Potrebe obi u.u-nauahev^ uiega šolstva. Direktor Tehnične srednje šole v Ljubs Ijani g. Jožef Reisner je objavil v »Obrtnem vestniku« serijo člankov, kjer piše tudi glede pbrtnosnadaljevalnih šol sledeče: »Obrtne nadaljevalne šole. Kakor sem že omenil, nima naš zavod z obrtnim nadaljevalnimi šolami nikakršne upravne zveze in ni nobena obrtna nadaljevalna šola nastanjena v našem šolskem poslopju. (Pač pa so bili vedno direktor Šubic in nekateri profesorji zavoda, kakor še scdanji inspektor Presl, nadzorniki obrtnosnadaljevalnih šol in mnogo naših profesorjev in strokovnih učiteljev in učiteljic poučuje na Ijubljanskih obrtnih na» daljevalnih šolah. Na tem mestu si jaz dovo* ljujem obrtniške kroge in prizadete faktorje opozoriti na sledeče: Dobro obrtno nadaljevalno šoistvo je temeljni pogoj vsega napredka obrtnih sta= nov. Za povzdigo tcga šolstva so potrebne mnogo večje žrtve, nego so jih poklicani kro* gi prinašali doslej. Današnje ljubljanske obrtne nadaljevalne šole in naj so pod še tako skrbnimi in vestnimi vodstvi na osnov* nih in mcščanskih šolah, v teh učilnicah z vsemi obče znanimi neprilikami, ne morejo uspevati, kakor zahtevajo današnje razmere. V Ljubljan. bi morali imeti samostojno obrtno nadaljevalno šolo po možnosti za vse obrtne jpanoge z lastno jšolsko zgradbo in pod enim enotnim vodstvom. Šolska zgradba bi morala poleg primernih učilnic imeti tudi vzorne delavnice, strokovne zbirke. najboljša učila "in vse druge učne pripomočke. LjuB< ljanska obrtna nadaljevalna šola bi naj bila matica, ki bi bd nje vse podeželske obrtne nadaljevalne šole dobivale učne programe, predloge za strokovno risanje, druga učna sredstva in razna navodila. Na ljubljanski šoli naj bi hospitirali učitelji osnovnih in me= ščanskih šol, ki poučujejo ali se pripravljajo za pouk na obrtnih nadaljevalnih šolah. Na ljubljanski šoli naj bi se programatično vršili strokovni tečaji za vse vrste učiteljstva na obrtnih nadaljevalnih šolah. Seveda jc v to svrho potrebno rešiti predvsem finančno vprašanje. Po moji sodbi je najcenejši izhod tale: K. poslopju sedanje tehiiične srednje šole naj se ob Murnikovi ulici (proti tehniki) prizida enak trakt, kakof stoji ob Gorupovi ulici. Prostora je na šolski parceli dovolj, saj se je menda tudi prvotnP že misHlo na izgradbo zapadnega trakta. V noverrf traktu bi se pridobilo 15 novih učil« nic, dovolj velikih. Za stavbne in mehanskos tehniške obrti bi ne bilo potrebno graditi in opremiti novih delavnic, ker bi se lahko stak no uporabljalc vse obstoječe delavnice teh* niške srednje šole. Na razpolago bi bile tudi šolske zbirke in mnogo učil. Naše šolskp poslopje z delavnicami in opremo je prod 20 leti na lastne stroške zgradila mestna ob* čina Ijubljanska, ki bi se sedaj lahko oko= ristila s svoječasno investiranim kapitalom. Naši strokovni učitelji bi se v istem poslopju mnogo laže in v še večji meri uporabljali za pouk na oddelkih obrtne nadaljevalne šole. Tudi vajenci bi v tako šolo prihajali z večjim zanimanjem in respektom in seveda tudi z večjim uspehom.« Ker deluje predvsem li&teljstvo na teh šolah. ponatiskujemo ta pasus in smo pre= prlčani, da s tem ustrezamo vsem, ki se za* nimajo za razvoj tega šolstva. RISARSKI TECAJ (II. DEL) ZA UCITELJE OBRTNIH NADALJEVALNIH ŠOL V LJUBLJANI. Udeleženci Učiteljskega tečaja za obrtnosnadaljevalne šole na Tehnični srednji šoli v Ljubljani. Pred tremi meseci je banska uprava otvorila na srednji tehniški šoli v Ljubljani risarski tečaj — drugi del. Namen tečaja je bil strokovno usposobiti učiteljstvo poučeva* nja'na obrtno*nadaljevalnih šolah. Skrbno pripravljena predavanja, po vzornih predavas teljih pod vodstvom direktorja srednje teh* niške šole g. Jožefa Reisncrja, so obsegala snov, ki naj bi poglobila in temeljitejše dvis gnila nivo izobrazbe obrtniškega naraščaja, tako v mestih kakor tudi na deželi. Takoj po svetovni vojni se je začutila velika vrzel med učiteljstvom, ki naj bi iz* obraževalo naš obrtniski del mladine. Manj« kalo je predvsem strokovno usposobljenih učiteljev^risarjev. Poleg tega pa so se pričele ustanavljati obrtno*nadaljevalne šole po vseh večjih krajih naše domovine. Že takrat je uvidela prosvetna oblast potrebo ustanoviti risarski tečaj, ki se je vršil leta 1926. in je trajal 3 mesece. Bil je to prvi del risarskega tečaja. Letos 1. junija pa se je tečaj nadalje« val in se je usposobilo 40 učiteljev za pouk na pbrtno»nadaijevalnih šolah., in sicer iz Dravske, in deloma Savske banovine. Pravilno oceniti nadvse uspešno zaklju^ čeni tečaj more le oni, ki ve kolike neprecen* Ijive vrednosti je zdrav, napredujoč, izobra« žen obrtniški naraščaj, ki bo najboljši funda« ment za procvit bodočih naših trgovskih, obrtnih in industrijskih podjetij. To pa ni le interes učiteljstva, nego tudi interes najšir* ših plasti naroda, za celokupen dvig nacio« nalne stavbe. Učiteljstvo, ki se je vedno prvo posve« tilo dclu za napredek strokovne izobrazbe, je tudi temu tečaju posvetilo vso svojo pažnjo. Lctošnji risarski tečaj je absolviralo tudi nekaj tovarišev, ki so leta 1926. dovršili 1. tečaj. Kljub temu so z uspehom dovršili II. tečaj tudi oni, ki se niso mogli udeležiti prve* ga tečaja. Tečaj so obiskovali tovariši iz vseh krajev Slovenije; kakor Zalar Josip — Met* lika (II. tečaj), Bratok Rudolf — Bled (II. te* čaj), Kristan Zmagoslav — Slovenska Bistri« ca (I. in II. tečaj), Završnik Alfonz — Rib« nica (I. in II. tečaj), Ru& Emil — Kamnik (I. in III. tečaj), Debeljak Vojteh — Škofja Loka (I. in II. tečaj), Petrič Ljudevit — Maribor (I. in II. tečaj), Vittori S. — Središče ob Dra= vi (II. tečaj), Koutny Vilko — Kočevje (II. te* caj), Stopar Ivan — Tržič (II. tečaj), Ravnikar Vinko — Št. Gotard (I. in II. tečaj), Zajec Adolf — Metlika (II. tečaj), Furlani Leopold — Velenje (I. in II. tečaj), Robinščak Srečko — Soštanj (II. tečaj), Andrejčič Ivan — Stu* denci pri Mariboru (I. in II. tečaj), Kladnik Josip _ Sevnica (I. in II. tečaj), Kompoš Pe« tcr — Tržič (II. tečaj), Gorišek Simon — Dol. Lendava (II. tečaj), Košutnik Silvo (Sv. Pavel pri Preboldu (II. tečaj), Hofbauer Lojze — Hrastnik (II. tečaj), Kurnik France — Šoštanj (II. tečaj), Jančigaj Stane — Št. Jurij ob Ta* boru <I. in II. tečaj), Gole Josip — St. Vid (II. tečaj), Iglar Rajko —¦ Slovenjgradec (II. tečaj), Erat Vladko — Maribor (II. tečaj), Predan Rudolf — Rogaška Slatina (I. in II. te= čaj), Kus Viljem — Crnomelj (II. tečaj), Brodnik Ivan — Moste (I. in II. tečaj), An» dolšek Stanko — Polom pri Kočevju (I. in II. tečaj), Pavletič Franc — Vrhnika <I. in II. tečaj), Gašperin Rudolf — Vič (I. in II. te-= čaj), Miculinič Rudolf — Bled (I. in II. tečaj), Aceto Zdravko — 'Zg. Tuhinj (II. tečaj), Mi^ helič Josip — Ljubljana (I. in II. tečaj), Kos gelnik Franc — Crna pri PrevaljaR (I. in II. tečaj), Podgornik Mirko — Polenšak (II. te* čaj), Hudales Zoran — Rogatec (II. tečaj), Potočnik Adalbert — Zagorje (II. tečaj), Mos der Janko — Slovenjgradec (II. tečaj), Smole Albin — Ljubljana (I. in II. tečaj). Predavanja so obsegala stavbarstvo, tc sarstvo, ostrešnjak, /krovska in kleparska dela, stavbno mizarstvo in gradivoznanstvo — predavatelj ing. arh. g. Treo Rudolf, strojs no risanje — prcdavatelj univerzitetni do* cent ing. g. Romeo Strojnik, enciklopedijo strojeslovja in mehansko tehnologijo v zvezi s tvarinoznanstvom je učil prof. ing. g. Stane Premelč, o elektrotehniki je predaval ing. g. Turnšck Viktor, rmctno stavbarstvo pa prof. g. Žnidaršič Ivan, pohištveno mizarstvo — predavatelj strokovni učitelj g. Tratnik Jo* sip, tehnologijo lesa — strokovni učitelj g. Dolak Adolf, krojaštvo in čevljarstvo sta brižno obdelala člana Urada za pospeševanje obrti, strokovna učitelja g. Knafelj Alojzij in g. Steiman Josip. Povprečno je bilo 8 ur pre* davanj na dan. Ogromno tvarine, ki se jo je učiteljstvo poprijelo z vso resnostjp in vese» ljem. zavedajoč se, da bo ves trud rodil sto« teren sad v miadem, obrtniškem naraščaju. Ob zaključku tečaja je bila prirejena raz« stava najrazličnejših izdelkov — jasen dokaz dela. Razstavo je posetilo poleg podbana g. dr. Pirkmajerja, župana g. dr. Puca, pod pred= sednika TOI g. Ogrina, trg. inspekt. g. dr. Rateja I.. načelnika g. dr. Marna R.. nadsvet« nika g. Govekarja F. in profesorja g. Siča, še mnogo drugih odličnikov. G. podban je pri posetu v predavalnici podal smernice, ki naj bi vodile učiteljstvo pri vzgoji vajencev. V stalnem stiku pa je bilo učiteljstvo z du rektorjem g Jožefom Reisnerjem, ki je vedno našel razumevanje za upravne zadeve tečaja. Nadvse toplo pozornost pa je posvečal te= čaju inšpektor za obrtno^nadaljevalnc šole g. Mihacl Prcsel. Tovariši so bili v stiku s poverjeništvom UJU.Med tečajem je bilo prirejenih. več eks* kurzij pod vodstvom predavateljev. Slušatelji so posetili pod vodstvom ing. iPremelča obrat Kranjske industrijske družbe na Savi in na Ješenicah. rudarski elektrotehnični in mehans sko=tehniški institut univerze v Ljubljani, in tobačno tovarno. Pod vodstvom ing. g. Trea sp ogledali paiačo »Vzajemne zavarovalnice« in pivpvarno »Union«. Prihodnje leto, v mes secu^ marcu ali aprilu pa bodo potovali na Dunaj, da proučijo obrtno šolstvo naših so« sedgv Vodil jih bo direktor g. Jožef Reisner. V vseh trčh mesecih tečaja je učiteljstvo živahno posvečalo pažnjo projektu novega zakona o obrtih in obrtnih nadaljevalnih šo= lah, pravilniku, potrebi preureditve učnega načrta za strokovne tečaje itd. V raznih des batah in razmotrivanjih se je obde'alo mno* go važnih zadev. Tudi tov. Mencin Rudolf in bivšl mariborski župan tov. Grčar Viktjr sta v švojih govorih razbistrila in obdelala ta vprašania, posebno glede organizacije. obrtne^ ga šolstva. ' ^ -¦ >¦ ' Učiteljstvo je izvolilo svoj reprezentanc« ni odbor, ki je tolmačil težnje in želje tova« rišev pri raznih intervencijah. poslanstvih itd. Za prcdscdnika je imenovalo marljivega tov. Hofbauerja iz Hrastnika, funkcijo tajni* ka pa je uspešno vodii agilni in neutrudljivi tov. Kristan Zmago iz Slov. Bistrice. Po uspešno dovršenem tečaju so prire« dili slušatelji poslovilni večer v kolodvorski restavraciji. Med povabljenci so bili inspek« tor odd. trg. in industr. kr. banske uprave g. Presel M. kot zastopnik banske uprave, di^ rektor g. Reisner J. s profesorskim zborom, tov. Rudolf Mencin in načelnik g. Ludvik, Prvi je nazdravil tov. Lojze Hofbauer, za uči» telje iz Savske banovine pa tov. Dolfe Zajec. Govorili so še direktor g. Reisner, inspektor g. iPresel in učitelj Završnik. K vzdrževanju uspelega tečaja je prispe« vala banska uprava dravske banovine, zbor= nica TOI in urad za pospeševanje obrti, za kar^ se jim učiteljstvo tem potom najiskre* nejše zahvaljuje.