36. številka. V Trstu, v soboto 5. maja 1888. 'j Tečaj XIII. „E D I N O S T" izhaja dvAkrat na feden, vnako sredo in lotooto ob 1. uri popoludne. „Edinost" stane: za Tse leto gl. 6. — ; izven Avst. 9.— gl. za polu leta „ 3.—; „ „ 4.50 „ za Četrt lota „ 1.50; „ „ 2,25 „ Po8»mirno Številke se dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v Trstu po » nov., v Gorici in v Ajdovščini po O nov. Na naročbe brez priložene naročnine se upravniitvo ne ozira. EDINOST V ni dopifli bo poiiljajo urodniitvu v ulici Torrente ftt. 12. Vnako pinnio mora biti frankovano, ker nofrankovana ne nf sprejemajo. Kokopirti se ne vraf-ajo. Oglasi in oznanila no račune po ? nov. vrstica v petitu ; za naslove v. debelimi črkami se plačuje prostor, kolikor bi ga obseglo navadnih vrstic. Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd. se račune po pogodbi. Naročnino, reklamacije in inserato prejema upravništvo v ulici Torrente 12. Odprte reklamacijo so proste poštnino. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. »V adinoiti j« mo6(. Interpelacija poslanca Ivana Nabergoja in tovarišev do ekscelence, gospoda ministra za uk in bogočastje. Uvaževaje, da je dne 20. maja 1883. 1429 slovenskih, v tržaškem mestu biva-jočih očetov po načelniku političnega družtva „Edinost" v Trstu pri tamošnjem mestnem zboru prosilo za ustanovitev Ijud-akih šol se slovenskim učnim jezikom; uvaževaje, da jo mestni zbor, kakor kaže dopis z dno 15. decembra 1884. št. 33050/VI. preko te prošnje prešel na dnevni red; uvaževaje, da je c. kr. namestništvo v Trstu kot deželno šolsko oblastvo priziv načelnika rečenega političnega družtva z dne 6. januvarja 1885. proti mestnega zbora dotičnemu sklepu z odlokom z dne 5. julija 1887. št. 7770/VII. odbilo; uvaževaje, daje isti družtveni načelnik proti temu odloku c. kr. namestništva dno 6. avgusta 1887. pri visokem c. kr. mi-nisterstvu za uk in bogočastje uložil priziv, a doslej rešitve še no dobil; uvaževaje nadalje § 19. državnih osnovnih zakonov, po katerem je tudi narodu slovenskemu raba jezika njegovega v šoli zajamčena in glede na to, da jo ta narod v Trstu zastopan, kar se najjasneje kaže v prošnji začetkoma omenjeni, imejoči 1429 podpisov slovenskih otcev; uvaževaje § 62. državnega zakona o ljudskih šolah, po katerom ima mestni zbor tržaški dolžnost, skrbeti za ustanovitev potrebnih ljudskih šol in z ozirom istega zakona na § 11., ki določa število učnih sil, katero treba pri gotovem številu otrok namestiti; uvaževaje § G. državnega zakona o ljudskih šolah, po katerem c. kr. namestništvo v Trstu kot deželno šolsko oblastvo za Trst v mejah, po zakonih določenih, odločuje o poučnem jeziku in o poučevanji v drugem deželnem jeziku; uvaževaje, da je c. kr. šolsko oblastvo za Istro, kateremu je na čelu ista osoba, kakor deželnemu šolskemu oblastvu tržaškemu, celo v krajih, kjer je prebivalstvo večinoma, ali pa tudi izključno hrvatsko, napravilo italijanske šole ali pa paralelke; uvaževaje naposled, da bi c. kr. šolska oblastva nasproti vsem narodom v državi imela nepristranski ravnati, stavijo podpisani na ckscelonco, gospoda ministra za uk in bogočastje vprašanje: 1. Zakaj ministerstvo za uk in bogočastje do sedaj ni rešilo priziva načelnika PODLISTEK. Sobotno pismo. Izpod Nanosa. Prav čudno me jo dirnolo, ko sem čital pred nekimi dnevi na tem mestu delo nežne roke. Povsod konkurenca, povsod nas je mnogo, da — tudi „pod črto". Mislil sem si kakor množica druzih: in spet te žensko! Toda za tako delo, za rodoljubno, narodno delo: čast jim, Če tudi so ženske! Pač ste, gospod urednik, v tem na prijaznoj Vaši primorskoj strani dosta srečnejši nego mi na celini. Našo narodno ženstvo jo še malo ali nič razvito ... o, pardon, preveč sem povedal. Naše ženske, ali če hočete, da doni bolj salonski: nase dame, tedaj naše damo znajo nemški in italijanski, slišijo tudi francozki — ali pa ne znajo nič. No, nekaj pa vender znajo, porečete. Da, gospod urednik, „kranjsko fcpraho". S tem nočemo sicer nikogar žaliti in tudi no učiti, ker voste, da če hoče človek koga šiloma poučevati, pravi so toliko, kakor: poslušaj, tega no znaš! Marsikateremu ušesu, ki misli, da vse zna, jo to zopomo in nevšečno. — Ona dama, ki zna sedaj samo nemščino, itali- političnega družtva „Edinost* v Trstu z dne 6. avgusta 1887. proti odloku c. Jfe namestništva v Trstu z dne 5. julija 18®yT št. 7770/VII., tikajočega se ustanovitve slovenskih šol v Trstu ? 2. hoče li isto c. kr. namestništvo v Trstu, kot deželnemu šolskemu oblastvu oziroma mestnemu zboru tržaškemu dati nalog, da se ustanove slovenske ljudsko šole v Trstu in tako ustreže pravici in zakonom, kakor tudi željam in prošnji slovenskih roditeljev v Trstu? Na Dunaji dne 29. aprila 1888. Nabergoj, Dr. Vitezić, Klun, Hren, Bor-čič, Masovčič, Vojnović, Bulič, dr. Rapp, Hupuk, Weissteiner, dr. Kathrein, dr. Ferjančič, Giovanolli, Šuklje, Sternbach, Neuner, Lupul, dr. Zotta, dr. Bulat, , dr. Tonkli. Občni zbor možke podružnice sv. Cirila in Metoda dne 29. aprila t. 1. Kmalu po 0. uri se jo zbralo preko 50 družtvenikov v prostorih „Slovanske Čiialnice". Zboru je predsedoval g. Ivan V a 1 e n č i č, zapisa val gosp. F url a ni; vlado jo zastopal g. komisar Mahkovec. Gosp. načelnik Valenčič predstavi najprej g. vladnega zastopnika, katerega zbor pozdravi z dvignenjem raz sedeže; potem pa govori po priliki: častita gospoda! Kdo bi si bil mislil, da mi bode britka dolžnost kot namestnik pozdraviti to skupščino in ž njo tožiti za pokojnim prvo-mestnikom. Ni prave besede, s katero bi se prav povedalo, kaj je izgubila naša podružnica, kaj so izgubila vsa narodna družtva v Trstu, kaj je izgubil ves naš itak ubogi narod z Viktorjem Dolencem! Ali ne obupajmo! Njegov duh, njegova dela bude in krepo naj nas za prihodnja narodna dela. Slava spominu Dolenca! (Zbor zakličo: Slava!) Kakor mi po Dolencu, tako vzdihuje i zapuščeni Gorotan po svojem očetu Ein-spielerji, prvem častnem udu družbe sv. Cirila in Metoda, kateremu ohrani vsak Slo-venoc hvaležen spomin. Naše domoljubno delo v Trstu jo jako težavno, to veste, posobo še, ker toliko vzmožnih rojakov noče čuti ni slušati proseč glas zatiranega in pomoči potrebnega nižjega naroda. Pri vsem tem je podružnica dobro napredovala po razmerah. Odbor se je trudil iz- vrševati svojo dolžnost. Iz tajnikovega in blagajnikovoga poročila bodete razvideli delo in uspeh podružnice naše od zadnjega zbora. Z^tem pride na vrsto druga točka: Zapisnikarjevo poročilo. Gosp. načelnik poziva g. zapisnikarja Furlanija, naj bere svoje izvestje ki slove: Slavni zbor! Čast mi je slavnej gospodi poročati o družtvenem življenji v preteklem letu. Na lanskem občnem zboru, ki je bil 3. aprila, izvoljeno je bilo sledeče načel-ništvo: g. Viktor Dolenc prvomestnik g. Ivan V al en čič njega namestnik; g. Anton Železni k blagajnik, g. Fr. Žitko namestnik; g. Ljud. Furlani zapisnikar in namestnik gosp. Lovro Ž vab. Takoj v prvej aeji imenovalo je to načelništvo več poverjenikov, ki bi mu bili v podporo v izvrševanji odborniških dolžnostij, vzlasti pa s tem namenom, da bi nabirali letne in dobrovoljne doneske na korist našej družbi, kakor tudi za to, da bi širili mej narodom ideje, katero družba goji ter jej pridobivali novih članov in podpornikov. Za svoje poverjenike je imenovalo načelništvo po večini uplivne člane in odbornike del. družtva, kakor tudi dva gospoda v okolici. V tistej seji imenuje načelništvo g. Žvaba za nadzornika otroškemu zabavišču pri sv. Jakobu ter ga naprosi, da sam prevzame v skrb, da so v družbenem zavodu ne bodo godili nikaki neredi ter ob ednem pooblasti, da v slučaji kakega nereda lehko sam potrebno ukrene, da se tako zle okolnosti odpravo. Gospod Žvab je to težko in požr-tvovanjo zahtevajoče nalogo prevzel ter jo vestno izpolnjeval našej družbi, posebno pa družtvonemu otroškemu zabavišču v korist. Načelnistvi žensko in možko podružnico 8kleneti delati na to, da bi vsa družtva v Trstu napravila s6 skupnimi močmi veliko veselico na korist družbi ss. Cirila in Metoda. Nameravala so jo s prva ta veselica na dan velike skupščine družbe ss. Cirila in Metoda, ali bolje, slavno vodstvo v Ljubljani pregovoriti, naj skliče veliko skupščino tistega dne. Tega načrta pa ni bilo mogočo izvesti. Ta veselica je bila dno 3. julija 1887. leta v prostorih „Slovanske Čitalnice" „pri zelenem hribu". O tej veselici sodelovala so vsa slovanska družtva v Trstu in čistega dohodka je bilo okolo 180 gl., ukljub nestalnemu vremenu, ki jo izvestno mnogo škodovalo gmnotnomu uspehu. O tej priliki veže nas prijetna dolžnost še enkrat izreči najtoplejšo zahvalo v prvej vrsti „Slovanskej Čitalnici", ki je dala svoje prostore za veselico in za vse gledališke, pevske in telovadne vaje ter s tem največ pripomogla h gmotnem« uspehu veselice. V občo smo „Slovanskej Čitalnici" dolžni posebno zahvalo, ker nas o vsakej priliki podpira, kedar je prosimo. Hvalo jej moramo vedeti tudi zato, da je načelništvu dovolila svoje prostore za seje in danes za občni zbor možko podružnice. Zahvaliti bo nam jo tudi vsem drugim slovanskim družtvom, ki so sodelovala ob imonovanej veselici; hvala gospodoma pevo-vojema Bartlju in Kosovolu, gospodičnam pevkam in gospodom pevcem, gospodičnam igralkam in gospodom igralcem, hvala pa tudi regisseurju g. Ž v a b u, ki sije toliko prizadeval in se trudil z igrama in drugimi pripravami za veselico. No samo, kako bi so pridobilo denarja, načelništvo jo sklepalo tud. o tem, kako bi z otroškim vrtom zcpoČeto delo nadaljevalo. Prvi korak, ki ga moramo storiti dalje, je ta, da si tako ali tako ustanovimo osnovno slovensko šolo v Trstu. Dokler te nemamo, ne bode zabavišče imelo ni pomena ni uspeha, kajti to, kar so otro-čiči tukaj slovenskega nauče, zabijo zopet v italijanskih šolah, v katere so sedaj prisiljeni prestopiti iz slovenskega našega zabavišča. To, kakor tudi noovr/no prepričanje, da brez slovenskih šol ostanejo vsa naša prizadevanja in vsi naši napori neplodni, napotilo jo načelništvo, . da jo naprosilo vodstvo v Ljubljani, da nam dovoli na družtvene troške uže lotos odpreti I. razred osnovne šolo. Vodstvo so je posvetovalo o tej našej prošnji, a rezultat jo bil ta, da našej želji no moro ustreči, ker nima denarja! O tem predmetu govorila sta lista „Slov. Narod" in „Edinost", kazala sta na veliko važnost Trsta za razvoj našega naroda ter tudi dokazala, da je uže skrajni čas, da se tukaj odpre vsaj edna slovenska osnovna šola in to, da so po nepotrebnem no trati časa s prošn jami, s prva ob troških družbe ss. Cirila in Metoda, ter se še le potom, ko bode šola uže osnovana, nastopi pravna pot ter prisili magistrat, da provzamo šolo v svojo oskrbo. No, tudi to ni pomagalo. Na volikej skupščini družbo ss. Cirila in Metoda, ki jo bila letos na posebno prizadevanje g. Viktorja Dolenca v Trstu, zastopali so našo podružnico gg. I van Valenčič, Lovro Žvab, M. Živic in državni poslanec g. Ivan Nabergoj. Na tej skupščini je g. Zvab izrazil željo, da so prej ko prej ustanovi I. razred osnovne šole. G. Nabergoj podpira ta predlog, svetuje pa, naj vodstvo stori pri ministerstvu po- jansčino in francoščino, težko bode kodaj pisala vzorno slovenščino. Iznimka bi bila le, ko bi to hotela sama, recimo, da bi jo silili na to srčni obziri, da bi bilo učenje slovenščino kakor nokova „legis actio pro amoris vindicationem". Še potem no vem, kako bi kaj šlo. Ali, oprostite, gospod urednik, rado mi kaj uteče, kar sam no bi rad. Beseda baje da ni konj. Ali tudi žal-besedo dvanajst konj ne potegne več na poprejšnjo mosto. Nekaj sličnoga je bilo z nama, gospod urednik, v zadnjem pismu. Jaz som namreč volil mej dvema dobrima boljšo. Vi pa le dobro. Da se izrazim jasneje: Zadnjo pismo sklepal sem jaz tako, da bi se pač mi kedaj tako vzbudili iz narodne mlačnosti, da se bodo naši nasprotniki tudi potem upali reči, ko dojde k njim Slovenec v prodajalnico in bode hotel kupljeno blago plačati: „das nelim' ich riicht an; ich vorstehe nichts slove-niseh". Vi, gospod urednik, sto pa utaknoli kot lastno prikuho vmes nesrečno besedico „ne". Tako se je potem umolo, da so ne bi upali več tako reći; jaz sem pa mislil privoščiti jim to veselje, da bi lo tistikrat rekli, da no razumejo slovenski, ko bi bil | čas plačati. — Veste, gospod urednik, da ' bodo ros zaradi tega trpeli kako izgubo, nama se ni treba bati, ker raje so bodo vsak naučil. Glejte zatorej, dobro bi bilo sicer prvo, kakor ste Vi mislili, a še boljše drugo. Sicer pa sedaj pri nas osobitih novo-stij uže tako ni. O vremenu som Vam bil zadnjikrat nekaj povedal. Politični koledar kazal je te dni slabo vreme, vzlasti v našem državnem zboru. Bili so potresi, nevihte in slične nezgode, katere so sicer težko na dnevnem redu v zbornici, vender so in so. Kako slastno pač moro biti, da si sme človek tam to ali ono simpatično ali nesimpatično osebo tako do cela „privoščiti". Mislim, da mu ni treba reči: „dober tok", ker ga uže ima. Zal mi jo sicer, da se o veleznanih „lex* uresničujejo mojo besedo. Mislil som, da bode morda res tudi še za-me kaj za v usta, ali kakor pravijo, mogočo je, da take in enako postavo izginejo liki kafra izpred interesantnih obrnzov naših gg. deželnih poslancev. In tedaj, gospod urednik, bodo meni popolnoma „rapo zaprli". O vremenu in samo o vremenu pisati je dolgočasna in vsnkdanja stvar. To more pač in zna vsnka smotlaka na svetu. Če se pa kodo hoče mešati v naše družtvene zadeve in razmero, začno mu leteti odmah prav debela polena pod nogo, Češ: šema, molči, saj nič ne veš! Marsikatero stvari so take, da no smejo na beli dan, le prijatelj je povć soprijatelju, ta spet svojej žoni, ona svojoj prijateljici z dostavkom „da pač nikomur ne poveš" in s tem pečatom gre novica po svetu kakor nekedaj X. pes s pošto z Nabrežine v Komen s 5 kr. znamko na čelu. Tako gre stvar naprej, da postane pravcata javna tajnost. Da, da, dostikrat ni mogoče z resnico na dan. Columniare andacter, sempor alliquid haoret. Res, tudi kar so prav, prav dobro sveti, dan danes no moremo verjeti, da bi bilo zlato. Dozdevnost nas mnogo potov vara. Uporabil bi bil tu pri-slovico v originalu, pa vem, da Vam noč in dan doni po ušesih „la lingua del dolco si". To so tedaj žalostno razmero naše, da sosed sosedu ni odkritosrčen, ker „Kedar je kaj dobiti, Za narod vnet je vsak, Ko treba kaj storiti, Bo redek narodnjak. To so temne pege na našem nnrod-nem telesu. Bog daj ugodnejših čaRov! 1 jaz jih čakam, ali s prav malo, malo na-deje. Nebo se oblači nad nami. Naši vzhodni bratje (pač no vsi) uže prodnjejo Čehe v nenasitljivi želodec nemški, kakor trebno korake, da bodo prošnja za slovenske šole, katero je uložilo politično družtvo „Edinost", čim prej rešena. Gosp. /vab je proti temu, ker se s prošnjami samo trati čas, doseže se pa ne nič. Trkalo se je dosta in ako se trka dalje, čakali bodemo do sodnjega dne! V imenu vodstva odgovarja g. Ivan Hribar ter pravi, da v ta namen nima še družtvo dovolj sredstev, da bi moglo tej želji takoj ustreči, akoravno priznava nujno potrebo. Po druž-tvenih pravilih se ta predlog sploh takoj rešiti ne more, ampak ostane samo nasvčt, na katerega se bode vodstvo o svojem času izvestno oziralo. Ta nasvet je bil na glavni skupščini navdušeno sprejet — a ostal je žalibog še vedno samo nasvet! Zborovanju sledil je banket, katerega so je udeležilo naše načelništvo in mnogo drugih tržaških rodoljubov. Načelništvo je skrbelo, kolikor je bilo mogoče, da gostom slovenskim pripravi tudi nekoliko zabave ter naprosilo v ta namen nekoliko odličnih pevcev iz okolice, da so o tej priliki mej raznimi točkami peli. Ta svrha je bila dosežena, zato bodi vsem onim gospodom pevcem izražena najtoplejša zahvala. Po obodu bila je v zabavišči javna skušnja, katero ae je udeležil vodstva predsednik gospod Tomo Zupan, zapisnikar g. Ž log ar in drugi člani vodstva, načelništvo naše podružnice in več rodoljubnih dam in gospodov tržaških. Kako dobro se jo obnesla ta skušnja in kako dober utis je napravila na vse odlično udeležence, priča nam najbolj to, kar piše „Vestnik šolske družbe sv. Cirila in Metoda" na 47. strani in dalje. (Cita) Še tisti večerje odšla večina zastopnikov raznih podružnic iz Trsta. Prvomestnik naše podružnice g. Viktor Dolenc bil je baš tiste dni nevarno obolel, a njegovo zanimanje za našo družbo in še posebno za veliko skupščino jo bilo tako živo, da je večkrat povpraševal, kako se vrši zborovanje. In ko je pri banketu gosp. Mato Polic gosp. Dolencu napil ter izrazil željo, da kmalu zopet okreva ter se povrne v našo družbo, je govoril izvestno vsakemu iz srca, kajti napitnica je bila navdušeno sprejeta. A ta naša vse-obča želja se žalibog ni ispolnila; še tisto noč t. j. 20. julija 1887 zgodilo se je to, česar ni nikdo pričakoval, še tisto noč umrl je naš prvomestnik, g. Viktor Dolenc, ki je do zadnjega vzdihljaja skrbel za našo družbo in njen napredek. Kako težko je zadela ta bridka izguba no samo našo podružnico, ampak tudi druga družtva in vse Slovane v Trstu in na Primorskem sploh, o tem mi ni treba govoriti. To pre-bridko čutimo vsi! Slava njegovemu spominu! (Zbor zakliče: Slava!) Po smrti gosp. Dolenca vršil jo prvo-mestniško dolžnosti njega namestnik gosp. Ivan Valenčič. v načelništvo pa je bil pozvan g. Matej Val. Ž i v i c, kar je ta gospod tudi radovoljno prevzel. Omeniti mi je, da sta prišla 19. maja 1. J. predsednik družbe sv. Cirila in Metoda g. Tomo Zupan in odbornik gosp. Ivan Hribar v Trst, poklonit so prevzv. vladiki tržaškemu. Njima so se pridružili gg. Viktor Dolenc, Ant. Železnik in Lovro Zvab, Namen temu dejanju je bil, našo družbo proporočiti vladiki. Deputacija jo bila prijazno sprejeta in prevzv. vladika jo obljubil podpirati jo po svojih močeh ter jo preporočiti slovenskemu duhovstvu in po svečenikih vernemu ljudstvu. da ni še zadosta štatažo v njem. Bog ve, kam bi pa ti čudaki nas dali, ko bi nas natanjčnejo imeli zabeleženo v svojem spominu in če bi nas bolj poznali? Gospod urednik, midva veva dobro, kam in tudi Vaši Lahi in lahončiči, irredentovci in italijanissimi vedo dobro, predobro. Izvestno bi nas stlačili v — črevelj, dasi bi bil potem mnogo širji na vrhu kot so naših pivških očetov bote sfc zvihalom ob kolenih. Tudi Madjari ne bi nič rekli, če bi jim prišel takov narodič, kakor smo mi Slovenci za prikuho h kakšnemu „paprikašu^. Strašno so ti naši sosedje samo-goltni po nas, toda i mi smo trdo korenine, za-to se pa ne udarno in se ne, da bi se ptujci gostili z nami. Če bi pa tako daleč prišlo, tedaj „jao po nas". Osvetili bi ne nain za storjene in nestorjene krivice, za grehe nase, očetov in dedov naših, osvetili bi se celo za to, ker bido je mi nekdaj zatirali. Ker do tega pa no pride še tako brzo in smemo i mi z nodosežnim vladiko djakovskim reči vsem nasprotnikom: „neka se počekaju", tedaj lehko še popolnoma brez vsake skrbi spimo, vstajamo, jemo, pijemo in tudi tako stvari — pišemo. Na svidenje! Vaš Podpisalo je načelništvo tudi peticijo na državni zbor, za versko šolo na n a-r o d n i p o d I a g i. To je storilo na izrecno željo vodstva v Ljubljani in tudi za to, da se po nepotrebnem ne zaseje prepir in razpor v družtvo, ki je za naš narod tako velicega pomena in je še jedva začelo delovati. V zabavišči imamo 35 otrok, kateri so večinoma učnino osvobojeni, a lehko bi jih imeli preko 50, da nam ni postavil magistrat meje. Uspeh poučevanja je izredno dober in celo c. kr. šolski nadzornik g. Zavagna se je izrazil vrlo pohvalno o našem zabavišči ter v tem zmislu poročal tudi vladi. Na god sv. Cirila in Metoda bil jo v zabavišči praznik. Vsi otročiči z učiteljico šli ao tistega dne k sv. Jakobu k maši, ; katere sti se udeležili tudi načelništvi | ženske in možke podružnice. Po maši napravilo je žensko načelništvo otrokom veseli co. Število udov v tem letu ni naraslo, baš obratno; zmanjšalo se je v primeri s ' poprejšnjim letom. Vender ne smemo iz tega sklepati, da zanimanje za našo podružnico umira. Ne, ne zamira, ampak raste, o tem nam pričajo darovi, ki so objavljeni malone skoro v vsakej številki „Edinosti". Ti dobrovoljni doneski nam pričajo, da slovensko občinstvo dobro umeje pomen in važnost naše družbo. Ti darovi nam pričajo, da tudi mi Slovenci napredujemo, da so učimo od naših nasprotnikov in da je skušamo pobiti z takim orožjem, s kakeršnim nas oni napadajo. O tej priliki si ne morem kaj, da bi pohvalno ne omenil nekega daru „Tržaškega Sokola". Ko je januvarija meseca t. 1. umrl g. Ivan L a v r i č, vnet rodoljub in učitelj telovadbe v „Tržaškem Sokolu*, počastili so vrli Sokolaši spomin nepozabnega jim učitelja s tem, da so nabrali mej sabo 27 gld. ter jo poklonili našej i družbi. S tem je „Tržaški Sokol" poka-! zal, kakor piše „Edinost* v 5. štv., vsem družtvom in zasebnikom, da najlepšo česti spomin dragih pokojnikov s tem, da kaj pokloni družbi sv. Cirila in Metoda, kajti s tem izdaje denar v blažjo in vzvišenejšo svrho, nego da kupuje vence, ki kmalu zvenejo brez vse koristi. Ta lepi vzgled „Tržaškega Sokola", kateri uže davno izvajajo Čehi, Italijani in Nemci, preporo-čamo slavnemu občinstvu slovenskemu v posnemanje. Malo nas jo, boj za naš obstanek je trd v dosego naše svrhe nam treba pred vsem denarja, zato ga moramo nabirati o vsakej veseloj ali žalost-nej priliki in trositi ga tam, kjer nam do-naša najboljše koristi. Pred vsem pa moramo podpirati družbo sv. Cirila in Metoda, ki nam je mej vsemi slovenskimi družtvi najbolj koristna in potrebna, zato jo kar najtopleje preporočamo vsem rodoljubom, naj jej pristopajo kot člani, naj nabirajo za njo tudi nadalje in še z večjo marljivostijo dobrovoljnih doneskov; vsak daruj za njo po svojej moči; novčič reveža-delavca in srebrnjak bogataša, vse je a hvaležnostijo sprejeto ter bode obrneno v korist in prospeh ubogega našega naroda! Izrečena bodi zahvala so domačemu listu „Edinosti", ki nas tako vrlo podpira ter vztrajno in dosledno širi mej narodom ideje „družbo sv. Cirila in Metoda". Naposled naj še omenim, da je imelo načelništvo v preteklem letu 12 sej ter je rešilo 132 družtvenih pisem. (Dalje prih.) Govor poslanca dr. Gregra v državnem zboru dno 17. aprila 1888. (Dalje.) V času, ko jo narodostno načelo naj-silnejši motor narodnega življenja, ko je ohranjenje narodnosti gotovo prvi in največji duševni interes za narod, katorega narodni obstoj je v nevarnosti. V takem položaji je češki narod, zagvožden mej veliko agresivno nemštvo (Oho ! na levici) —-saj je to laskavo za vas — najprednejša straža slovanskega sveta. Češki narod je cela stoletja, du, rečem lahko, uže tisočletje prisiljen boriti se za svoj narodni obstanek. Ta boj še ni končan, da še hujši je postal, kajti več strank je zapisalo na svojo zastavo uničenje češkega naroda. Prejšnjo vlade bilo so v službi teh strank in po-nemčenje češkega naroda bila je priljubljena misel vseh absolutnih in centraličnih vlad. Ko je prišla sedanja vlada in so je s prestola slovesno razlegla obljuba, da hoče sedanja vlada jednako skrbeti za duševne interese vseh narodov, soje nadejal češki narod, da je nazadnje vender prišla vlada, ki bode imela razum za narodne pravice raznih narodov. Kar smo smeli po pravici I zahtevati od sedanjo vlade, je, da uresniči cesarjevo besedo in vender edenkrat naredi konec nenaravnoj in ostudnej germa-nizacijskcj sistemi. Prišlo je drugače. Grof Taaffo sicer ni nastopil stare brutalne poti ponemče-vanja, nastopil je nenaravnejšo pot počasnega, skritega kroničnega zastrupljenja. Po sto majhnih nevidnih cevicah spušča se germanizacija pod vlado Taaffejevo mej češki narod. Neštevilno ukazov in naredeb se jo izdalo ali vsaj trpelo, katere imajo namen, da se naredi nemščina celo v čislo nemških okrajih za privilegovan jezik, ter se jej podredi jezik večine. Nemški izpiti na češkem vseučilišči se v nasprotji se zakonom še neso odpravili. Pri državnih železnicah daje se nemščini prednost, pri vojakih se zmatrajo častniki za zločince, ki se poslužujejo materinščine. Vsako prepo-ročeno pismo, ki se odpošilja z nemško priporočilno znamko, nemški koleki, vsaka pisemska znamka se samo nemškim naslovom nam dokazuje, da je res, kar trdim. V čeških okrajih nastavljajo se uradniki, ki neso vešči jezika narodnega; v tem vidim surovo žaljenje narodne ednako-pravnosti. To se morda posamično le neznatne stvari, a skupno dokazujejo, da se silno prizadeva sedanja vlada tudi brez sovraženega naslova „državnega jezika", nemščino povsod uriniti na Češkem. Ko bi ministerstvo Taaffejevo umelo svojo nalogo kot čisto avstrijska vlada in bi je prešinjala neovrgljiva resnica, da sta obstanek in moč države zavisna od obstanka in sile slovanskih narodnostij, bilo bi uže davno izdelalo pravičen izvrševalen zakon k členu 19, izdalo bi bilo narodnostni zakon, ki bi odstranil neprestani strah narodov za narodni obstanek in je preveril, da je le Avstrija zaščit in zavetišče za njihov narodni obstanek. S tem bi bilo nekaj storilo, česar vzlic vsem govorom in izjavam lojalnosti še ni in bi bilo potrebno: avstrijsko domoljubje. Tako stojimo po desetletnej dobi vladanja Taaffejevega ministerstva, kar se tiče zagotovljenja obstanka narodnosti, onde, kjer smo bili pred 9. leti. Ko bi danes odstopilo ministerstvo Taaffejevo, ne točili bi za njim drugih solz nego solze zgubljenega časa in zgubljenih žrtev. (Veselost na levici.) Če je Najvišji prestolni govor dal slovesno zagotovilo, da se bodo varovali duševni interesi to države, se pod tem no sme razumevati samo narodnost. Je še cela vrsta duševnih koristij, pred vsemi pa državljanska svoboda. Potrebno svojstvo svobode vsakega naroda je pa, da ima pravico razvijati svojo narodnost in jo neprikračeno varovati. Kako je v tem obziru se svobodo češkega naroda, sem vam pojasnil, pa tudi drugi atributi državljansko Bvobode — jaz mislim one, katere nam jamčijo državni osnovni zakoni — se ne varujejo pod sedanjo vlado. Ni je pravice, katere bi ne bila prezirala in rušila sedanja vlada. To kaže tiskovna svoboda, kakeršna je pod pravosodnim ministrom Pražakom, ki pomena samo objektivno postopanje, katero izroča časnike samovoljnosti državnega pravnika, policijskega uradnika, zatorej kratkoumnosti ednega samega podrejenega uradnika. (Živahna vosolost.) Res zaradi čudnih uzrokov se listi konfiskujejo, še celo, čo nočejo priznati, da jo grof Taaffo najženijalneji minister, ki je kedaj sedel na ministerskej klopi. (Hrupna veselost.) Vsak redar, vsak občinski uradnik mora za časnike ostati „noli me tangero". Najhujše jo pa, da se listi konfiskujejo, ki poročajo samo resnico. Tako se je v Pragi konfiskoval list, ki je poročal, da sta se nastavila dva plemenita konceptna praktikanta in sta črez dva meseca uže dobila adjutum po 500 gl.; pri čemer so je preskočilo 37 sprednikov, ki uže služijo nad 2 leti, ki seveda neso plemenit-niki. Pod vlado objektivnega postopanja se jo sklenolo toliko razsodeb zaradi veleizdajo in razžaljen j a veličastva in druzih težkih zločinov, da bi moral misliti, da so državljani te državo spridena druhal zločincev. (Hrupna veselost.) Pod takimi okol-nostimi pravi se to „justitia fundamentum regnorum" privezati k stebru in jo izročiti javnemu zasramovanju. (Klici: Tako jo.) Celo vrsto jako zanimivih konfiskacij imam tu in hočem je spraviti v kakem domovinskem muzeji, da bodo iz njih prihodnji zgodovinar vil lovorov venec pravosodnemu ministru. (Hrupna veselost.) Nobena prejšnja vlada ni toliko konfiskovala, kakor sodanja, to dokazujejo zaznamki konfiskacij. „Narodni listy" bili so pod to vlado konfiskovani 311krat, pod vsemi prejšnjimi vladami pa le 150krat. Kabinetna justica je vselej značaj krivično despotično vlade in Časniki so v Avstriji izročeni taki ju-stici. (Živahno odobravanje.) Kakor s tiskovno svobodo jo tudi z družtveno svo-| bodo zborovanja. Mnogo shodov, na katerih bi se bilo imelo razgovarjati o Gau-čevem dislokaeijskem ukazu, se je prepovedalo. Okrajni glavar v Slanem prepovedal je shod, na katerem seje imelo raza-govarjati o parlamentarizmu v Avstriji, samo zaradi tega, ker se jo o tem užo dovolj razpravljalo po javnih listih. (Hrupna veselost.) Takim dogodkom se vedno pridržuje prepoved banketa, ki bi se naDu-naji bil imel prirediti, Strossmayerju na čast. (Konec prih.) Kaj pripoveda „Parlamentar"? O Slovakih. Turč. St. Martin 17. aprila. „Narodnie Novinytt javljajo, da od 1-t. m. smejo odvetniki in beležniki po mi nisterskej naredbi sestavljati dolžna pisma in pogodbe za Slovake samo v madjar-s k e m jeziku. Ta odločba jo seveda vzbudila veliko nezadovoljnost. Zdi ae, da je narodnoatni zakon Madjarake samo na papirji. O Srbih. Novi-Sad 15. aprila. Dne 12. aprila predpoludne jo bil J, Tomić, urednik tukajšnje „Zastave", baS ko je bil kakor član občinskega sveta v mestnej zbornici, poklican ter izročilo bo mu je neko ekspresno pismo iz Budapeš-te. Pismo je bilo pisano nemški in skrivnostno sestavljeno. V pismu se je pripo-vedalo, „da so naše znane razmere zelo dobre" in vabi se ga v pismu na sestanek v Budapešto, kadar se pošiljatelj imenovanega lista vrne iz „Petrograda". Pismo je bilo podpisano s „S. P", in služiti je imelo, da denuncira prejemnika. Ker se je uže nekoliko dnij poprej govorilo o hišnej preiskavi in o zatvorenji To-mičevem, bil je namen temu pismu kmalu jasen. Ako so dobi takšno pismo pri To-mici, potem mora stvar imeti usodepolne nasledke. Tomić jo spoznal pomen tega pisanja govorečega o zaroti in zatorej jo je izročil takoj po seji mestnemu načelniku. Kaj se zgodi P Policija pride v uredništvo „Zastave" iskat skrivnostnih stva-rij ; išče „bosniških proklamaciji in „tu natisnenih knjižic", katerih seveda ni bilo. Tukaj se zategadelj meni, da se razpošiljajo iz Budapešte navlašč zavodljiva pisma in pisec potem ovaja prejemnike, da imajo priliko za hišno preiskavo in zapor. * * * Irig v Slavoniji 4. aprila Srbskega prebivalstva se je lotila velika razburjenost zaradi nasilnega postopanja nečega II r a n k o v i ć a, občinskega načelnika v Vrdniku, proti tukajšnjemu slovanskemu svečeniku Štefanu M o 1 o-v i ć u. Denes je namreč našega župnika napadel in pretepal imenovani Brankovih, kreatura tu vladajočega Bogunovića. Bran-kovič jo hotel župnika odvesti celo v zapor, čemur je pa zabranilo zbrano in razjarjeno ljudstvo. Uzrok temu napadu je bil, da je Molovič izteknol zlogospodar-stvo Bogunovieevo z denarjem njemu izročenim. Nekedanji pandur Brankovič se je hotel maščevati nad n išim župnikom Mo-lovicem namesto nad Bogunovićem. Politični pregled. Notranje dežele. Debata o proračunu naučnega mini-sterstva bila jo letos najbolj zanimljiva. Ubogi naučni minisfer dr. Gautseh trpel je napade od vseh stranij, tudi ono nemške stranke, katerej je bil nekdaj in jej je skrivaj morda še dan danes tako po godu. Vse se jo zaganjalo vanj, levica in desnica. Posebno ostro so vstali proti njemu Čehi — za Slovence je govoril posl. Klun. V imenu Mladočehov je govoril dr. He-rold ter mu očital, da jo neizmerno sovražen slovanskim šolam, slovanskim učiteljem ter da dela v imenu najhujšega centralizma. Na to so oglasi poslanec celovško trgovinske zbornice Dumreicher ter pobija ministra in njegovo politiko se svojega levičarskega stališča. Govoril je tudi vodja staro-češke stranke dr. Iiieger ter ostro obsojal ministrovo šolsko politiko. Rioger je bil prisiljen govoriti, ker je Grčgrov govor napravil mej češkim narodom velik utis, in pa da svojo stranko pred ljudstvom opraviči in mu dokaže, da no hodi čez drn in strn za vlado. Rieger je obsojal ministrovo postopanje proti češkim srednjim in visokim šolam ter izjavil, Dalje v prilogi. Priloga „Edinosti" Štv. 36. da če bi prav Cehi glasovali za njegov proračun, ne smo smatrati še tega za zaupnico. Poslanec Klun je ponavljal pritožbe slovenskega naroda in govoril o krivicah, ki je trpi naš narod posebno na Štajerskem in Koroškem, kjer nima niti narodnih osnovnih šol. Naslikal je žalostne razmere na Koroškem, kjer se slovenske otroke muči z nemščino takoj v prvem razredu, tako, da se deca še slovenski čitati ne nauči in ne more potem takem čitati slovenskega katekizma, kar zelo ovira poučevanje v veronauku. Povedal je, da vse pritožbe slovenskih roditeljev nič ne pomagajo, kajti deželni šolski svet se izgovarja na občino, te zopet na okrajne šolske svete in ti na roditelje, tako da Slovenci vender nikdar ne dobe tega, do česar imajo pravico, t. j. slovenske osnovne šole. Kar jo poslanec povedal o Koroškem, velja tudi za Istro in Štajersko. Koncem svojega govora jo rekel, da nas minister odpravlja navadno s praznimi obljubami, katerim pa neveruje mo več in jim ne bodomo verovali, dokler ne bode sedel na mini8torakem sedežu verodostojnejši porok za uresničenje naših teženj. Na ta očitanja, ki so se kakor toča usipala na naučnoga ministra, odgovarjal je ta v obširnem govoru, iz katerega lehko jasno posnamemo, kako nežno skrbi za nemščino, ki mu je pred vsem najbolj na srci. Poslancu Klunu jo odgovoril, da si uprava naučnoga mini-sterstva prizadeva ustreči težnjam in željam slovenskega naroda. Naučna uprava, rekel je minister, drži so načela, da treba otroke v osnovnih šolah odgajati na podlagi materinega jezika. Ako bi jej došle pritožbe, da se kje godi v tem oziru krivica, je ministerstvo takoj pripravljeno odstraniti zle razmere ter pravičnim zahtevam ustreči. (Lepe besede, samo uresni-čiti jih jo treba.) Glede slovenskih para-lelk na gimnazijah rekel jo minister, da jo ministerstvo uže začelo dogovoro z do-tičnimi oblastvi, da se upeljejo ter tudi v tem kolikor mogoče ustrežo željam slovenskega naroda. Minister priznava, da so je ta naprava v Ljubljani obnesla, pravi pa, da odločno zahteva, naj se dijaki na slovenskih paralelkah nauče popoluoma nemškemu jeziku, v katerem bodo na višjej gimnaziji nadaljevali svoje nauke. — Govoreč o ljudskoj šoli, izjavil je minister, da ne bodo nikdar dopustil, da bi se kakorkoli omejilo narodno naobraževanje, S tem je minister hotel reči, da so ne bode udal želji radikaleov, ki bi radi preustrojili osnovno šolo po Liechtensteinovem na-' črtu. S tem so jo klerikalcem hudo zame-' ril. Sploh je ves govor zbornico silno raz-. buril. Ko je končal, ni se dvignola nijedna roka, da bi mu ploskala, celo kolege ministri mu niso čestitali, osamljen ostal je minister Gauč na svojem sedeži. Zbornica pa je burno razpravljala posamične odlomke njegovega govora. Poslanci so se večinoma sešli v klubih in debata se jo na-1 daljevala v skoro praznoj zbornici. Izvr-ševalni odbi»r desnice iti staročeški klub' sta se posvetovala, kako so jiina je vesti proti ministru Gauču. Vsi so bili razburjeni in v prvem trenotku odločeni glasovati proti njegovemu proračunu. Taaffo je šel poročat cesarju o dogodkih v zbornici. Po noči posvetovali so se v klubih. Še le, druzega dne so je večina nekako sporazumela z vlado, kajti Taaffe je izjavil, da ministerstvo odstopi, ako zbornica odkloni proračun za nauk in bogočastje. Debata vršila so jo daljo, a bila je kmalu zaključena. O glasovanji bil je ta proračun sprejet z veliko večino. Glasovali so zanj tudi oni Staro-Cehi, ki so so prej ta dan pismeno obvezali glasovati proti; zanj so glasovali tudi slo »renski poslanci, lzmraši dr. Gregorca. Proti so glasovali: Nemški klub, demokrati, antisemiti, Mladočehi, dr. Gro-gorec in 4 Cehi; mnogo poslancev je prod glasovanjem ostavilo zbornico. Tako je ministerstvo ohranjono, ki bi bilo ' sedaj tako lahko padlo. Vnanje dežele. Srbski kralj Milan „veliki" se je srečno rešil radikalnega ministerstva ter so zopet povrnol v naročje svojoga starega učitelja, takozvanoga madjarskega ka-prala Krističa. Ministerstvo Gruic je palo in kralj jo poveril lvrističu sestavo novega kabineta. Ta poštenjak ni se dal dvakrat proditi; sestavil je ministersko listo, katero jo kralj radostno sprejel. Novo ministerstvo sestavljeno je tako le: Kristič predsedništvo in notranje posle, Mijatovic vnanje pošlo, general Kos ta Protič vojno, Gjuro Pantelic pravosodje, Mihailo Bogi-čevič javna dola, dr. Vladan Gjorgjevič nauk in začasno tudi trgovino, Mita Ra-kič finance. S tem ministerstvom so dunajsko in poštansko novine neizmerno zadovoljno; novi ministri so možje, kakor nalašč za nje ustvarjeni. Posebno navdušene so za Krističa, moža .odločnosti in energije", kakeršnega je baš sedaj po njih mnenji Srbiji treba, posebno pa za to, ker zna pripravljati volitve po „kra-Ijevej volji". To se pravi po naše: o času volitve zapreti vsacega pošteno mislečega človeka, kdor se vladi ustavlja po-streljati če ni drugače, ako skupščina se ni kralju po volji, razguati jo z bajoneti, ter v novič razpisati volitve, katerih se smejo udeležiti samo podli in prodani ljudje dočim se odločne rodoljube vesi, zapira in strelja, kakor baš nanese. Tak „red" zna delati poštenjak Kristič, sedanji minister-ski predsednik, imenovan „raadjarski ka-pral". Narod je sprejel vest o sestavi novega ministerstva z največo nevoljo. Iia-dikalci in liberalci se bodo zopet zjedi-nili v zložen odbor proti ministerstvu. Skupščina je sklenena, novo ministerstvo so ne more predstaviti zbornici, ki je, ko je prejšnji ministoraki predsednik Gruić prečital pismo, da kabinet odstopi, klicalo: „živio narod" in ne kakor jo bilo nekdaj običajno: »živio kralj". Položaj naSrbakom je vrlo zapleten in „Novojo Vremja" imajo najbrže prav, ako trde, da je težišče balkanskega vprašanja prestavljeno sedaj v Beligrad. Princ K o b u r g potuje po sovernej Bolgariji in bode obiskal baje da vsa večja mesta. V Carigradu širijo so bolgarski listi, v katerih ae dokazujo, da je bila zapadna Evropa vedno prijazna Turčiji in da si je prizadevala potlačiti narodnosti slovansko na Balkanu, zaradi Česar je prišla z Rusijo v opreko. Ako Bolgarija želi ustvariti ve-liko-bolgarski ideal, more to izvesti samo s pomočjo Rusije. Ob enem se v teh listih povdarja, da če Bolgarija ostano na sedanji poti, se bode Rusija poslužila, da oslobodi Macedonijo, Grkov, kateri bodo potem vse dobili, R u m u n s k a zbornica bode raz-puščona v teku maja meseca. Kakor nekateri listi javljajo, so kmetski upori uže udušeni. Zanimljivo jo to, da sedaj dolžijo nekateri bivšega ministerskega predsednika Bratiano, velikega prijatelja Madjarov, da jo list „Unicea" objavil članek, v katerem po/ivljo kmete na Erdeljskern, naj se uprojo svojim madjarskim gospodom. Ma-djari so zaradi tega strašno hudi na svojega prijatelja. Predsednik f r a n c o z k o republiko Carnot nadaljuje svojo pot po deželi; prijatelji mu delajo ovacije ter ga povsod navdušeno pozdravljajo; pristaši Boulan-gerjevi pa domonstrujejo proti njemu in došlo jo v več mestih do krvi mej prijatelji predseduj!-ovimi in moj boulangisti. Govori se mnogo o rusko-francozkej zvezi. Francozi se nadejajo, da bode sedaj ta načrt izveden, ko je general Bogdanovič, volik prijatelj Francozov, imenovan za ministerskega tajnika. Razmere mej Turčijo in Grško so zelo napete. Grška je zužugala Porti, da odpokliče vse svoje konzulo, kar bi bil pravi ultimatum. Dogodilo bi se lehko, da vrže Grška iskro v smodnik ter zaneti vojno na Balkanu in morda v vsej Evropi. Nemškemu cesarju je boljo; mrzlica jo odjenjala in nadejati so jo, da je nevarnost vsaj za nekaj časa prestana. DOPISI. Iz Gorice, dne 25. aprila. [Izv. dop.] (M a r z i n i j e v a brošura. — Dr. ltojic in novo pokopališče.) (Konec.) Stvar ni so mogla zopetno sedaj de-jati ad akta, trebalo je bilo računati magistratu z občnim, javnim mnenjem, ki so jo povse strinjalo z dr. Ilojičevo izjavo in magistrat je moral opravičiti so in znanstveno dokazati korektnost svojega zapo-četja — in Rojičcvo izjavo in z njo njega samega obveljaviti, uničiti. Odposlana je bila v ta namen na lice določenega prostora posebna komisija peterih nastopnih gospodov: dr. Maurovich, sedanji mestni župan, dr. Luzzatto, mestni zdravniški referent — oba zdravniška dež. svetnika; dr. Keršovani, dr. Pitamitz mestna zdravnika in dr. Brossan, tačasni mestni zastopnik — komisija, ki je znanstveno preiskala kakovost zemljo ter soglasno jo spoznala za pokopavanje popolnoma sposobno in tako, so ve, ovrgla dr. Rojičcvo truitov z dolgim „poslanim" v „Isonzo" od dne 24. sept. 187!). Da ni bilo tej petorici mestnih zdravnikov mari za stvar in za občni blagor ljudstva, marveč da bi dr. Itojica kar uničili in poteptali, spričujo malone slednja vrsta imenovanega „poslanega", »pričuje to g. Fr. Marzini v svojej broSurici („quei 5 medici i quali volevano avvilirlo. calpestarlo, annientarlo"), ter obsoja tudi nedostatnost načina („in un modri ville e indecoroso") onega surovega in strastnega napada na dr. Rojica. Dva dneva pozneje objavi dr. Rojic v istem ital. listu od dne 27. sept. s kratkim „poslanim* svoj odgovor na surovi napad, v katerem postanem odločno in tudi za las ne premično povdarja veljavnost in neovržnost svoje prve trditve, prepušča pa javnemu mnenju sodbo in obsodbo o novem načinu, po katerem se po oni komisiji znanstvena vprašanja preso-jaj°- Stvar se je zdela dokončana. Toda oni temeljiti „parerc" dr. Rojica in pa ravnokar omenjena nekolegijalna in surova „kritika" od strani zdravniške petorico utegnola jo prisiliti naposled celo vlado k potrebnemu posredovanju; poslala je zato istega lota dne 2. novembra lastno komisijo ter je na podlagi nje izjave z namoBtniškim odlokom od dne 6. jan. 1880 potrdila mnenje mestne komisije glede popolne sposobnosti odločenega sveta za pokopališče. Sedaj jo bilo pravdo konec; ona petorica mestnih zdravnikov povzdigovala je zmagonosno svojo glavo — dr. Rojicu pa je bila „sapa zaprta". Se v istem letu so je dovršilo obzidje odločenega sveta in dne 1. sept. — kakor poroča gosp. Fr. Marzini — jeli so mrliče pokopavati na tem prostoru. Od tega leta do dones t. j. do dne, ko je objavil g. Fr. Marzini svojo brošuro, preteklo je uže nad sedem let, nekaj mesecev in dnij. A dejanska izvršitev ukaza mestnega starešinstva v teh sedmih lotih cklctantno dokazuje vsak dan vsemu mestu in vsej okolici o znanstvenoj sposobnosti preiskovalne komisije peterih mestnih zdravnikov in o nepremišljenosti potrditve njih izjave od strani visoke c. kr. vlado same, tor daje g. dr. Rojicu zmagovalno lovoriko v roke, kajti vso in kakor jo trdil gosp. dr. Rojic o popolni nesposobnosti določenega sveta za pokopališče potrjuje praksa 7. let. Kdor ne veruje tem besedam, vzame naj v roke g. Fr. Marzinijevo brošurico in naj jo čita, ali pa naj so osebno poda na naše pokopališče in preverjen bodo, a ob odnem zagrozil so bode videč, kam se pokladajo naši ubogi pokojniki: ne zngrobajo se trupla mrtvih, ampak utapljajo so, v pravem pomenu besedo, v do vrha z vodo napolnjene jame! Slavni mestni zastop je bil zato zadnja leta z vsakim dnem v vedno večji zadregi in ker jo vzlasti ob deževnem času kar nemogoče pokopavati trupla, odposlal je, čeprav menda nerad, pred mesecem dnij novo komisijo v preiskavo in morebitno opomoč pokopališčnega sveta. Udje te komisije so bili gg. zdravniki : dr. Luzzatto, dr. Pitamitz (oba uprav ista, ki sta bila 1879. leta uda preiskovalno komisije) in (namesto odstopivšega dr. Keršovanija) dr. Delpiro. Ti gospodje so ne le pripoznali s6 svojim „parere* od dno 24. marcija t. 1., da je zemlja, kjer stoji sedaj novo Goriško pokopališče, za pogrebanje mrličev nesposobna, ampak naročili ao si. mestnemu magistratu, (v katerem sedi menda še nad polovico onih svetnikov, ki so sedeli leta 1879!), naj potrebno ulcronc, da so ta velika ne-priličnost kakor si bodi odstrani ali vsaj zmanjša. G. Fr. Marzini nasvetujo v svojoj brošuri, naj so ta svet kar proda, da se vsaj deloma pokrijejo troški 200.000 gl. tor naj se takoj drugje odloči svet pokopališču. Ni mi treba še posebej dostavljati, da jo ta poslodnja komisija se svojo izjavo, katero menda le zaradi tega ni hotel al. magistrat občinstvu javno oznaniti, povsem potrdila znani dr. Rojičov „parere" v „Isonzo" 1. 1879; in kar je dr. Rojic v tem kratkem „parere" trdil, dokazal je istega lota v „Soči" obširneje in temeljito. „Dr. Rojic — priznava g. Fr. Marzini, čeprav po mišljenji hud Italijan — h a d i-ni o s t r a t o a t u 11 a e v i d o n z a od a n c h o s c i o n t i f i c a m e n t o c h e <1 u e 1 sito nonč adattato por c i m i t e r o." Pač srčno radi zlagamo so z g. Fr. Marzinijem, s tem pravičnim meščanom in treznim mislecem, ko piše slaveč dr. Rojica: „c i c o n g r a t u 1 i a m o d i t u t-t o c u o r e por 1 o s p 1 e n d i d o t r i o n-f o r i p o r t a t o s o p r a q u o i 5 in e-dici . . . ." in tudi za slovesno zmago nad celim si. mestnim zastopstvom; ta zmaga dr. Rojica je (sklepa g. Fr. Marzini) „un blamage (za celo Gorico) che simile la storia Goriziaua non ha mai an-cora registrato". Veseli nas ta izjava g. Fr. Marzinija, ker je izjava ne samo odličnega Goriškega meščana, ampak po mišljenji nam sicer hudega nasprotnika in je uprav zaradi tega toliko večjo veljave. Veseli nas slavna zmaga vrlega narodnjaka našega dr. Rojica, kateremu se ima naša dežela uže v mnogih druzih obzirih zahvaliti, da je se jvojim pogumom, se svojo odločnostijo in strokovnjaško uČenostijo upognol strast svojih nasprotnikov v tej znameniti aferi Goriškega pokopališča, ter da ho tako v ono jamo oni pali, ki so jo njemu kopali. „Vicisti Galilaee" ! M. Iz Spodnje štirske*) dne 15. apr.la [Izv. dop. | Sobotna pisma cenjenega lista Edinosti, kakor tudi vsi ostali podlistki so nas zelo oveselili, — iznenadili. Gospod urednik! pustite preprostemu peresu prostor. Podlistki, katere prinaša Edinost, so zelo zanimljive tvarine, vsebine. Zahvaljujemo so gg. podlistkarjem za vsebino, da bi nas Se mnogokrat se svojimi spisi počastili. Pravo imate, le tako naprej, izražajte našo težnje; narod bo rad čital. Piha še zmiraj mrzli veter in četudi so vračajo lastovice, vender se jaz še ne glasim, — ko pa pride vesela kukovica v zeleni goj, tedaj tudi meni g. urednik dovolite malo prostora pod črto. Naglost nigdar ni dobra, kar se je tudi jež prepričal, kedar jo preko prelaza koračil. Djakovarska slavnost je tudi natn bila v spominu. Sremsko-Bosenski Vladika ! Naša zvezda sveti nam še mnogaja leta tja v bodočnost! Prosi vsemogočega, da isti nam dodeli blagor, da bi vender sedaj vzor sv. Cirila i Metodija zopet kakor nekdaj prišel v obrede naše, v katerih so božanstvo čestili dedje naši. Tebe treba cerkva naša, svetla zvezda si edina, ki plavaš tamo na jugu, ter so žarki, ki odsevajo od Tebe, tudi nam pošiljaš milo čarobno luč. O da bi ova nam svetila v bodočnost jasno ! Politika je raznoterna; kar jo donos belo, se časih po noči pocrni. Vender so vsi, kar nas navdušuje majka Slava, držimo stvari — katere želimo uže toliko let — enakopravnosti. * * * Vreme imamo precej slabo, zadnje dni se je zburkalo. 10. aprila mcscca bil je blisk z gromom i treskom, za katerim jo sledila gosta sodra (babje pšeno) z viharjem in dežjem. April rad z repom zvija, po pregovoru: Sušeč suhoten, tra-venj mokroten, i majnik hladen. Travica je po malem začela zeleneti, črešnje, breskve začenjajo cvesti, sploh so kaže, da bodo brž ko ne letos zopet sadja, ker tu in tamo je radonosno drevje prav močno popkovnato. Po njivah jo rž po severnih krajih zlo prešla, menda av. Jurij ne prinese klasa, če bode vsako jutro slana. — X*o lanskem vinu nikdo ne povprašuje ; največ se ga doma pepijo. Trta jo deloma močno pozebla, po nižjih legali brž ko ne bode spet slaba letina. Domače vesti. Zadnja številka našega lista je bila zaplenjena zaradi političnega pregleda, v katerem smo govorili o naših sodiščih in žandarjih. Da čestite naročnike odškodu-jemo, dodajemo danes prilogo. Na gošp. poslanca Vošnjaka interpelacijo glede odstranjenja vzporednih ali paralelnih razredov na celjskej gimnaziji je odgovoril naučni minister dr. Gauč, da ministerstvo ni poslalo nikakeršno naredbe deželnemu šolskemu svetu štajerskemu o tem. Novo načelništvo tržaške možke podružnice sv. Cirila in Metoda izbrano v glavnem zboru 29. aprila; gg. M. Mandić načelnik; Ivan Bune njega namestnik; Ljudevit Furlani zapisnikar; Lovro ?j v a b njega namestnik; Srečko Bar tel j blagajnik; Fran Žitko njega namestnik. Prepovedan izlet. Goriško planinsko družtvo je nameravalo napraviti izlet v Trst prošlo nedeljo, a tržaško redarstveno ravnateljstvo ga jo vender v poslednji čas preprečilo, kar je po našem mnenji pod-polno prav, kajti ob enačili italijanskih izletih se vršo več ali monj vodno deuio-stracije, ki niso ljube ni vladi niti neita-lijanskim narodom. Babski „Piocolo" so tej prepovedi ne more dovol j načuditi, ker goriški vročekrvni vlaški ali boljo furlanski Hlunijno zakoBiijuuo, Uroti. mladiči „dovcttero rinuneiare a salutare in corpore i fratelli di Trieste". Tudi glasovito tržaško italijansko do-lalsko družtvo „Societa Operaia" je hotelo istega dne izleteti v okolico tržaško, a i temu družtvu se je zabranil izlet. Nam se zdi, da so se naposled vender oči odprle tudi tržaškim oblastim, da kadarkoli gre kakšno italijansko družtvo v okolico, zlorabi dovoljenje, kajti znano jo, da se o vsakej takej priliki gode nam nasprotne demonstracije. In česa iščejo Italijani v okolici? Čemu trde, da morajo nositi pro-8veto ali kulturo mej preprosto naše ljudstvo? Nam se zdi, da iščejo svojih svrh. Zakaj pa delč denar mej narod, zakaj so tako sladki ž njim; drugače pa jih ne poznajo nego za „ščavi duri" ! Procesija V Milje prošlo nedeljo je bila velikanska; na tisoče ljudij se je zbralo rano zjutraj pri sv. Justu in pri sv. Jakobu. Pozneje so se pridruževale mnogobrojne trume pri vsakej cerkvi, ko-dar je šla procesija mimo. Za družbo sv. Cirila in Metoda je nabrala 27. aprila vesela družba v čitalnici gld. 1.20. — Monsignor M. D e b e-1 a k je daroval 5 gld. in 3 gld. nabral od udov družbe sv. Mohora. Vrlo lepo ! Ob isterskih razmerah prinaša pražka „Politik" z dno 25. aprila dopis iz P o-r e č a, katerega ne smemo pregledati. Slove tako-le : Imenovanja okrajnih šolskih nadzornikov so se naposled izvršila, in dasi ta niso po vkusu dr. Amorosa in dr. Gambi-nija — oba sta namreč mogočna v deželnem šolskem svetu —, vender so strankarski listi udušili svojo bol, kajti oni misle, da so dosegli glavni smoter s tem, da je S p i n č i c odstranjen iz Istre. A vender niso šo zadovoljni in bi radi poskusili neki drug skok in bi radi vzeli Spinčiću mandat deželnega poslanca, ker si razlagajo, da je Spinčić izgubil se svojo preselitvijo v Gorico aktivno in pasivno volilno pravico. Uže na Dunaji so se na merodajnih mestih stavila vprašanja o tem in odgovor je bil, da je takšno vprašanje presmešno in predebelo (plump), ker sedanji namestnik tržaški najbolje ve, kako je mogoče biti kakor častni meščan Lu-sina — poslanec v Poreči, tudi če se ima svoj urad v Ilabsburžkej ulici na Dunaji. Vender oni hočejo, a mi se ne Btrašimo boja. Motus in fine velocior. A Amoroso in drugi čutijo z užasno-stijo, da izgubljajo v lastnej hiši tla; žalostno mora zagovarjati njih moniteur, tetka „Istra" italijansko zlogospodarstvo proti zatožbam, katere prinašajo v najnovejši čas baš italijanske novine in z veseljem se mora priznati, da se je združil oddelek italijanske stranke so slovansko večino v Istri. Mir bode kmalu v deželi, kadar se oslabe posamični pačito-Iji paragrafov v Poreči, Piranu, Kopru in Pazinu in ko se ustanovi v Istri zdravo meščanstvo, ki se bode s preprostim kmetskim ljudstvom dobro umelo. Se šušmar-sko „Pro Patrio" so upali pridobiti tudi v Istri ljudstvo za veliko idejo, a pozabili so, da mej tem ko so pleše, napravlja veselice, da bi se izmozgal denar za družtvo „Pro Patrio", ubogo ljudstvo trpi glad kakor na Furlanskem, kjer država podpira trpečo ljudstvo, a na drugej strani so iztiska denar, da se odpirajo v slovenskoj Podgori italijanske šole. Iz Dornberga so nam piše: I)ue 6. t m. napravi tukajšnjo sadjarsko in vinarsko družtvo vinsko razstavo. Zeli se mnogo udeležencev, zatorej vabi uljudno vse prijatelje kmetijskega posebno pa vinarskega napredka ODBOR. Vabilo k šolski veselici, katero napravi trirazredna ljudska šola v Dolini 0. maja t. I. oby5. uri popoludne v občinski dvorani. Čisti dohodek je namenjen v nakup šolske zastavo. — Za mnogobrojno udeležbo in blagovoljno doneske so toplo preporoča: Učiteljstvo trirazredne ljudske šole. — Prvi maj se jo v Trstu jako slabo izkazal. Imeli smo užo nekoliko lepih dni j ali zloglasni april je dokazal svojo moč baš na dan, kateri uže tradicijonelno zaznamuje konec nestalne dobe in nastop krasnih, toplih dnij. Letos pa nam je 1. maj v tein zmislu izostal. Nebo se je bilo uže na vse zgodaj pooblačilo in zatorej ni bilo one navadno živahnosti ob 5. uri zjutraj v „Uoschettu". Ljudstva je bilo sicer mnogo ali vender ni bilo videti oseb iz odličnejših krogov. Znamenito je, da propada liki „korzo" tudi jutranja ljudska zabava v mestnem gozdiči. Časi se prominjajo! Vremensko prorokovanje. Matthieu de la Drome prorokuje za mesec maj to-le vreme: dne 1. in 2. zjutraj mrzlo; mirno; isto tudi o zadnjem krajci lune od 2. do 11. t. m. Toplota pada v zadnjem času te dobe. — Mraz v Savoji, Švici in severnej Italiji. Poplavi ob obalih morskega rokava in oceana od 3. do 4. in od 9. do 10. Morja sploh mirna. Mraz na Angležkem in na obrežji severnega morja. Promenljiva toplota o mlaji od 11. do 18. Primerno mrzlo od 11. do 13. Suho v Švici, na Tirolskem, v severnej Italiji ter sploh na južnej in vzhodnej strani planin. Mrzlo na angležkih otokih. Lepo vreme v sredozemskem zalivu; morja mirna. Lepa doba o prvem krajci lune od 18. do 25. Začenja vročina. Poplavi ob obrežjih morskega rokava in oceana. Nevihte. Zjutraj mrzlo v goratih deželah; še vedno vlažno ob oceanskih obalih. Vetriči na sredozemskem morji. Ocean miren in mirna tudi notranja morja. Lepo vreme o ščipu od 25. t. m. do 1. junija. Vročina ni velika. Nevihte o tej dobi v goratih krajih. Bati se je toče na Francozkem. Ilude nevihto na Sardinskem in Korziškem otoku, v srednjej in južnej Italiji. Sredozemsko morje nemirno okolo 28. Veter na zapad-nej Francozkej. Mesečni značaj: razmerno mrzlo od 1. do 15; lepo vreme od 15. do 31. Rastline zaostale. Občni zbor vinarskega družtva bode dne 10. maja t. 1. v Tomaji ob 3>£ uri popoludne. Dnevni red : 1. Poročilo od-borovo. 2. Volitev predsednika. 3. Volitev odbornikov. 4. Volitev 3 pregledoval-cev računov. 5. Določitev o družtvenih napravah. 6. Posamični predlogi. Ker ima v tem občnem zboru družtvo odločiti o važnih družtvenih zadevah, nadeja se odbor, da se udeleže vsi družtvc-niki brez izjeme zborovanja. V zmislu §. 21 družtvenih pravil, izstopiti bi morali letos le 3 odborniki po določbi žreba; a ker sta se čč. gg. Gol-majer in Klobovs odpovedala odborništvu, treba je v novo odbor voliti. Lani je občni zbor odloČil, da priredi družtvo razstavo vin. Pri občnem zboru navzoč je bil tudi poprejšnji gosp. vodja kmetijske šole v Gorici, obljubil je poskrbeti vse potrebno. Ker se je pa gosp. Kramar konec pret. leta preselil iz Gorice, in ker je letos enaka razstava v Trstu, poslal je odbor vina nekaterih druž-tvenikov v tržaško razstavo. ODBOR. Ljudsko šolstvo na Gori&kem. Leta 1886/7 jo bilo na Goriškem 209 javnih ljudskih šol, in sicer: 103 enorazrednic (14 italijanskih, 89 slovenskih), 37 dvorazred-nic (18 italijanskih, 19 slov.), 11 troraz-rednic (9 ital.. 2 slov.), 12 štirirazrednic (6 ital., 5 slov.), 4 petrazrednice (3 ital. in 1 ital.-slov.-nemška), 2 šestrazrednici (1 ital.-slov.-nemška), 41 šol za silo (3 ital., 38 slovenskih). Teh je bilo v tolminskem okraji 41, v goriški okolici 68, v sežanskem okraji 35, v gradiščanskem okraji 58 in v mestu Gorice 7. Vrh omenjenih je bilo še zasebnih šol: 3 nemške, 8 italijanskih in 1 slov.-209 javnih ljudskih šol je štelo 329 razr. Vse mladino 6—14 leta dolžne v šolo hoditi je bilo 35.286, od katere je hodilo v šolo 30.109. Brez nauka ostalo je zatorej 4177 otrok, mod katerimi je bilo: 811 bo-leluiih, 1689 čez uro daleč od šole, 952 nerazvitih in 287 takih, ki so jih zavoljo tesnih sob ni moglo sprejeti v šolo. Torej je bilo 2928 otrok, ki ni hodilo v šolo radi nemarnosti. Od 29.752 otrok, ki so hodili v domačo ljudske šolo, je hodilo: 1. leto 4995, 2.: 4884, 3.: 4672, 4.: 4814, 5.: 3962, 6.: 3345, 7.: 2233 in 8. leto 1397. Razvidno je zatorej, da od 5. šol. leta počenjajo otroci močno šolo popuščati in da 8, leto še polovica otrok no hodi v šolo; bodisi, da pričnejo prekasno hoditi v šolo, bodisi, da je več šol, ki ne obstojč še 8 let. Povprek je hodilo 85% otrok v šolo in sicer na Tolminskem 71°/0, v okolici goriški 87%, na Krasu 95%, v Furlaniji 88%, in v Gorici 78%. Da stoji tolminski okraj na zadnji stopinji, jo več uzrokov — 1. je ta okraj zelo obsežen, mori 1 H* 1 □ milj. skorej % celo dežele; 2. je več selišč oddaljenih od vsake šole, katera se ne da skupiti, da bi bilo zadostno število otrok za eno šolo; 3. presele so cele družine za čredo na planine, kjer imajo v letu po 2 ali 3 bivališča, ter le po zimi bivajo po dolinah. Učiteljskega osebja jo bilo: 205 učiteljev z 41 duhovniki kot ponočnimi učitelj, 106 učiteljic in 54 učiteljic za ročna dela. „Soča". „Asslcurazioni Generali". Vtorek dne I. maja popoludne imel je ta zavod svoj redni glavni zbor, v katerem se jo predložila bilanca delničarjem v potrditev. Dasi je bilo lansko leto vsem enakim ustanovitvam več ali menj neugodno, konečni rezultat tega zavoda, akoravno malo manjši od lanjskega leta, vender se lehko imenuje ugoden in dokazuje, na kako trdnej podlagi stoji ustanovitev. Iz računa se razvidi, kako živahno je razvijanje vseh oddelkov, posebno pa, kar se tiče oddelka „življenja" opazujemo neprestano množenje, ki je doseglo v lanskem letu znatni znesek gld. 16,907.285, da iznaša 105,782.853 gld. znesek zavarovanih glavnic. Zemljišča, na katerih je zajamčen zavod, se računajo zdaj uže na gld. 36,120.170 53; ta znesek govori dovolj jasno, da ustanovitev je na dobrem temelji. Izplačalo se je leta 1887. gld. 10,099.647 škode. Čeravno so bila zavarovanja proti požaru leta 1887. neugodna in tudi oddelek „prevažanja" je bil le srednjega uspeha, vender je bilo čistega dohodka gld. 705.683-06, od katerih so gld. 530.000 ali po 106 gld. v zlatu enako po napole-onov 13 in razdeli med delničarje dne 5. t. m. Od 31. decembra 1887. do 16. aprila obstoj vrednostij predstavlja pomnoženje kurzov za preko 330 tisoč gld. Namesto umršega Vucetiča bil je imenovan baron Otto de Bruck. Skrivnosten slučaj. Tukajšnji trgovec Deminator Martinazzi, stanujoč v ulici degli Artisti broj 7 seje odpeljal dno 18. aprila zvečer na Dunaj kupovat blaga. Imel je pri sebi preko 4000 gld. denarja. Od te dobe je izginol. Tržaška in dunajska policija ste se trudili, da kaj poizvesti o njegovej usodi, ali do denes niste imeli niti najmanjšega uspeha. Sumnja se, daje trgovec ponesrečil ali pa jo žrtev hudodelcev. Nastopki pijanosti. Težak S. jc pomagal razkladati les raz parnik, ki je dospel iz Milj. Imel je pa preveč žganja v glavi ter se zvrnol v morje. Pomoč je bila blizu in posrečilo se je izvleči težaka čilega na kopno. Napil se je pa toliko slane vode, da mu je špirit povse izginol iz možgan. Zbolel je v novej cerkvi sv. Antona v ponedeljek 30. aprila 361etni težak Dra-gotin Mahnič ter se zgrudil na tla. Pobil so je težko na glavi in obležal nezavesten. Odpeljali so ga na lastno stanovanje v ulico Romagna št. 18. I Nagla smrt. 781etno zasebnico Terezo Lak je zadela kap v nedeljo 29. aprila zvečer v ulici Capitelli. Prenesli so starko' takoj v bližnjo lekarno Seravallo, toda lečnik se je prepričal, da je užo mrtva. Pri njej se je našla tobačnica in 48 kr. denarja. Poskušeno samoubojstvo. V soboto 28. aprila ob 6. uri zvečer si je hotela zaudati 191etna omožena Frančiška Kome-ter, stanujoča v Skorkolji h. št. 240. Domačini so o pravem času poklicali zdravnika, ki je ncsrečnico rešil smrti. Nagib poskušenemu samoubojstvu so bile baje da neiznosue rodbinske razmere. Policijsko. 17letna služabnica Rozalija S, iz Tolmina je ukradla svojoj gospodinji T., stanujoči v ulici sv. Frančiška, srebrno uro, vredno 30 gld. Nezvesto deklico so zaprli, akoprav taji. — Dva težaka sta se sprla na mulom trgu. Ivan Ji. je ranil z lopato svojega nasprotnika in ga podrl na1 tla. Vročekrvneža so zaprli. — Neznan tat je ukradel na ribjem trgu mesarici Viktoriji F. listnico s 21 gl. iz žepa. Okra-dena jo sicor tatu opazila, ali niso ga mogli dohiteti. MafTejeva smrtna obsodba so je izvršila v petek 4. t. m. ob 6. uri zjutraj. Naši čitatelji so spominajo izvestno strašnega hudodelstva, katerega nesrečna žrtev je bil obče spoštovani Henrik Mozetič. Viktorja Maffeja je obsodilo porotno sodišče tržaško na smrt na vislicah in njega zaveznico Marijo Ribos na 16-letni zapor. Maffejov branitelj jo vložil ničevno pritožbo proti obsodbi, katero pa je najvišje sodišče zavrglo; poslal jo zatem, kakor smo poročali, prošnjo za pomiloščonje Maf-fejovo Nj. Veličanstvu, ali tudi ta je bila odbita. Mati nesrečneža se jo napotila osebno na Dunaj, da izprosi milosti svojemu sinu, a ni bila uslišana, kajti javno mnenje je zahtevalo smrtne kazni nečloveškemu zločincu. V sredo 2. t. m. ob II. uri zvečer jo dospelo brzojavno potrdilo izrečene kazni i rt v Četrtek 3. t. m. ob 10. uri zjutraj so je podala posebna komisija tržaškega sodišča k obsojencu, priobčit mu konečno obsodbo. Maf-fej jo v prvem hipu oslabel, toda zavedel se je takoj ter poslušal mimo potrditev užasne obsodbe. Priobčilo se mu je, da mu dovoli zakon zahtevati jedila in pijače ter da more sprejemati svoje sorodnike. Zahteval je tobaka in vina in ustreglo se mu je, Dopoludne sta ga obiskala oče in brat in svidenje je bilo tako ganljivo, da so pričujoči sodnijski uradniki morali odstraniti obiskovalca. Maffej je ostal vse popoludne zamišljen ; obiskal ga je branitelj dvakrat. Proti večeru je prišla mati, da vidi zadnjikrat svojega izgubljenega sina. — Vso noč je bil pri obsojencu duhovnik, kateremu je izrekel Maffei svoje obžalovanje o neopisnej Žalosti, ki jo je prouzročil Mozetičevej rodbini in lastnim sorodnikom. Bil je na nogah do ure po polunoči, zatem je legel in mirno spal do 2%. Ob 4y» je prosil, naj se mu dovoli iti v cerkev. Slušal je sv. mašo čita-joč iz molitvene knjige in sprejel sv. obhajilo. Po končanej službi božji so ga odvedli v zapor, kjer ga je obiskal krvnik Seyfried, ki je bil poklican z Dunaja. Odvzel mu je ovratnik ter mu zvezal roki. Maffei je bil podpolno udan v svojo usodo in skoraj ni vedel, kaj se godi ž njim. Mej tem se je zbralo na dvorišči kriminalnega zapora okolo 60 oseb, katerim je bil dovoljen U9top, da so bile pričujoče o izvršitvi obsodbe. Ustopila je nekoliko trenotkov pred 6 uro sodnijska komisija in sicer predsednik svetnik Sciolis, svetnika Mrak in Iluber, državnega odvetnika namestnik Defacis, zapisnikar Martinelli ter zdravniki dr. Seunig, Xydias in Ciatto. Vislice je obdajalo pol kompanije vojakov, pol kompanije je ostalo pred vrati. Točno ob 6. uri so privedli Maffeja. Spremljevala sta ga jetniški duhovnik Don Josip Budin in načelnik ječo, pred njim krvnik Seyfried in stražniki. Maffej je bil miren in čeprav sta ga spremljevalca podpirala, korakal je neomahljivo. Stoječ pod vislicami se Maffej ozre po občinstvu, kakor da bi iskal znancev ali v istem trenotku sta ga dvignola krvnikova pomagača in v hipu je bil žalostni prizor končan. Po preteklih 10 minutah je preiskal dr. Sevnig viseče truplo ter potrdil, da srce še bije. Po 11 minutah ho zdravniki izjavili, da je mrtev. Ostal je na vislicah edno uro in istega dne zvečer se je truplo odpeljalo na pokopališče. Zaveznica nesrečnega Maffeja je prosila, da so jej dovoli še enkrat videti svojega ljubimca, ko se jej jo objavilo, da je bilo vso prizadevanje za pomi-loščenje zaman. Sodišče te prošnje ni moglo uslišati. Strašni utis, kateri jo izvestno napravila usoda njenega soobtoženca, bode uplival na pokvarjeno svćst izgubljene žensko in ako se po prestanej dol-goletnej kazni zopet povrne mej svet, bode prepričana, da sreča tega Bveta ni v bogatstvu, temveč v pridnosti, ponižnosti, zmernosti, delalnosti in — v čistej svesti! RAZNE VESTI. Velikodu&na oporoka. V preteklem tednu jo umrl v Lovrani feldmaršal-lajte-nant Selimolzer ter zapustil v svojej oporoki lovranskoj občini 45.000 gld. v svrho, da se plačuje z obrestimi te glavnice poseben zdravnik za ubogo ter se podpirajo bolni in oslabeli domačini. Lop čin ! Sedem delalcev se je zadušilo v For-liji. Snažili so kanal in na enkrat je nastalo toliko zadušnega plina, da so trijo obležali takoj mrtvi. Ostali so jim hiteli na pomoč ali šli so v smrt. Globoka starost, v Novem Jorseyi jo umrla v preteklem meseci zamorka Sylvia Dubois, stara 122 let. Bila jo jako močna in slovela je zaradi svoje spretnosti v pretepih. Najmlajša njena hči je stara 80 let in je tako krepka, kakor jej jo bila mati. Ostali otroci so vsi pomrli. Književnost. Josipa Stritarja zbranih spisov je izšel 44. snopič. Vsebina: Nadaljevanje poprejšnjega. — I. Jurčič. „Ljubljanski Zvon". Vsebina 5. zvezka: 1. Gorazd : „Stara pravda". Venec balad. IV. — 2. Fr. Gostrin : „List iz dnevnika". Pesem. — 3. Josip Stark: „Vanda". Povest. (Daljo). — 4. L—j : „Moj grob-. Pesem. — 5. Ivan Vrhovec: „Iz domaČe zgodovine*1. III. Vojaška nastanitev. — 6. A. Planinec: „Drvar". Slika iz mestnega življenja. — 7. A. Fčkonja: „Vila Slovinska". (Konec). — 8. J. Navratil: „Belokranjsko kolo". — 9. Književna poročila : V. Oblak: VI. istoria literaturo ruskoi, napisav Omeljan Ogotiovskij. Čast. I. Lvov 1887. (E. Ogonovski. Zgodovina maloru9ke književnosti), mal. 8°, XYT 4-426. — 10. Fr. Lovec: Prilogi k Prešir-novemu životopisu. II. III. in IV. — 11. Fr. Leveč : Dr. Valentin Zarnik f. — 12. Listek. „Slovenski Pravnik" prinaša v 5. št. vsebino : 1. f Dr. Valentin Zarnik. — 2. O novem ustnem skrajšanem postopku. (Dalje in konec). — 3. Vsebina zapuščinskega prisojila. — 4. Pravniški razgovori V. — Pravosodje: Cistercijanski redovni duhovniki nimajo pravice oporočati. — 6. Drobne vesti. „Učiteljski Tovariš". List za šolo in dom, objavlja v 9. št. nastopno vsebino : 1. Otroška individualnost. — 2. Knjiga Slovenska. — 3. Slike iz n&rodne vzgoje. 4. Črtice iz botanično zgodovine. — 5. Opis šolske občine Blagovica. — 6. Učila. — 7. Dopisi. „Vrtec". Časopis s podobami za slovensko mladino, prinaša v 5. Št. nastopno vsebino : 1. Kolednica. — 2. Prva šola. ■— 3. Starec in mladeneč. — 4. Katrica v spomladi. — 5. S planine. — 6. Kdo je naučil ptičice peti ? — 7. Mula in muha. 8. Otročji glasi v majniku. — 9. Prirodo-pisno-natoroznansko polje. — 10. Listek in cvetje. V „katoliškej bukvami" v Ljubljani (stolni trg 6) so na prodaj nastopne knjige: Dušna pomoč za bolnike; na svetlo dal Janez Zupančič, v Ljubljani 1887. V usnje vezana stane gld. 1*25. Duša popolna, na svetlo^dal Janez Župančič, v Ljubljani 1887. v ftsnje vezana gld. 1*25. Krščanski nauk za prvence, sestavil Simom Zupan, v Ljubljani 1888. Trdo vezan 10 novč. Molitev, velik pripomoček k zveličanju. V Ljubljani 1888. Prav lično v platno vezana 50 novč. Spomini na obhajilo; po 100 podobic od 80 novč. do gld. 6*50. Zelo primerne za spomin na prvo sv. obhajilo. Delnico narodne banke — — Kreditno delnice — — — — London 10 lir aterlin--— Francoski niipoleondori — — C. kr cekini — — — — — NemSke marke — — — — — * «72.- „ 278.80 „ 11680 „ ID U2 „ 5.9"» „ 62.177, „Slovanski Svet," polumesečnik, obsezajoč po 16 velikih stranij, razpravlja kulturna in politična vprašanja slovanska, opisuje važne dogodke iz vseh slovanskih krajev, naznanja važnejša slovanska književna dela in pravo slovansko časopise ter objavlja tudi boljša leposlovna dela slovanskih pisateljev v slovenskem prevodu. Sotrudniki so listu odlični Slovani iz raznih delov slovanske zemlje. Cena je nenavadno nizka. Naročnina znaša: za celo leto ... 3 gld. — kr. za pol leta ... 1 gld. 50 kr. za četrt leta ... — 75 kr. Za ljubljansko naročnike in dijake pa celoletno 2 gld. 80 kr., poluletno 1 gld. 40 kr. in četrsletno 70 kr. Naročnina so pošilja po nakaznicnh upravništvu „Narodno tiskarne" v Ljubljani. Isto upravništvo utegne postreči še z vsemi številkami, ki so doslej izšle. Uredništvo in upravništvo Slovanskcge Sveta. + 100 K. 124,— 126.— 103— 105.— * 106.- 108.- 90.- 92.- „ 85,- 87.- „ 98.— 100.- „ 112,- 114.- „ 128.- 180.- * 123— 125.- 93.- 94.- " 101.- 106— 91— 92— 85— 87— 28— 29— „ 400— 420— * 21— 23— 98— 99— 100 K. Tržno poročilo. (Cene bo razumo kakor bo prodaje na debelo blago za gotov denar). Cena od for. do for. Sava Mocca....... Rio biser jako lina . J"® » n » • Santo« Ona..... „ srednja . . . Ouatemala..... Portoricco..... San Jago do Cuba . Ceylon plant. fina . . Java Malaag. zelena . Campinaa..... Rio oprana .... „ lina...... „ Hiodnja .... Oaasla-lignea v zabojih . . Kaoisov cvet...... Zagber Bengal ...... Papar Singaporo..... Ponang ...... Batavia...... Flment Jamaika..... Petrolej ruski v sodih . . „ v /.a bojih . Ulje bombažno amorik. . . Lecce jedilno j. f. gar. . dalmat. s certifikat. . namizno M.S.A.j.f. gar, Aix Viergo ..... 71 fin«..... Rožiči pulješki ..... dalmat. s cort. . . Smokve puljesko v Hodih . „ v vencih . Limoni Mesina...... Pomeranče sicilijansko . . Mandlji Bari l.a.....100 K. dalm l.a, h cert, „ Pigaolli......... „ Riž italij. najiinoji .... „ „ srednji .... n Rangoon oxtra .... „ " ..... » « U.a .... Sultanine dobro vrBti . . „ Buho grozdje (opa&a) ... Cibebe ......... Elaniki Yarmoutli l.a . . . god Polenovke h redne velikosti n velike..... Sladkor centrifug, v vrečah b oertifik. ... 100 K. FažolCok«..............„ Muudoloni..........„ Bvotlorudeći .... „ temno rud oči .... „ bohinjski............„ kanarček ..........„ beli, veliki..........„ zeleni, dolgi .... „ n okrogli ... „ mešani, Štajerski . . „ Maslo....................n Seno konjsko....... volovsko ...... Slama.................." Les, tranii kub. i. . . . Ugljevlje................" zaboj 74— 88— 29— 7.25 8.25 38— 40— 44— 59— 69— 66— 5.50 7— 1&50 4.25 72*— 75— 74— 19.50 17.50 14.25 12.50 11.50 33— 26 — 15— 35.'- 32— 33.50 14.75 12— 12.50 11.75 75— 89— 30— 41 — 45— 61— 71. -68— 5.75 7.25 13- 4 75 73— 76— 76— 20.50 18.50 35— 2 V— 16— 36.'-33— 33.75 15— 12.25 13.75 12,- 10— 10.25 11.25 10.75 10.50 60— 3.21 3.93 2.94 -.28 2.70 11.50 11. -10.75 9O-3.75 4.64 3.57 -.34 2.80 Dunajska borsa. dne 4. maja. Enotni drž. dolg v bankovcih1 — — gld. 79 1E, n v Brobru ;---n 80.55 Zlata renta— — — — — — — — n 110.25 5% avstrijska renta — — — — — _ 83.85 Razpis natečaja za podpore, koje se Imajo razdeliti leta 1888. iz nedotakljive glavnice „ustanove patrijotionega tržaškega društva za podporo ranjenih v vojski, ki spadajo pod Trst, Primorsko in Dalmacijo". Po propisih družtvenih pravil razpisuje upraviteljstvo natečaj za podpore, ki se imajo razdeliti leta 1888. iz nedotakljivo glavnice navedene ustanovo v vojski ranjenim vojakom, ki spadajo pod Trst, Primorsko ter Dalmacijo, oziroma rodbinam takšnih vojakov, ki so padli v vojski. Pozivajo se zatorej vsi, kateri imajo uzrokov prositi te podpore, naj pošljejo svoje prošnje županu tržaškemu kakor predsedniku upraviteljstva najpozneje v teku celega meseca maja 1.1. Dokazati je treba: 1. Da spada proBitelj pod občino katerekoli imenovanih dežel s priloženo domovnico ali domovinskim listom. 2. Da je služil v stalnej vojski ali v mornarici (ob enem se ima navesti čin ali šaržo, katero je v vojski imel) in da je bil v vojski leta 1866. ali kesneje, da je bil o tej priliki tako ranjen, da si ne more zaslužiti potrebnega živeža, kar mora dokazati z avtentičnim vojaškim pismom, z invalidnini spričevalom in vojaškim odpustnim listom, iz katerih je razvidno, da je bil res ranjen in podrobnosti o dobljenej rani. 3. DenaŠnje razmere; materijalno stanje, število članov rodbine, za katere ima skrbeti in to s6 zdravniškim spričevalom, ki potrjuje slabo fizično stanje prosilca po dobljenej rani, nadalje spričevalo siromaštva in iz-vadek iz matice. 4. Rodbine v vojski poginolih vojakov, ali takšnih, ki so umrli vsled v vojski zadobljcnih ran, morajo dokazati raz-ven okolnostih rajnih še gmotno škodo, ki jim je nastala vsled smrti istih, ob enem svoje materijalno stanje, in število udov rodbine. Zahteva so v tem slučaji mrtvaški list od vojaške oblasti, ki potrjuje resnico, da je rajnki umrl po dobli enej rani, dalje spričevalo siromaštva, izvadek iz matice in kar se tiče vdov, morajo dodati župnijsko spričevalo, da je prositeljica res vdova. Prošnjo in spričevala občinskih uradov morajo biti podpisana ali potrjena po dotičnoj političnoj oblasti ter so proste kolkov. Po ustanovnih določbah ne morejo prositi pouporo tisti, ki so bili v vojski ranjeni pred letom 1866. Ta poziv se razglasa v tržaških in dalmatinskih listih. V Trstu, 1. aprila 1888. UPRAVITELJSTVO ustanove „tržaškega patrljotičnega podpornega družtva-' (Unione patriottica triestina di soccorso). Zupan-prodHodnik : Dr. RIKARD BAZZONI. Odbor: Karol vitez Stalitz - Valrisano. Emil grof Alberti-Poja — Edvard Drago-vina — Josip baron Morpurgo — Karol vitez dr. Porenta. Proti hemoroidam! ® Kdor hočo čuvati svoje zdravje naj rabi, H v prnve A • MENIŠKE KROGLJICE S S (Pilole dei Frati.) ® kri čisteče ni proti hemoroidam koje izdeluje P. Fonda. farmacija v Tiranu. tffc J? Prepotrebne za vsakega, kateri trpi ^P na heinoroidah, zabadanju, brozteč-A nosti, glavobolji, ter sploh veliko sedi, m*. one čistijo kri in dober vspeh potr-^P }1,jej° zasebna zdravniška spriče- ^P vala. koja so priložena z podukom za A 2 porabo vsakej škatljlci v slovanskem, w nemškem in italij unske m jeziku. £ Prodajajo se po 20 nvč. škatljka v A Ovsih lekarnah Trstu, Reke, kakor tudi Istre, Dalmacije, Goriškega in V £ Trenta. 47 -54 £ Marjjaceljskc žeiodečne kapljice, izvrstno delujoče zdravilo pri vseli boleznih na želodcu Ifcpreccnljive dobrote jo posebno vpliv njihov pri notcPnosti, slabosti želodcu, nko z grla smrdi, napenjanju, kislem pehanju, koliki, žolodoč- nem kataru, gorc&čo frznvcil pri preobilnoj produkciji slin, rumenici blu-vanju in gnjusu glavobolu, ako boli iz želodca) krč v želodcu, zabnsanji, preobilnosti jedi in pijnč v želodcu, proti glistam, bolezni na vranici in jetrih in tudi proti zlati žili ali himorojdum Cena steklenici jo z nakazom vred samo 35 nov (iluvni zalog ima lekar-ni&ar „k angelju varhu", 53-53 IIf. Bi*m(1 y KreniNler, Mornvn V TrBtu jih pa dobite pri lekarniČarju Hia-soletto ali' orso nero in Seravallu blizo starega bv. Antona TRŽAŠKA HRANILNICA Sprojemlje denarne vloge v bankovcih od od 50 Bold do vsacega zneska vsak dan v tednu razun praznikov, in to od 9—12 ure opoludne. Ob nedeljah pa od 10-11. ure zjutraj. Obresti na knjižice..........3°i„ Plačuje vsak dan od 9—12. ure opoludne. Zneske od 50 gld. precej, od 50—100 .je treba 1 dan odpovedati, 100—1000 3 dni In čez 1000 pa 5 dni poprej. Eskomptuje menjlce domicilirane na tržaškem trgu po........3'/a°l Posojujo na državne papirje avstro-ogrske d.. 1000 gld. po........5% viSje zneske v tekočem računu po. 4'/,% Daje denar proti vknjiženju na posestva v Trstu. Obresti po dogovoru. TRST, 1. oktobra 1887. 2-24 PRI JULIJU GRIMMU dežnika r, Barriera Vecchia 18 je zelo bogata zaloga dežnikov za gospe ili gospode za jako nizke cene. — Dežniki iz bombaža od 80 novč. naprej. Dežniki iz volne in satina o~ Diva z vsemi pripravami za pripravljenje plina in z popisom za vporavo za zdravnike, ter ga more rabiti tudi vsak bolnik sam ter stane gld. 8 — z merilnim strojem za plin 10 gl. — proti gotovem novcu ali provietju Dobi se pri 1—50 Dr. KARLU ALTMANN, Wien VII., Mariahilterstassc N. 80/A Assicurazioni generali. v Trsiu (društvo, ustanovljeno leta 1831.) To društvo je ražtegnolo svoje delovanje na vse veje zavarovanja, posebno pa * na zavarovanje proti požaru — zavarovanje stekla — zavarovanje proti toči — zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blaga in zavarovanje na živenje. Društvena glavnica in reserva dne 31. decembra 1884. f. 31,490.875 83 Premije za poterjati v naslednjih letih i 21,006 641*33 Glavnica za zavarovanje žive- nja do 31. decembra 1884. f. 83,174.457 98 Plačana povračila: a) v letu 1884 f. 8,637.596 13 b) od začetka društva do 31. decembra 1884. f 178,423.333'51 Letni računi, izkuz dosedaj plačanih odškodovanj. tarife in pogoje za zavarovanja in sploh vsa natanjčneja pojasnila se dobe v Trstu u urndu društva/ Via della Stazione v lastne palači. 8- 24 C Ustanovljeno 1747. C. kr. dvorni zvonar A Ibert ^ Samassa fabrikant strojev i gasilnega orodja v Ljubljani. Ubrani zvonovi z upravo. Vse vrste gasilnico, izvrstne sestave za občino, za gasilna društva v mestih in na kmetih. Hidrofori, vojovi za vodo, izvrstne škropilnice, kakor drugo orodje in pripomočki zoper požare. 12-1 Cerkvene svečnice in druge priprave iz bronza. — Sesaike in orodje za vodovode. Sesnlke za vodnjake, za vinske i pivne sode in kadi, za drozganje, gnojnico, podzemeljske namene, ročna in strojna dela. Daljo: kovinsko blago, cevi iz litega i kovanega železa s priteklino, mehovi iz konopnine in gumija itd najnižjih conah. Občino in gasilna' društva plačujejo lahko na obroke. 20 svetinj. i ko- ? ichoviBM | d. |in|| :asilnaMH aroke^^H IH CM « 5=1 8 w 5 te E ^ a- Si ts» c /s ♦ e SI« Nabere Auskuuft: bei 3T. Missler, General - Schiffs-Esoedient, Bremen, Bahnhof-Strasse N. 10. FILIJALKA V TRSTU c. kr. priv. avstr. KREDITN. ZAVODA za trgovino in obrt v Trstu. Novci za vplačila. V vredn. papirjih na V napoleonih na 4-dnevni odkaz 2V2°/o 30-dnevni odkaz 2% n 8- „ 2'/* » 3-raese6ni „ 2'/« , 9<»* „ 3 „ 6- ,, „ 2«/, „ A'rednostnim papirjem, glaaečim na napoloone, kateri se nahajajo v okrogu, pripozna ho nova obrestna tarifa na temelju odpovedi od 20. februvarja, 20. aprila, in 20. julija. Okrožni oddel. V vredn. papirjih 2% na vwako «voto. V napoleonih brez obresti. Nakaznice za Dunaj, Prngo, Pe&to, Brno, Lvov, Reko, kakor za Zagreb, A rad, Gradec, Hermanstadt, InotnoHt, ('olovec, Ljubljano in Solnograd — brez troBkov. Kupnja in prodaja vrednostij, diviz, kakor tudi vnoveenjo kuponov pri odbitku l°/()0 provizije. P i' e d u j m i. Na jamčevne listine pogoji po dogovoru. Z odprtjem kredita v Londonu ali Parizu, Iler-linu ali v drugih mestih — provizija po pogodbi. Na vrednosti 5'/t°/0 letnih obrestih do 1000 gld., za vokše svote po pogodbi. Uložki v pohrano. Sprejemajo se v pohruno vrednostni papirji, zlat uli srebrni denar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi. Trst. 9. maraija 188R. 48 —10 NULLUM PEPSINUM, nisi pepsinum Arpii. To izvrstno gr-nko želodčno zdravilo je pod stalnim nadzorstvom družtva strokovnja -ških kemikov in pod posebno kontrolo slove-čega zdravnika dr. Hagerja. Pokazalo se je kot izvefltno najboljše sredsrvo za slab želodec, toliko kar se tiče vkusa, kolikor sijajnega uspeha ter j«? v v tem obziru pripoznano o i vaeh zdravniških krogov v Nemčiji. Uspeh tega zdravila j* tolik, da se more zvati najboljše sreds vo proti pomorskej bolezni, tudi pruti trebuhobolu in prehlajen'ju že-lodčevem. Ako se pije vsak dan pred « bedom kozarček te pijače z vodo, hitro se občuti do-brotvoren upliv. Za otroke zadostuje manj primerno starosti. 1--10 Zaloga v Trstu pri S. ASC0L1. Via Nuova št. 15, I p. Teodor Slabanja srebrar v Gorici, ulica Morclli št. 17. se priporoča velečastiti duhovščini za izdelovanje cerkvenih potrebščin najnovejše oblike namreč: —12—5 Monštraiic, kelihov, ciborijev, avctilnic, svečnikov, itd. itd. po najnižji ceni. Tudi se pri njem stara cerkvena priprava v ognju pozlati, posre-bri in popravi. Na blagovoljna vprašanja bodo radovoljno odgovarjal. Pošilja vsako blago dobro shranjeno in poštnine prosto. Staro orodje naj so pošilja v po pravljanjc nefraitkirano. Gospoduje-. Piccoli-ju, lekarju »pri Angelu« v I.ju 1>1 juni. Moj sin je trpel skozi dve leti vsled gastralgije, slabega prebavanju in Želodčnega krča, da ga jo ta bolezen vsega shujšala In skoro unič'la. Pri njem poskušal s m vsa sredstva, ki nam jih naša veda zadaje in tudi nisem pjzabil najrazličnejših rudninskih vod& Toda zboljšek bil je le za malo trenutkov. Slednjič si domislim, poslužiti se Vaše zelo pohvaljene esence za želodec, in vspeh je bil tako nagel in sijajen, da je m .j sin porabivši samo 6 ste. itlenlc popolnoma ozdravil. Pri takem vspehu morem Vašo esenco le najgorMe priporočati vsem trpečim vsled slab« prebave, zlat« žilo iti., ter Vas tudi pooblastim, da to spričevalo moje hvaležnosti kot v resnici zasluženo pohvalo tudi razglasite. V Trstu, 1887. I>r, Leon Levi. Lekarna Trnkdczv. zraven rotovža ** * v Ljubljani velikem mestnem trgu, priporoča tukaj popisana najbolji* in sveža zdravila. Ni ga dneva, da bi ni prijeli pi menih zahval o naših Izborno skuienlh domačih zdravilih. Lekarne Trnk6czy-jevih firm so : Na Dunaji dve in ena kemična tovarna v Gradci (na Štajerskem) ena pa v Ljubljani P. n. občinstvo se prosi, ako mu jo na tem ležeče, da spoda navedena ziravila s prvo pošto dohl, da nasl >v tako le napravi: Lekarna Trn-kćozy poleg rotovža v Ljubljani. Marijaceljske kapljice za želodeo, katerim se ima na tisoče ljudi zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten vspeh i>ri vseh bo-1 znlh v želodcu in so ne-prekosl jlvo sredstvo zoper mankanje slasti pri jedi, slab želodeo, urak, vetrove, koliko, »latenloo, bljuvanje, glavobol, krč v želodcu, bitja sroa, zaba-sanje, gliste, bolezni na vranici, na jetrih In zoper Zlatožllo.Steklenica velja 20 kr , 1 tucat 2 gld., 5 tucatov samo 8 gld. O^* Mvarilo! Opozarjamo, da se tiste istinite MARIJACELISKE kapljice dobivajo samo v lekarni TRNK0CZY- ja, zraven rotovža na velikem trgu v Ljubljani. Cvet proti trganju (OioHtl, je odločno najboljše zdravilo zoper protin, ter revma-tizem, trganje po udih, bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrpnete ude in kite itd., malo časa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo «ovot zoper trganje po h rke) dr. Maticu« z zraven 1 stoječim znamenjem 1 steklenice 50 kr., tu ca t 4 gld. 50 kr. <5 • ni na steklenici zraven stoječega znamenja, ni pravi cvet in ga precej vrnite. Planinski zeliščni sirup kranjski. za odrasle in otroke, je najboljši zoper kašelj, hripavost, vratobol, jetiko, prsne in pljučne bolečine : 1 steklenica 50 kr., 1 tucat £» gl. Samo ta sirop za 5« kr. je pravi. Kričistilne krog^ ice, ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se uže tisočkrat sijajno osve-dočile pri zabasanji človeškega telesa, glavoićlu, otrpnelih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah A 21 kr.; jeden za zavoj s 6 škatljami 1 gld. 5kr. Razpošiljava so s pošto najmanj jeden zavoj. ZDRAVILA ZA ŽIVINO. , : ; k o n Stupa za živino. ^^."ST^ bolr/nih kriv, konj in pruSK'ov, Konje varuje ta Ptii|i>i trirniijii po Prevlh , b>-n avk, »seli iiM.lexlJivtll kupnih bnleznlj, k »Sija, plućnih lil vratnih boleznij. trt odpravlja vso K i »t.«, i udi vzdržuje k«mj•• debe e. okrople i irtkroue. Krave dajo mnojri dobrega mleka. Zamotek z rabllnim navodom vred velja le 50 kr., 5 zamotkov nuuiu t gl. Vsa ta našteta zdravila se samo prava v lekarni TRNKOGZY-ja zraven rotovža in vsak dan s poŠto razpošiljajo j (t Najbolji« mazilo za konj I1" pomaga pri pivtćgu žil, ote kan'I kolon,kopitnih bolozni, otr p nuhji v boku, kri« ^ it!l o-«kanji n">r r in-'liurjlh na no |T izvijnnji t H -f Panji s.« ilu,opravo r s: ulai itd.,h kratka i.._ i'l VH.-h vnaniih boleznin In hlbiih. Nteklonii'ii / r.itd'-. niin navodom vrod £ ^tllllB le 1 (fld., rt ? Htfkl 1. rabilnim uavodoni vred samo 4 gld. dobijo v L.j \j.t>lj ani 1-12-12 TVRDKA Bernhard Ticho Briinn, Krautraarkt 18, (v laslnej hiši) pošilja proti povzetji: Češljano sukno za ostanek za celo možko obleko, more se prati, 6.10 met. dol^o f. IB — Valjano volneno sukno dvostroko široko, za celo obleko za goape v barvah 10 met. f. -t.— Tkana ovčja volna dvoatroke Sirokosti, trpežna, cela obleka I0m»t f. O.KO Indijski Foule volne, dvostroke Širok, cela obleka, 10 met. f. S.— ___ Francozki atlas iz volne v vseh enostasnih barvah, tudi progast in kariran; najnovejše, dvostrokj š.rok, 10 met. f. O.KO Črni Terno saksonski izvod, dvostroko širok, za celo ' bleko. 10 metrov f, 4L.50 Terno veloure dvostroko širok, čista volna, v vseh modemih barvah za celo obleko 10 met f. ».— Progasto blago za obleke 60 ctm. široko, najnovejši vzorki, 30 met f. 2.50 Volnati ryps v vseh barvah, 6,0 ctm širok, 10 metrov f 3.AO Dreidrath (Trožičje) najboljša vrsta, fiO ctm. široko, 10 metrov f. ».tHO Aquard blago 60 ctm. široko, najnov-jši vzorki, 10 metrov f. 3.ŠO Francoski Voal 10 metrov, elegantna obleka, ki se daje prat,i. for. 3,— "KoemanoSki Kreton 10 metrov, za pranje, podnolna obleka _ for. S.&O Ženske košulje iz močnega platna sčipkaml G komadov f. :t.S5 Dom Ca platno 1 komad, 30 vatlov */t for: 4.50 1_» 30 » V4 5.50 Kiug-Webe boljše n< go platna 1 komad % šlrok^30 vatlov f. «.- Sifon 1 komad, 30 vatlov, I.a f. Ci.SO, najboljše vrste f. O.BO Kannafas 1 kom. 30 vatlov, lila f. 4 »O 1 • 30 « rudeč . 5*0 Kannafas iz niti 1 komad, SO vatlov lila in rudcč ___for. «.—_____ Angl Oksford najboljši, jako preporoSljiv, 1 komad, 30 vatlov f O IsO Oksford se more pr«ti, dobra vrsta, 1 kos 30 vatlov f. 4 SO Garnitura iz rip«a sestoječa iz 2 postelj nih pregrinjal in namiznega prta se svilnatimi tipkami __for.4 50 Garnitura iz jute 2 namizna prta in posteljno pogrinjalo h čipkami f. :».JJO Jute zastor jurški vzorek; podpolnl ____ for. t. »O____ Holandski opstanki preproa 10-12 metrov dolgi ostam k 1 >r. 3 OO Letni ogrnj ć d/4 dolp, for 1 «0 Konjska plahta jako dobra, 190 ctm. dolga, 130 ctm. široka, f. I.."»<► _ Košulje za gospodn. lastno delo bele ali barvane 1 kos I a f. 1 WO, __II.a f. 1 tO_____ Ženske košulie iz Sifona in platna, lino pletene, 30 kom ior. * r.O Tovarno skladišče suknena blaga Brnsko sukno O istinek 3. 10 metrov za podpolno možko obleko f. S Ifi Ostanki Brnskega sukna Ostanek za podpolno možko obleko 3.10 metrov dolpo fnr 4 50 Brnsko moderno blago Ostanek, 3.10 metrov dolg za podpolno možko obleko for G UO Blago za površnje suknja najfinejše vrste, za celo snknj f. Vzorki brezplačno In franco. Kar komu ni všeč se sprejme brez ugo vora nažaj. Lastnik pol. družtvo „Edinost", Izdajatolj in odgovorni urednik Lovro Žvab. Tiskarna Dolenc v Trstu.