-    375    -
Zvezdi.
Ko luna bleda privesla                      V obraz nje mili se ozre,
U noči mirni sred neba,                    Se nada zlata mu odpre,
Se pevca duh le umiri.                     Vse potopijo se strasti
Ko vgleda zvezdo milosti,          U viru pozabljivosti; —
Ki novo moc mu liti ve                     In radost rajsko čuti le
V utrudeno serce.                              Pokojno spet serce.
Ko jutra mrak jo prepodi, Ji solzno še oko sledi, Ozira slednjič se za njo, Steguje hrepeneč roko ; In lira slastno ji doni: Ah z Bogom zvezda ti!
Gr. Krek.