kakor z izpitom učne usposobljenosti. Z dnem izpita učne usposobljenosti. III. = 50% II. = 30°/0 I. = 20°/0 1200 1400 1600 učiteljice 80% Od dne izpita učne usposobljenosti 6 petletnic po 100; te se povišajo v prih. zasedanju na 200 K. Se bo na predlog poslanca Derschate regulovala v prih. zasedanju; zdaj je pa oziraje se na krajevne razmere različna. V Celovcu 400-600 K. OS >w ..H C T3 rt > 2200 K. Od dne izpita učne usposobljenosti dve a 200, tri pa a 300 K. 7. Opravilne doklade 8. Dejalnostne doklade 9. Najvišja plača učiteljev s petletnicami 10. Pokojnine 11. Petletnice 12. Opazke Irazrednice = 100 II—IV „ - 200 V in več „ = 400 V 0 1 o m u c u*) dobivajo vsi učitelji, ki službujejo že 20 let, a niso dobili voditeljske službe, po 300 K starostne (ne službene) doklade. učitelji (brez nadučiteljev) učiteljice (brez nadučiteljic) Od dne izpita učne usposobljenosti. Od dne izpita učne uspo-bljenosti. *) Vsled deželnozborskega sklepa iz leta 1901. V prihodnjem zasedanju se bodo plače iznova regulovale. 3400 V Olomucu: a) nadučitelji = 3900, b) učitelji = 3480. I. razred. = 100 II. „ = 200 III. „ = 300 IV. in večraz. = 500 V Salcburgu in Halleinu učitelji 2800; v drugih krajih 2480. Tudi toliko. Od dne izpita učne usposobljenosti. Od dne izpita učne usposobljenosti. Ljudski učitelji z izpitom za meščanske šole imajo po 200 K doklade. Tako doklado imajo vsled deželnozborskega sklepa iz 1. 1901. tudi na Koroškem. Irazred. — 60 II „ = 100 III „ = 150 IV in večraz. = 200 2150 1840 Od dne izpita učne usposobljenosti. Od dne izpita učne usposobljenosti. V prihodnjem zasedanju se bodo plače iznova regulovale, Voditelji 100 za vsak posamezni razred, vendar od trirazrednice dalje ne črez 300 ; voditeljice 80 °/0. Lokalna doklada po 200, oziroma 100. Glej v opazkah !*) Na Kranjskem pa lokalnih doklad ne poznamo! 2500 2220 Od dne izpita učne usposobljenosti. Od dne izpita učne usposobljenosti. *) Po 200 K doklade ima vse učiteljstvo v mestih in krajih, kjer so okrajna sodišča ter zdravišča in letovišča in sicer: Labin, Buje, Koper, Podgrad, Krk, Vodnjan, M. Lošinj, Mo-tovun, Poreč, Buzet, Piran, Pazin, Pulj, Rovinj, Volosko in Čres. Po 100 K doklade v krajih: Opatija, Kastav, Novi grad, Plominj, Žminj, Grižnjan, Izola, Lovran, V. Lošinj, Mo-ščeuice, Mile, Vrsar, Osor, Punat, Opr-talj, Pozzo, Dolina, Vale, Brtonigla, Vi-žinada, Višnjan in Umag. Irazrednice 100 II „ 160 III „ 220 IV-in V „ 300 VIII „ 400 Učitelji z izpitom za meščanske šole a 200 K osobne doklade. Na Kranjskem se pa mero-dajni krogi za ta izpit nič ne zmenijo. 2200 1880 Dve leti zač. službovanja pred izpitom učne usposobljenosti.**) Od dne izpita učne usposobljenosti. *) V prihodnjem zasedanju se bodo plače iznova regulovale, s posebnim ozirom na petletnice, in stanarino in glavno mesto Celovec. **) V Dol. Avstriji se uštevata v pokojnino tudi dve leti začasnega službovanja pred izpitom učne usposobljenosti; poleg tega se ušteva v Dol. Avstriji v pokojnino tudi polovica stanarine. 400 K. 3900 K. Tudi toliko. C. kr. vadniški učitelji imajo iste študije, iste izpite in z ozirom na malo število izbranih otrok mnogo laglje službovanje kakor pa ljudski učitelji. Vestnik. Osobna vest. G. Štefanu Kri ž niču, strokovnemu udu c. kr. dež. šol. sveta goriškega se je poverilo nadzorstvo slov. ljud. in obrtnih šol. le za mesto Gorica in gradišč, politični okraj. Torej ne tudi za goriško okolico, kakor smo pomotoma poročali. Društvo avstrijskih vadniških učiteljev in učiteljic se je ustanovilo o Vel. noči letošnjega leta na Dunaju. Ministrstvo za notranja dela je dovolilo ustanovitev društva z odlokom z dne 4. nov. t. 1. št. 42449. Sedaj ima svoj sedež v Libercah (Češko) in šteje že nad 300 Članov, med temi več šol. svetnikov, okraj. šol. nadzornikov in glavnih, godbenih i telovadnih učiteljev. Tačasni predsednik društva je Frank v Libercah. Oficielno društveno glasilo pa je: „Beamten-Zeitung. Izpraševalna komisija za ljudske in mesčanske šole v Ljubljani je za bodočo dobo tako-le sestavljena: Ravnatelj : deželni šolski nadzornik g. Fr. Hubad; namestniki: učite-ljiščni ravnatelj g. Fr. Leveč, učiteljiščni profesor g. Vodeb in c. kr. okr. šolski nadzornik g. prof. Vilibald Zupančič; udje: gg. učiteljiščni profesorji: Andr. Črnivec, Viljem Halada, Fr. Orožen, Ivan Macher, Ant. Funtek, dr. Fr. Ilešič, Fr. Suher in Ant. Dekleva; vadniška učitelja: c. kr. okr. šolski nadzornik Anton Maier in Janko Janežič. Razširjenje šol. Enorazrednici v Štalcarjih in Tržišču se razširita v dvorazrednici. Šolstvo na Japonskem. Šolstvo na Japonskem orjaških korakov napreduje. Od 1. 1871. sezidalo se je tu skoro 30.000 ljudskih šol in te obiskuje nad 4 milijone otrok, četrtina teh je deklic. Od 1. 1880. je šoloobvezni poduk in v najnovejšem Času se pobira tudi šolnina; 1. 1888. je bilo 46 pripravnic, katere je obiskovalo 4416 moških in 622 ženskih. Na teden je 28 ur poduka. Nedelja je prosta. —e—. Obsodba ljubezni do materinščine. K nebovpijoči obsodbi 21 Poljakinj in Poljakov v Vrešniji se poroča, da se je začelo gibanje proti nemškim učiteljem ondotne katoliške ljudske šole stem, da otroci na nemška vprašanja niso hoteli odgovarjati. Vlada je odredila, naj se tri tedne le predava in nič ne izprašuje. A tudi potem niso hoteli otroci odgovarjati na nemška vprašanja. Vlada je zopet odredila naj se tri tedne zopet le predava. Ker še to ni pomagalo, so nadzornik in učitelji sklenili, da otroke pretepejo. To se je zgodilo. Na krik pretepanih otrok pa se je pred šolo naglo nabralo več sto Poljakov in Poljakinj, ki so napadli šolo s kamenjem, vdrli v poslopje, pretepli in ranili učitelje. Izgredi proti učiteljem so se ponavljali še več dni, dasi je vlada svoje odredbo glede nemškega pouka krščanskega nauka preklicala. Med Poljakinjami je veliko gibanje in tudi židovke so za poljski pouk. Gališki Poljaki hočejo pruske trgovce bojkotirati. Listnica uredništva. Zaradi pregleda „Učiteljskih plač pri nas in drugod" smo morali več člankov, dopisov in vesti odložiti. Prosimo potrpljenja; pride vse na vrsto. — Vsem prijateljem, sotrudnikom in somišljenikom: Vesele praznike! Uradni razpisi učiteljskih služeb. Št. 1948. Kranjsko. Ok. š. sv. Na štirirazrednici v Senožečah je izpraznjeno učno mesto stalno, oziroma začasno popolniti. Prošnje za to mesto so vlagati semkaj do dne 24. decembra 1901. C. kr. okrajni šolski svet v Postojni, dne 8. decembra 1901. 0 zalogi ft. Šeberja v Postojni je Izšel Ročni zapisnik z imenikom ljudskih šol in učiteljskega osebja na Kranjskem, Južno-Štajerskem in Primorskem in z osebnim staležem kranjskega ljudsko-šolskega učiteljstva za šolsko leto 1901/1902. VIII. letnik. Sestavil Štefan Primožič vodja ustanovnega zavoda za gluhoneme v Ljubljani. Cena: Za 75 učencev kron 1-40, za 100 učencev kron 1-50, za 125 učencev kron 1*60, za 150 učencev kron 1-70 itd., po pošti 10 vin. več. Naročnikom šolskih tiskovin 40 vin. ceneje. V isti zalogi dobivajo se tudi sledeče poštne in druge tiskovine za uporabo v šolah. 1. Poštna spremnica 100 iztisov, K —.70 2. Poštni povzetni list, 100 „ „ 1.40 3. Nakaznica, 100 „ „ —.70 4. Poštno-hranilnični ček, 100 „ „ 1.20 5. Menjice, 100 „ „ —.80 Zaloga se bo še popolnovala, ter izidejo v kratkem še druge tiskovine, katere se rabijo v višjih razredih ljudske šole in obrtno-nadaljevalni šoli. 3(upujte in zahtevajte povsod le svinčnike, ki nosijo napis: Svinčnik družbe sv. Cirila in JVSetoda v £jubljani» Ti svinčniki so novo blago in zanesljivo dobri ter iz svetovno-znane avstrijske tvrdke Hardtmuth-ove, in nič dražji od druzih. Svinčniki „Družbe sv. Cirila in Metoda" naj se vpeljejo v vse šole, saj dična družba skrbi največ za narodne šole in vsak krajcer jej dobro dojde. Z blagim namenom je pa združeno tudi dobro blago. Cena 1? ducatov : Št. 100_št. 90_št. 301_št. 302_št. 504 * K 1-42. K 2-70. K 4-50. K 5 04. K 6"84 Glavno zalogo ima trgovina 3vatt §®tmč-a v Cjubljani. Svetopisemske slike starega in novega zakona po izvirnih slikah Ernest Pessler=ja na Dunaju izdane po naročilu c. kr. ministerstva za bogočastje in nauk in z dovoljenjem knezonadškof. konzist. na Dunaju 32 podob v umetno izvršenem barvotisku. Cena na močnem kartonu prilepljenim podobam s pripravo za obešanje 24 K. Dobiva se v knjigotržnici Ig, pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg-a v Ljubljani. „Učiteljski Tovariš" izhaja 1., 10. in 20. dne vsakega meseca ter stoji vse leto 8 K, pol leta 4 K, četrt leta 2 K.vSpisi naj se blagovolijo pošiljati samo pod naslovom: Uredništvo „Učiteljskega Tovarša" v Ljubljani. Naročnino pa prejema g. Frančišek Crnagoj, nadučitelj v Ljubljani (Barje). — Vse pošiljatve naj se pošiljajo franko. — Oznanila in poslanice se računajo za stran 30 K, pol strani 16 K, 1/3 strani 10 K, strani 8 K, V8 strani 4 K; manjši inserati po 20 h petit-vrsta. Večkratno objavljenje po dogovoru. Priloge poleg poštnine 6 K.