Dopisi. Iz Dobrne. (Castaa občaaa, Eiaspieler, Jeraa, sadje, viao.) Naš občiaski odbor je za častaa sreajčaaa imeaoval preav. g. cesarskega aamestaika baroaa Kiibecka pa g. nameataijskega svetovalca ia c. k. glavarja Haas-a. — Dae 13. aovembra je starosta Sloveacev koroških, gosp. profesor Eiaspieler, aastopil 70 leto svoje dobe. Kakor je iz poročil po časopisih razvidao, so ta treaotek slavili rodoljubi po vseh deželah, kjer Sloveaci prebivajo. Tudi iz našega kraja je nevstrašljivenm boritelju ali vojskovalcu za aarodae avetiaje bila odposlaaa čeatitka ali voščilo potem telegrafa ali brzojava. — Druga za katoliške Sloveace zaameaita dogodba obliajala se je 18. dae aovembrovega. Papežev komoraik, čez 30letai vredaik cerkveaega časaika, pravi oča ubogih ia skrbai podpiratelj misijonarjev med nezaabožci, prečastiti moasignor Jeraa je aamreč omeajeaega dae bil v Ljubljaai vmešeea kot kaaoaik. Ves sloveaski svet je značajaemu ia priljubljeaemu pa občespoštovaaenm gospodu čestital z veselim srcem ko se jev bila razaesla aovica o zaslažeacm počasteaji. Še iz tukajšaje skromae doliaice bilo aiu je pismeaim potem zaklieaao, aaj ga ljabi Bog ohraai še mnoga leta na čast Sebi ia aaroda slovenskemu! — Za sadje so kupci letoa zelo povpraševali. Začetkoma so dajali po 50 kr. za ,,škaf" ali pol avatrijske vedre, sedaj plačujejo po 1 11., neka gospa je isto mero prodajala po I fl. 20 kr. Za štrtiajak sadja je toraj sadjerejec dobival po 10 do 22 fl. — Za viao ae vpraša skoro aikdo, k večema tisti, kiv bi ae sicer morali ,,obrisati" pri dolžaikih. Štrtiajak si zaračuajajo po 40—46 fl. Slabej viaskej trgoviai je veliko krivo ogersko viao, ki ga aaši krčmarji točijo. Ageati. ki dea za daevora tukaj kroži jo, ae delajo preslabib ,,kšeftov" ; krčmarji pa, če so za liter dali apr. 16 kr., prodajajo ga po 32 kr. To je tukaj aajaižje aicrilo za gostilaičarje. Deaar ae more ostati doma. Iz Sevnice. (Nemški ,.Schnl ve reia") je začel 27. aovembra pri aas svojo šolo ponemčevalko; ali postavao ali ne? se bode veadar raoralo od zgoraj kmalu določiti; dragače ae bo pri aaši šoli zmcšajavam ae koaca ae kraja. Gotova istina je t61e: 1. Okrajai solski avet je proteatoval zoper šolo z večiao glaaov, s 4 zoper 3; za aemško šolo je glaaoval okrajai glavar g. Rupaik, iažeair g. Smrekar ia šolski aadzoraik g. Ambrožič. Posledaji z besedami: več šol ko je, bolje je, ko bi bil rekel: več dobrih šol ko je, bolje je, bi^mu mi pritrdili, tako pa je po zraka matmil. Ce ima, postavim otrok priložaost iti v kako dobro šolo, pa je s eilo ali po zvijači potisaeao v kako slabo daha morao, kjer se malo kaj prida aaači, ali ai škoda, da je zlati čas zgubilo, v kterem bi bilo v dobri šoli si za svoj uai ia svoje srce zakladov aabralo? G. Smrekar je očitao pripozaal pri ovi seji okr. šolskega sveta, da je ta aemška šola iz politike se osaovala, da je tedaj straakarska. — Sicer pa je bila cela seja zaatoaj, ker je deželai šolaki svet uže bil prej šolo dovolil. — 2. Otrok ao aeki dozdaj aalovili 30. večidelj takih, ki ao kolikor toliko odvisai od tukajšajih glavačev aemškega Schulvereiaa. 3. Kateketa še do zdaj aihče ai videl. Otrokom se je pravilo, da pride aeki duhovaik od aekod, mislim pa, da se kateketi tako lehko ae dobivajo, kakor morebiti aemški Schulvereia meai, alj meada hoče učitelj kerš. aauk razlagati za spoved ia za sv. obhajilo otroke pripravljati? — Kaša šolska postava, ktero je liberalua vlada aapravila, to prepovedaje; tedaj bo zdajaa koaservativaa vlada laliko zamogla oao postavo braaiti. Do zdaj še v Avstriji ai ljudske aole, v kteri bi bodi si kdo koli brez škofovega dovoljeaja veroaaak učil. Naš g. Kavčič tega se ve da ae razume, da je veroaaak učiti ia pa tičiti, kako se pravi koaj ali vol po aemški, bistveao različno. Opozorujemo aa to merodajae kroge ia arade ia zastope, da vsaki svojo dolžaost stori, kolikor mogoče. Iz Ljubljane. (Baaka ,,Slavija") je skleaila v tretjem četrtletji, t. j. v mesecih julij, avgtist ia september t. 1. 24.793 aovih zavarovalnib pogodeb za kapital 27,658.833 fl. 7 kr., za kar se jej je plačalo zavarovalaine in pristoljbia 546.377 fl. 97 kr. Za škode pa je v tem časi plačala 25^.324 fl. 7 kr. Deaarai promct glavae blagajaice zaašal je 1,585.063 fl. 52 kr. ia od baakiaih kapitalij bilo je v tem časi vloženih 220.746 fl. 12 kr. v čeako-raoravskih ia poljskih posojilaicah, 646.292 fl. 92 kr. pa izposojeaih aa zemljišča. Gasilae brizgalnice oddala je baaka 10 občiaam ia med teaii tadi občiai Horjul v vrliaiškem okraji aa Kranjskem. — Od I. jaaaarja do 30. septembra t. 1. skleneao je bilo vseh zavarovaaj 64.161 za kapital 61,623.410 fi. 88 kr. proti plačilu zavarovalaiae ia pristojbia v zaesku 1,379.918 H. 40 kr.. za škode pa se je plačalo v tem časi vsega vkap 571.182 fl. 75 kr. Samoapravaa druatva za zavarovaaje užitka ia pokojaia poatajajo čez dalje bolj priljabljeaa. Pristopilo jim je aamreč do koaca septembrat. 1. aže601 čleaov, ki so zavarovali užitkov ia pokojain za 107.016 fl. 73 kr. in vpisali vlog 435.298 fl. Zastopaiška pokojaiaaka zaklada imela je do koaca aeptembra 3864 deležaikov ia ajeao premožeaje aarastlo je aa 27.022 fl. 59 kr. v gotoviai ia vredaostaih papirjih. Od sv. Ilja y Slov. goricah. (Resaica v oči kolje.) Nikar toliko ae stikajke po dopiaaika g. Steflič. Vem, da Vam aiso besede v zadajem dopisa šle ravao dobro k srcu, pa, mislim, bile so dobro zdravilo za Vaa. V celem dopisu bile so resaieae besede ia ae aa eao ae morete agovarjati. Vsi tukajšaji aarodajaki, ki še spoatajejo ia ljubijo svojo domoviao, dajajo prav ia priterjujejo oaim besedam. Zakaj ste tako aaglo pobrisali od tukaj čez hribe ia doliae v drug kraj ? kam ? tako vemo. Zakaj se hudujete ia jezite aa tiste možake, ki ste jih v svojo mrežo vlovili, pa so zdaj očitao preklicali svoje podpise. Prav so imeli, tako aaj storijo vsi, kteri so se dali zapeljati. Stem so dokazali, da hočejo biti vrli aarodajaki ia Sloveaci, ki ae marajo za aemškatarske otrobe. Mi Sloveaci se ae uatrašimo Vašega zmerjaaja ia aatolcovaaja, če ravao imeaujete aaa Sloveace ,,insurgeate", kakor sem jaz aa aekem kraji od vas aa lastaa ašesa slišal. Oh štrah ia groza! Dragi bralec! ali si raoreš misliti hajšega človeka, kakor takšaega, ki imeaaje svoje soobčaae ia deželaae ,,iasurgeate". Kaj pa je iasurgeat? To je latiaska beseda ia po slovenski pomeai toliko kot paatar ali šuatavec. Ia tedaj imate aas Sloveace za puatarje. Zoper koga pa se pantamo ? Zoper cesarja ae. Njema dajemo dačo, kri ia življeaje kakor vsi drugi aarodi. Zoper Nemce ali aemški jezik tudi ae, tega spoštajemo, kakor tadi svojega domačega. Le zoper posilao poaemčevaaje v solah, kakor si Vi ia vsi ptički Vaše eaakosti želite, se bojajemo ia se hočemo bojevati do zadajega treaotka, dokler ae dosežemo tega, kar aam po pravici gre, aamreč eaakopravaost z vsemi aarodi, pod žezlom presvitlega cesarja Fraaca Jožefa. Zato pa mislim, da ai aikaka puatarija, kakor aas Vi g. Steflič aavajate, to je resea boj za sveto aarodao reč. Za ,,iaaargeate" spozaamo Sloveaci le Vas ia vse aemškutarje aa Sloveaskem. Cesar aam presvitli cesar ae odrečejo, to aara liočete kratiti aemškutarji ia sovražaiki Slovencev. Kdo je tedaj puatar ? Vi sami. Paatate se zoper samega cesarja, zoper državo ia deželo, zoper aloveaaki rod, ia zoper laatao očetujavo. Tedaj paatar ali ,,iasurgeat" ate, to sramotao ime, ktero aam Sloveacem aakladate, pripada le Vam ia vsem ki se z delom Vaae eaakosti pečajo. Kdo eez aas Slovence kaj zabavlja — ia se Sloveacev željam ia zahtevam vstavlja — aaj se pobere v praakoaemški kraj. Bog daj, da bi že Vas ia vae aemškatarje skoraj paaiet srefala! Braaitelj aarodaih pravic. Novo mesto iia Kranjskeni. Le malokteri doseže 80 leto ia še maaj ljadi doseže kaj let več. Veadar imamo v Novem mestu moža, kteri obhaja 2. decembra svoj 82. god. Ta mož je blag zdravnik Fraac Ipavec, sia oaega blagega zdravaika, kojega življeaje popisal je A. M. Slomšek. Rojea leta 1800, 3. decembra delaje že ta blagi mož od leta 1839 v Novem meatu za tukajšaje Sloveace. Revni aarod aa tukajšajej kamenitcj zemlji se pač mora tema blagemu gospodu gospodu zahvaliti za maoge dobrote. Bog ga še aaj oliraai Sloveacem maogaja, maogaja leta. Živijo k dveiaosemdesetemu godu! J a a k o. Iz Črešnovske fare. Kako začndea sem gledal list ,,Kmetski prijatel", ki se je kakor aepovabljeai gost k aam pritepel, pa tukaj mn je popolaem spodletelo, ker mi tega volka v ovčji obleki že pozaamo; zatoraj se 'mu tudi aikakor ne bo posrečilo pri aas se vseliti. ,,Kmetski lisjak", le ostaai aa svojem starem domu. Mi pa si hočemo pošteai list ,,Sloveaski Gospodar" pridao aaročevati, ter ga s svojimi močmi podpirati. J. C. Od sv. TJrbana nad Ptujein. (Novega župaika) ali farmeštra ,so v acdeljo 29. okt. t. 1. slovesao iaštalirali ali apeljavali. Uže v soboto je streljanje možaarjev ia zastave iz visokih lia aašega zvoaika kazalo aa bližajo svečaaost. Ob 10. uri pripeljajo se v aedeljo preč. ptujski prošt vkljub slabemu vremeaa. Pričakovalo jih je veliko ljudstva. Potem so bili aaš aovi dašai pastir čast. gosp. Fraac Zmazek, iz farovža v sloveaaem sprevodn od preč. gosp. prošta ia več duhovaikov iz Ptuja spremljaai v okiačaao cerkev pred veliki altar, kder so bili iaštaliraai. Potem so aam jih preč. g. prošt v gealjivi besedi predstavili in priporočili kot aovega pastirja ter aam tndi dolžaosti do jih razložili, kar si hočemo globoko v srcih oaraaiti. Zatem ao aovi žapaik slažili sv. mešo. Na kora se je pela'latiaska iastrumeatalaa meša ia med darovaajem je zapel s pomočjo vrlih pevcev ia aježaih pevkinj g. aadučitelj prav lepo alavilao pesem. Po cerkveaej avečaaosti bil je sloveaea sprevod v farovž nazaj ia poteai obed, pri katereia so se vršile razae zdravice ia aapitaice. Bog aam oliraai aovega župaika zdravega ia vesolega aiaogo, maogo let! Faraai arbaaski.