Dr. V. KJUDER tambaré 964, D. 6. Bs. Aires SEMANARIO YUGOESLAVO aparece los sábados • Dirección: \ CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 2466 "EL NUEVO PERIODICO" SEMANARIO YUGOESLAVO Leto II. BUENOS AIRES, 14 SEPTEMBRA 1935 Štev. 97 NAROČNINA: Za Juž. Ameriko In za celo leto ? arg. 5.—, za pol leta 2.50. - Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjev. POSAMEZEN IZVOD: 10 ctv«, LIST IZHAJA OB SOBOTAH PRED IZBRUHOM VOJNE AFRIKI $ á ti ★ ti ★ Izseljenski kongres Obširnejše poročilo o prvem vse-s'°vanskem izseljenskem kongresu Mnaša šele Izseljenski vestnik "Ra fael" y svoji dvojni štev. za julij-4vgust, ki je te dni prispela iz Evro-pa tudi to poročilo ni popolno in Se bo nadaljevalo v naslednji Štefki lista, o kateri pa ni mogoče ve "leti, kdaj izide. Uprava namreč nasanja, da dohodki lista ne krijejo koškov ter da bo prihodnja štev. l2žla takrat, ko dobi uprava toliko Sr«dstev, da bo lahko sproti krila ti ®Wne stroške. Iz tega delnega poročila posnema ltl0> da se je kongresa udeležilo o-^og 150 delegatov iz vseh držav in delov sveta, navzočni pa so bili tudi z&stopniki državnih in cerkvenih o- bWi. ^o raznih uvodnih in pozdravnih dvorih je kongres načel vprašanje %e verske in kulturne oskrbe na-^ izseljencev. Predsednik kongre-8a je obširno govoril o važnosti izmenskih duhovnikov ter naglašal, j a bi morala te duhovnike podpirati ^žava z vsemi sredstvi. V dokaz, da so izseljenski duhovniki "možje' ki so zapustili doma u ^obne službe in šli na tuje trpet in ^lat, dostikrat celo stradat za svo-)0) ima velika večina tukajš-ko; slovenskih izseljencev in verni j^koliko drugačno mnenje. p0(jltna smisla, da bi sedaj o tem s^ r°bneje razpravljali. Par krat H^j, se morali braniti pred neute-ljei)J®»imi in s krepkimi izrazi zabe lav,^ javnimi napadi "idealno de-H¡ gospoda", ki našega lista ve>*l trpeti vprav zato, ker amo r0 •0 Ogovarjali ono načelo, kate-< «tudi g. predsednik Rafaelove na . e Podčrtal v svojem govoru vaak'Zseljenskem kongresu: "Proč z SiUb Politiko Pri izseljencih! Na-5ij0 ^Pini na tujem, kaj se zme režim je tu doma na kr bi in o «o smo bili prepričani er d° tudi priznavali — da je do-Üo n uh°vnik za našo tukajšnjo moč ^aje aSelbin° Potreben. V interesu H¡ í>r^aselbine' ki 30 tvorijo poveči-Wer¡lm°rci' in v interesu namenov, bi palftl . «luži Družba sv. Rafaela, slUšal bll° dobro, da bi družba pola eemi,Že dobljeni nasvet ter posla-aj — če je le mogoče — takš Italijanske čete bodo najbrž začele korakati proti Abesincem dne 20. t. m. - Občni zbor Zveze narodov razpravlja o sporu in skoro vse države obsojajo Mussolinijev imperializem Abesinski vojščak sinskega spora. Vedno več držav se oglaša, ki obsojajo Musolinijeve osvo-jevalne načrte in zahtevajo, da se spoštujejo določbe ženevskega pakta. Ena izmed glavnih določb pogodilo, s katero je bila ustanovljena Zve za narodov, narekuje članicam, da morajo spoštovati meje vsake druge države, ki je včlanjena v zvezi. Italija je skušala izbegniti tej svoji obveznosti napram Abesiniji. Njen zastopnik je prejšnji teden izjavil, da rimska vlada Abesinije ne smatra za enakovredno državo ter se uidi ne čuti vezana napram njej od nobene pogodbe. Italija je želela naj bi Abesi nijo izključili iz meddržavne organizacije ter jo prepustili svoji usodi. Druge vlade, posebno pa angleška, so drugačnega mnenja. Angleški zunanji minister je imel v sredo velik govor, v katerem je jasno obrazložil stališče Velike Britanije. Pakt Zveze narodov se mora spoštovati in izvrše vanje njegovih določb se mora čn maknila iz Zveze, če se vojna ne pre-preči oziroma, če Zveza narodov ne nastopi pfoti napadalcu. Znano pa je, da je v Ženevi mnogo odvisno od Francije, ki je v dobrih stikih s co lo vrsto manjših držav. Zato je angleški pritisk nanjo povsem razumljiv. Na drugi strani pa je tudi Fran cija v marsičem odvisna od Zveze. — Saj se ves njen evropski zunanjepolitični sistem oslanja na ženevski pakt. Zato ji ne more biti vseeno, ali Zveza obstoja ali ne. In verjetno je da Zveza doživi polom, če ne nastopi proti Italiji v slučaju, da napade A-besinijo. Anglija uresniči svo.^i grožnjo ter izstopi, bodo njenemu zgledu sledile mnoge druge države. To bi bil pa hud udarec za Francoze. Na drugi strani pritiskajo na Fran cijo Italijani. Listi, ki so v dobrih stikih z rimsko vlado, pozivajo Lava-la, naj se drži rimskih dogovorov ter naj se odločno izreče za Italijo. Rim- U>alj e v zadnjem stolpcu) Italijanski ministrski predsednik je presenetil te dni svetovno javnost z dekretom o splošni poskusni mobilizaciji v vsej državi. Vsi za vojaško službo sposobni moški se bodo morali nemudcma predstaviti krajevnim vo jaškim oblastem, ko bodo — na znamenje rimske vlade — po vsej Italiji začeli peti zvonovi ter se bofio oglasilo sirene. Računajo, da bo ta mobilizacija spravila na noge okrog 15 milijonov mož. Ta splošna poskusna mobilizacija se bo izvršila po vsej priliki 20. t. m. na dan državnega praznika. Zelo verjetno je, da bo Mussolini istočasno ukazal začeti vojno proti Abesincem, če se v Ženevi ne zgodi v zadnjem hipu kakšen čudež. V Ženevi se namreč vrši sedaj občni zbor Zveze narodov in so prišle do besede tudi one države, ki nimajo svojih zastopnikov v zvezinem svetu, pa torej niso mogle doslej povedati svojega mnenja glede italijansko-abe ti * ti ★ ti ★ LETALCI ZA ABESINCE Severnoameriški letalec H. du Be-rrier se je odpravil v Abesinijo, kjer namerava ustanoviti posebno tujsko letalsko legijo, ki bo Etiopcem pomagala v vojni proti Italijanom. Letalec je izjavil, da se je njegovemu pozivu prostovoljno odzvalo že veliko število prav spretnih letalcev, sred-sta za nakúp vojnih letal in drugih potrebščin pa bodo preskrbeli nekateri ameriški bogataši, ki simpatizi-rajo z Abesinijo. VOLITVE NA POLJSKEM Pri volitvah za obnovitev sejma je vlada izvoljevala veliko večino. Iz: voljenih je bilo 180 njenih kandidatov, sej m pa šteje vsega 206 poslancev. Volilna udelečba je bila pičla; glasovalo je komaj 46,5 od sto volilnih upravičencev. Oddelek vojakov iz italijanskih vzh odno-alriških kolonij na velblodih. V zadnjem času so zatrjevala poročila , da Je več takšnih oddelkov ušlo pre ko meje ter da se bodo borili na str ani Abesincev proti Italiji treba — tudi s silo zahtevati od one države, ki jih hoče kršiti. Glavna naloga Zveze narodov je, da ščiti mir; če te svoje naloge ne more izvršiti, njen nadaljnji obstoj nima nobenega smisla. Na podoben način eo začeli govoriti tudi zastopniki drugih, manjših dr žav. Zahtevajo, da se z vsemi sredstvi prepreči izbruh vojne ter da se proti državi, ki bi jo začela, uveljavijo sankcije, kot jih določa pogadba Zve ze narodov. V Rimu so radi ženevskih govorov hudo razburjeni in se le s še večjo vnemo pripravljajo. Mnoge skrbi povzroča italijanskim diplomatom zadržanje Francije, ki je bila doslej napram Mussolinijevim načrtom še najbolj blagohotna. La-val se v Ženevi trudi, da bi spor uredil tako, da bi volk bil sit in koza cela, vendar pa ni preveč verjetno, da bi njegova prizadevanja obrodila kak uspeh, kajti volk — v tem slučaju I-talija — ima prevelik apetit in se z malim noče zadovoljiti. Nastop angleškega zunanjega ministra, ki smo ga zgoraj že omenili, pomeni tudi pritisk na Francijo: pariška vlada naj se odloči ali za Zvezo narodov ali za Italijo. Sir Hoare je namreč namignil, da se bo Anglija u- ska diplomacija pa izvaja na Francijo še druge vrste pritisk. Mussolini jo poslal v Berlin novega poslanika, ki je kaj navdušeno opeval italijan-sko-nemško prijateljstvo ter izjavil, da na tem prijateljstvu temelji evrop ski mir... * Laval nima lahke izbere. Ali se zameri Angležem in s tem riskira obstoj Zveze narodov, ali pa se zameri Italijanom ter jih požene v naročje Nemčiji. Ni čudno, če ves svet z napetostjo čaka, kako so bo Francija odločila. Vojne priprave so med tem nada!ju jejo. V četrtek «e je odpeljalo proti Afriki, preko 6.700 vojakov in milični kov. Toliko mož še niso odpravili v enem samem dnevu. Na drugi strani pa tudi Abesinci ne spijo. Na važnej ših strategičnih točkah so začeli zbi- ¥ * * # * * STRELJANJE V MEKSI KANSKEM PARLAMENTU V meksikanskem parlamentu je pri šlo. radi političnih nesoglasil do hudega spora, v katerem so se oglasili tudi revolverji. Poslanec Manuel Martínez Valdez je bil smrtno zadet, več drugih članov zbornice pa je bilo težko ranjenih. Italijanski vojak ra ti svoje četo, ki naj bi zadržale prvi italijanski naval. Abesinci kažejo precej samozavesti, dasi vedo, da imajo opravka s prav močno oboroženim sovražnikom. Po njihovem zadržanju bi bilo sklepati', da so zanašajo na pomoč kakšnega mogočnega prijatelja. In ta prijatelj utegne biti Anglija. V Sredozemskem morju zbira svoje brodovje, Malto je utrdila, da niti v svetovni vojni ni bila tako pripravljena proti sovražnim napadom, in tudi v Gibraltar jo poslala ojačenja. Vse kaže, da utegnemo v bodočih mesecih doživeti prav važne dogodke, kajti — kakor se položaj razvija — je težko verjeti, da bi vojna 'ostala omejena samo na Afriko. & + & + # * ATENTAT NA GUVERNERJA Na hodniku louisianskega parlamenta je streljal preteklo nedeljo ne ki zdravnik. Weiss po imenu, na ta-mošnjega guvern.erja Hueya Longa ter ga težko ranil. Atentat je baje v zvezi s politiko. Long je v ponedeljek podlegel ranam. ITALIJANSKE VOJNE LADJE NA GRŠKEM V zadnjih dneh so se nepričakovano pojavile v raznih grških pristaniščih italijanske vojne ladje. Kor je običaj, da prosi poveljnik vsako vojne ladjo, preden poseti tuto luko, za posebno dovoljenje, so ti nepričako-vati obiski vzbudili veliko pozornost in je grška vlada tudi protestirala v Rimu. S KITAJSKEGA Kitajsko pokrajino Šansi je že pred dvema mesecema zasedla komunistič na armada. Ves ta čas ni ne duha ne sluha o 11 španskih misionarjih, ki so delovali v omenjeni pokrajini. * v + Beležke Naš blagoslov Neki g. "Goriški" razlaga v zadnji štev. SI. Tedn., da je naš list pisal in bo še pisal proti Zvezi, ki se bo storila s tem, da si bosta organizaciji Lj. Oder in Prosveta "brad-sko podale roke". Ta trditev je povsem iz trte izvita. Mi nismo nikoli napisali niti ene same črke proti že pred leti ustanovljeni, a nikoli delujoči Zvezi, ki "izdaja" list, v katerem se oglaša g. "Goriški". Nasprotno: vprav prejšnji teden se je Novi list zavzel za to Zvezo ter (četudi nekoliko hudomuš no) povedal, da ni prav, če se ta zveza kar tako, meni nič, tebi ni", pozabi in pokoplje. Tudi nismo nikoli napisali najmanjše besedice proti združitvi Pro-svete in Lj. Odra, dasi ideja združitve teh dveh društev ni od danes. Stara bo kmalu eno celo leto, saj .ie SI. Tedn. pisal že 20. oktobra 1934 (torej lani!): "Tovariši in tovarišice Prosvete in Ljudskega odra! Zakaj bi se ie združili v skupno organizacijo?! '"'e mu bi bila nasprotstva med nami?! Dovolj je praznega govorjenja! — Proč z malenkostnimi nasprotstvi! (Dalje na 2. strani) ti * ti * lir * (Nadalj. čl. "Izseljenski kongres") nega duhovnika, ki je že pastiroval na Primorskem. Neradi pišemo o tem. Mnogo dopisov, ki so v zvezi z "idealno delavnim" gospodom, smo že spravili v uredniški koš. Dala bi se napisati cela knjiga, pa naj zadostuje ta kra tek komentar, kateremu se nismo mogli izogniti spričo zgoraj navedenega odstavka v govoru predsednika izseljenskega kongresa. Kongres je nadalje obravnaval slučaje raz.nih izseljenskih duhovnikov, ki so se pritožili, da so bili preganjani od strani konzulov in drugih uslužbencev prejšnjega režima. Iz resolucij, v kolikor jih prinaša zadnja štev. "Rafaela", vidimo, da je kongres prosil vlado; 1. naj poskrbi, da vsaka večja slo venska naselbina dobi svojega izseljenskega duhovnika, kateremu naj vlada zagotovi dovolj dohodkov za obstanek; 2. naj se v vsako večjo naselbino in v vsako središče manjših naselbin pošlje izseljenski učitelj, ki naj dobiva toliko plače, kolikor je dobiva učiteljstvo države, v kateri deluje; za pouk v slovenščini in domo-vinoznanstvu izseljenskih otrok naj ministrstvo za socialno politiko izda na stroške izseljenskega sklada sledeče tri knjige: 1. Abecednik, 2. Katekizem, 3. Zgodovina in zemljepisni opis Jugoslavije s slikami; vse te knjige naj bodo v dveh jezikih, v slovenščini in v jeziku onih narodov, katerega znajo otroci "(angleš čina, nemščina, holandščina, francoščina in portugalščina)". Pri tujih jezikih, kot jih našteva "Rafael", vidimo, da so na konkre-su popolnoma pozabili na naše izseljenske . otroke v Argentiniji, za katere bi prišla v poštev kasteljan-ščina, dočim so se spomnili na Brazilijo (portugalščina), kjer živi neprimerno manj slovenskih izseljencev. Ko prejmemo naslednjo štev. glasila "Rafaelove družbe", bomo o izseljenskem kongresu še kaj spregovorili. g ARGENTINSKE VESTI S ¿S/ksSsy^sXS? Ljudsko štetje in seznam prebivalstva Buenosaireška mestna uprava je po slala mestnemu svetu v pretres poseben predlog, glasom katerega naj bi se v glavnem mestu republike izvršilo ljudsko štetje povodom 400-letnice ustanovitve mesta, ki bo 2. februarja pr. leta. Uprava predlaga tudi, naj bi se ustanovil poseben seznam buenosai-reškega prebivalstva. Seznam naj bi se sestavil na podlagi ljudskega štetja ter naj bi se potem sproti vpisovale vse spremembe. Družinski pogla varji bi imeli dolžnost, da tekom desetih dni sporoče zglaševalnemu uradu vsako spremembo v družini. Podnajemnike bi bilo treba javiti, če žive v tuji hiši več ko mesec dni. Prav tako bi se morala sporočiti uradu, in sicer pet dni prej, vsaka preselitev v mestu ali pa izselitev v notranjost države in v inozemstvo. Lastniki hotelov, restavracij s prenočišči ter last niki pensionov bi morali prijaviti tekom 10 dni vsako spremembo, nanašajočo se na goste. Za prestopke proti tem predpisom predvideva načrt denarne kazni ali pa zapor od dveh do desetih dni. Zborovanje radikalov V soboto, 7. t. m., se je vršilo na trgu Once veliko protestno zborovanje, katero je sklicala radikalska stranka proti novemu volilnemu zakonu v buenosaireški pokrajini. Več govornikov je povdarjalo, da je ta za kon protidemokratičen ter se mora spremeniti. Govoril je tudi vodja stranke bivši državni predsednik dr. Alvear. Odklonjen dvoboj Senator De la Torre, ki je sprožil v zgornji zbornici viharno debato o trgovanju z mesom ter se je moral zaradi nekaterih besed že dvobojeva-ti s finančnim ministrom, je bil pretekle dni spet pozvan na "junaški mej dan" od poljedelskega ministra dr. Duhaua, ki se je čutil užaljenega rádi nekaterih izrazov, ki je izpustil senator v parlamentu. Senator pa je poziv odklonil in ga bo minister zuto tožil radi razžaljenja časti. Kolonizacija v Sta. Fe Vlada pokr. Santa Fe bo kupila od nekega zasebnika 15.000 ha obsegajo, čo zemljišče "Campo Falucho" pri A-menabarju ter ga razdelila na manjšo parcele, ki jih bo odstopila poljedelcem po ugodnih pogojih. Preselitev češkoslovaškega poslaništva Tukajšnje ičeškosDovašk» l>poslaniš. tvo javlja, da se je preselilo v nove urade ul. Esmeralda 981, kjer ima svoj sedež tudi konzularni oddelek. VV/VV/VVi k S Nesreča na delu V .bližini Rio Chico, v teritoriju Rio Negro, delajo stransko ozkotirno železniško progo. Pri delu sta bila zaposlena tudi Anton Zurjevič in Viktor Pontar. Nesreča je hotela, da se je pri kopanju zemlje vsul nanju plaz ter ju zasul. Ko so po napornem reševalnem delu prišli do ponesrečen cev, so ugotovili, da sta mrtva. Kakor kažeta priimka, sta ponesrečenca po vsej priliki jugoslovanska izseljenca. Cene pšenici poskočile Cene pšenici so v zadnjem času močno poskočile, kakor nam pričajo naslednje številke: v sredo je bila na borzi dosežena cena od $$ 8.20 za q, dočim se je pred enim mesecem prodajala pšenica po $ 7.10—7.20. Porast enega pesa tekom enega meseca pri tem važnem argentinskem proizvodu je vsekakor zabeležbe vreden. Prvi samomor med Guechua Indianci Iz Cochabambe, Bolivija, poročajo, da se je med tamošnjimi Indijanci plemena Quechua izvršil prvi samomor. Življenje si je vzel neki Andrés Flores, in sicer je storil ta korak iz obupa, ker so mu vzeli njegovo premoženje. Med Indijanci plemen Que chua in Aymara je samomor nekaj nedovoljenega po postavah, katere so jim zapustili predniki. Indijanec umoril otroka V okraju Pozo del Tigre, v Formo--«i, je neki Indijanec ugrabil 10 letno deklico Eliso Soraire, ko se je igrala v bližini indijanskega taborišča. Zavlekel jo je do nekega z vodo napolnjenega jarka ter jo utopil. Starši, ki so deklico pogrešali, so jo šli iskat ter jo končno našli mrtvo. Javili so stvar policiji, ki je uvedla preiskavo ter tudi kmalu izsledila morilca. Ko so ga orožniki hoteli aretirati, se jim je pa uprl in pomagali so mu tudi njegovi plemenski tovariši. V spopadu je eden izmed orožnikov ustrelil morilca. Indijanci so zažgali svoje ta borišče ter se umaknili v gozdove, zagrozili pa so, da se bodo kruto maščevali. Prebivalci so radi tega v velikih skrbeh. Komemoracija bazoviških žrtev I. D. "Tabor" se je obdolžilo spominu bazoviških mučen ikov s prav lepim komemoracijskim sestankom, ki se je vršil preteklo nedeljo popoldne v društvenih prostorih. V daljšem govoru, kateremu so navzočni sledili z največjim zanimanjem, je V. Kjuder v glavnih obrisih podal pregled zgodovine našega primorskega ljudstva od svetovne vojne dalje, povedal, kako je prišo do tržaškega procesa in kakšen pomen ima žrtvovanje Bidovca in tovarišev za jugos]o vansko narodno manjšino v Italiji. Pevski zbor je nato zapel "Vigred se povrne". Pred zaključitvijo kome-moracijskega sestanka so člani, na pobudo društvenega predsednika zbra li $ 27.50 za tiskovni sklad emigrantskega glasila "Istra", ki izhaja v Za grebu. Banco Germánico DE LA AMERICA DEL SUD Av. I* A. Alem 150 — BUENOS ARES — 25 de Mayo ltt—3® PODRUŽNICE V JUŽNI AMERIKI: BUENOS AIRES CHILE BRASIL Mercado de Abasto SANTIAGO Rio Santos Corrientes 3223 VALPARAISO SAO PAULO PARAGUAY C. pres. Franco ASUNCION HRANILNICA: Koma boste zaupali svoje prihranke? Banco Germánico Vam nudi popolno varnost ln primerne obresti I DENARNE POŠILJKE: Potom katere banke boste poslali de nar svojim domačim? Banco Germánico sprejema reo odgovornost, da bo Vas nalog najtočneje, najhitreje 1 najvarneje izvršen. VOZNE KARTE: Kje boste kapiU ladijsko vozno karto? Banco Germánico je predstvnlca vseh parobrodnih družb ta Vam more nuditi bodisi vozovnice bodisi pozlvnice po najugodnejših pogojih. IZSELJENSKA POSTA: Kam na) Vam pašlljajo pošto, če nima te stalnega bivališča? Banoo Germánico raspolaga b posebnim oddelkom za izseljensko poŠto, ki Vam jo hrani ali brezplačno poSilja na VaS najnovejši naslov. NaSe uradni» ure: od V/t. do 7 zvečer; ob sobotah do 12^. SIGURNOSTI BRZINA! USLU2NOST! POVERJENJE Vprašanje gospodarskega organiziranja našega izseljenstva iPo komemoracijskem sestanku, o katerem poročamo zgoraj, se je v društvu "Tabor" vršil članski sestanek, ki ga je sklical odbor z namenom, da — poleg razprave o raznih društvenih zadevah — sproži važno vprašanje: problem gospodarskega or ganiziranja našega izseljenstva. Društveni predsednik je obrazložil, da predstavlja to vprašanje eno izmed točk "Taborovega" programa ter da so se nekateri člani odbora, in drugi društveniki, bavili z njim tekom zadnjih šest mesecev. Proučile so se raz ne možnosti in poti, po katerih bi izseljenci mogli priti do svojih gospodarskih organizacij, in izdelal se je tudi že precej podroben načrt za zgra ditev skupnega društvenega doma. Po izčrpnejšem poročilu o raznih vrstah gospodarskih organizacij, ki bi bile možne, ter o ugodnostih, ki jih nudi zadružna organizacija, se je vne la živahna razprava ter je bil ob koncu izvoljen pripravljalni odbor, ki naj sestavi pravila za prvo našo zadrugo v Argentiniji. Sestanek je pokazal, da je odbor sprožil to važno vprašanje šele po njegovi temeljiti proučitvi ter da se popolnoma zaveda odgovornosti, ki jo je s tem prevzel. Našel je pri članih, ki so v prav res lepem številu prisostvovali sestanku, največje zani inanje in upravičeno navdušenje. Lc po je eden izmed navzočnih povedal, da takšnega sestanka in takšne skup nosti še ni videl ter da pomeni prvi korak za ustanovitev zadruge, ki je bil na tem sestanku storjen, najlepšo počastitev spemina Bidovca in tova rišev. O stvari bomo še pisali. HIJIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIimilllMIlllllimilllllllllllllllHIlIHIHIIllllimi* SVOJI K SVOJIM! Slov. Babica Dipl. v Pragi 1. 1908 in v Bs. Airesu 1015, zdravi bolne ženske. — Sprejema porodnice v oskrbo z dežele in mesta. Sprejema od 7. do 21., ob nedeljah in , praznikih pa do 20. FILOMENA BENEŠ-BILKOVA LIMA 1217 U. T. 23—3389 MIIIIIIIMUIIIMIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIII ROJAKI!! PRI ŽIVCU ▼ znani restavraciji, bost« najboljše postreženi. ZBIRALIŠČE SLOVENCEV. Lepi prostori, pripravni sa svatbe — Prenočišča $ 0.70 Za obilen obisk se priporoča e*nj. rojakom lastnik EMIL 2IVEC PATERNAL Osorio 5085 NAZNANILO Sporočam, da sem otvorii v lastni hiši ul Ramón Lista esq. Espronceda 2t>0G (V. Devoto) TRGOVINO JESTVIN ter nudim cenj. odjemalcem točno postrežbo ln zmerne cene. Blago se donata na dom. — Cen], rojakom se vljudno priporočam Viktor Cernič Slovenska gostilna "Pri veselem Štajercu" Domača prvovrstna kuhinja in dobra pijača ter najboljše pivo po zmernih cenah. — VELIK PLESNI SALON. Vsako nedoljo s vira slovenska godba za ples. Krogllšče ln kegljišče pod streho — ZBIRALIŠČE ROJAKOV — Za obisk se vljudno priporoča ŠTEFAN CELEC Man. Estóvez <99 — Avellaneda Prireditev Opozarjamo ceiij. rojakinje in roja ke na prireaitev, ki se »o vršila juui popoiune v prostorih "labora". £aco ten ob 4. pop. roieg drugm točk, vsebuje spored tudi veseloigro v treh dejanjih "Trije vaški svetmki", ki se ponovi na željo občinstva. Smeha in dobrega razpoloženja bo za vsakega udeleženca. Po sporedu bo prosta zabava s plesom in srečolovom. Bufet bo po zmernih cenah skrbel za žejne in lačne. Vstopnina Je nizka in jo zmorejo tudi najbolj skromni žepi. Pridite, da preživite nekaj uric v domači družbi! Nasvidenje jutri, v nedeljo v Taborovih prostorih, ul. Paz Soldán 49241 Poroka V soboto se je poročil rojak Franc Hojak, iz Cepovana, z rojakinjo Fran čiško Forcesin, doma iz Sv. Petra pri Gorici. Svatba se je vršila v Živčevi restavraciji na Paternalu ter je potekla ob najboljšem razpoloženju po vabljenih prijateljev in znancev. Veselica Klub uslužbencev podjetja Pcrco-ssi SCDP, pri katerem je zaposlenih tudi mnogo naših rojakov, priredi dne 21. t. m., torej prihodnjo soboto, in sicer v znani Armenski dvorani ul. Acevedo 1353, svojo društveno veselico s plesom. Odbor, ki mu predseduje naš rojak, vljudno vabi na prireditev tudi naše izseljence. Štorklja Družino našega rojaka Cvetka Rebra je posetila pretekle dni štorklja. Tudi ta krat je bila pridna. Prinesla je srečni materi krepkega in zdravega dečka. Naše čestitke! Jutri, 15. t. m., popoldne, prireditev I: K. „TABORA" Ul. Paz Soldán štev: 4924 BELEŽKE (Nad. s 1. str.) Podajmo si bratsko roke vsi in na delo!" _ \ Že zdavna smo obupali, da bi bilo mogoče spraviti vsa naša društva pod eno streho. Obupali smo, ko smo spoznali ljudi. Prav dobro P» vemo, da je za našo naselbino bolje, če šteje par močnih društev, nego če so društveniki razcepljeni na večje število organizacij, katerih "delovanje" obstoja v tem, da se med sabo prekljajo. Prav zato ponavljamo besede, k¡ jih je že lani napisal SI. Tedn., a so "organizatorji" tako docela pozabili nanje, da sedaj spet govore o združitvi, kakor da bi bila to povsem nova ideja: "Dovolj je praznega govorjenja!" Vi, ki ste sorodnih Omisli, združite se! Mi nismo proti vaši združitvi. Jezi nas le, če samo prazno govoričite in kujete načrte, na katere kmalu pozabite, kakor ste pozabili na že pred leti ustanovljeno zvezo, na pravkar omenjeno združitev teína toliko opevano Podporno jedno-to. Jezi nas zato, ker ima od tega Nedeljska sokolska proslava Vabilu Sokolskega društva Buenos Aires I., ki je priredilo svečano proslavo povodem 12. rojstnegt dne mladega jugoslovanskega vladarja kralja Petra II., se je odzvalo prav mnogo članov naše kolonije, ki so enajstem letu njegovega življenja in upravičeno lahko poreče: 'Zbogom!" ne samo svoji mladosti, marveč tudi svojemu detinstvu". Z vzkli kom prvemu starosti Jugoslovanske ga Sokolstva ter domovini je staro- Pogled na dvorano napolnili vse kotičke Sokolske dvorane v ul. San Juan. Proslavo je otvorii starosta Sokola Buenos Aires I. dr. Kosta Velja-novič z lepim govorom, v katerem se je zahvalil za udeležbo vsem navzo-čnim, med katerimi so bili tudi jugoslovanski odpravnik poslov dr. Av gustin Mišetič z gospo, češkoslovaški minister g. František Kaderabelc, romunski minister g. Aleksander Buzdugan z gospo ter bolgarski odpravnik poslov g. Jupiter Petrov Dojčev, Posebno zahvalo je sokolski starosta izrekel za sodelovanje in poset tudi naslednjim organizacijam: Jugoslovanskemu društvu vza jemne pomoči iz Berissa, Društvu "Kosovó", I. D. "Tabor", Jugoslov. Izseljenski zaščiti, Jugosl. Klubu ter češkoslovaškemu in Ruskemu So kolu. t V lepih besedah je govornik obrazložil simpatije in ljubezen, ki jih gofli jugoslovanski narod napram mlademu kralju. "Znano je", je dejal dr. Veljanovič, "da je v preteklem veku neki evropski vladar, prevzemajoč v 18. letu starosti prestol, vzkliknil: 'Zbogom moja mladost!'. Našemu vladarju kralju Petru II. pa je padlo veliko breme na ledja že v ki je žel sta zaključil svoj govor, živahno odobravanje. Sledil je zanimivi spored. Slišali smo celo vrsto lepih pesmi in dekla macij, videli lepe simbolične slike in nastope sokolov ter njihove spret ne vaje na drogu, igralci iz Berissa pa so uprizorili pomembni igrokaz v enem dejanju "Nada Istre"; za svoj trud so želi mnogo odobravanja. Zaključna slika v igrokazu "Nada Istre", ki Jo Je uprizorilo J. Podp. društvo iz Berissa Pri prosti zabavi je vladalo do zigodnjih jutranjih Ur najlepše razpoloženje, ob sviranju Taborovega orgestra ter prepevanju naših pesmi. Bila je lepa prireditev, ki ,bo ostala udeležencem v trajnem spominu. naše izseljenstvo samo škodo: Üu' dje se kokodakanja naveličajo, če ne vidijo jajca; polasti se jih nezaup3 nje do vsake kokoši, tudi do tate ki ima najboljšo voljo in vso sP0' sobnost, da znese. Torej: dovolj je praznega ¡govoričenja ! Združite se! In če more n®* blagoslov količkaj pomagati, vam rade volje damo z obema rokam»1 Pojdite in ljubite se med seboj se nikar ne kavsajte, kakor ste s¡ doslej! Znesite jajca, ker kokodakanja smo že siti! Kdo bi bil najbolj vesel? Isti g. "Goriški" nadalje razlag da pišemo proti Zvezi, ker nam ko narekujejo naše osebne koris" Pravi namreč, da bi "Novi list" m0' ral prenehati, če se ustanovi Zvez5, ker bi postalo naše glasilo nepote'' no. Prijatelj "Goriški" naj se potoi*' ži in naj ve naslednje: Oni ,ki 1,1 bil najbolj vesel, če bi Novi list P"' stal nepotreben, bi bil vprav njelf0' urednik in izdajatelj. Rešil bi se mnogih skrbi in materielnih žrtfl^ rešil pa tudi tiste velike ljubezi»' ki mu jo izkazuje peščica "org»1"' zatorjev" in njihovih satelitov krog SI. Tednika, ki bi mu prav da v žlici vode žalosten konec s10' rila, ko bi le mogla. Ta peščica liu' di se je spremenila v prav aigilD° centralo bedastih in smešnih oWc kovanj ter podtikanj, ki jih ljube*' nivo in potajno širi od ušesa do sa. Torej tudi te ljubezni bi se u*^ nik Novega lista rešil, ko bi N. postal nepotreben. Novi list pa je — Bogu bodi Pot° ženo! — še zmerom hudo potrebe"' Potreben zato, da pomaga pri k°n' struktivnem skupnem delu oí""1 trÉ znim izseljencem, ki imajo šo voljo in tudi sposobnost, da 81 ustvarijo (in ne samo na papM"' one organizacije, na katere je naai izseljenstvo v Argentiniji čakalo li man že dolga leta; potreben zat°' da se naše ljudstvo neovirano ne vaja na nevarne politične stranP0*1' kjer bi ga (v Argentiniji) mogla ^ kati samo škoda; potreben kon^0 zato, ker niso vsi slovenski izseljen ci v tej deželi analfabeti, da bi gli brez škode za svoje kulturne ^ lodce požirati takšne "babilonije' kot se redno kuhajo v loncih Si. ** nika. Prodajalna jestvin in točilnica vina BRATOV KURINČIČ Ul. Chiclana 3899, vocal Castro U. T. 61 (Corrales) 3681 - Bs. A6' Naročila se sprejemajo tudi P° telefonu. - Pripravni prostori zfl sestanke naših rojakov. - Ob s0* del j ah vhod za CASTRO 22$- KROJAGNICA IN TRGOVINA "MOZETIČ" Osorio 5025 — Bs. Aires šega blaga ter P° ceni JOSIP FAGAN^ Soliš 1235 (blizu tucióna) — U. ( NOVI LIST Stran 3 SLOVENCI DOMA IN DRUGOD IZJAVE MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA V NAROD NI SKUPŠČINI Povodom debate o proračunskih ^ajnastinah je imel ministrski pred 9ednik dr. Stojadinovič, dne 21. juli-la> velik govor v narodni skupščini. Podrobno je razpravljal ob tej pri) i -tudi o posebnih pooblastilih, ki "h je zahtevala vlada in o katerih s»'o že poročali. Dr. Stojadinovič je zavračal očitke °Pozicije, da pomenijo takšna poob '^tila abdikacijo parlamenta ter jt Oglašal, da se pooblastila nanašajo 28olj na politične zakone, ki odgova riajo željam in potrebam ljudstva. 0 starem vodilnim zakonu je dejal, 'a je mu vse javno mnenje nasprotje. Zato ga je treba spremeniti. Z ,0dilnim zakonom pa sta v tesni zve tudi zakon o tisku in zakon o d ruš tyih. Glede tiska jo vlada uvedla tu-^ brez novega zakona svobodnejši r«iim. "Volilne borbe", je izjavil dr. Stoja Vnovič, "ne sme več sprejeti sam po "cijski aparat na svoja ramena. Vo '■'no borbo morajo v bodoče vzeti v Sv°je roke na zakonu osnovane in u-slaUovljene velike državljansko polico formacije. Vlada je prepričana. ^ so samo velike stranke lahko v li0|,ist državi in ljudstvu in male po-grupacije sploh ne zaslužijo i-1,iena strank. Vlada pa se ne namena vmešavati v ustvarjanje velikih 8trank. Mi prepuščamo samemu ljud stvU, prepuščamo vam, političnim 'hidem, da greste na delo, kadar bo-I« smatrali to za primerno in potreb & razume se — vse v mejah zako- \voril je nadalje, o temnih ele. ^"tih, ki skušajo vsako javno mani i(!sltacijo pretvoriti v nerede, ter delal; tno nositi odgovornosti, če proces nor maliziranja ne bo šel onim potom ni ti onim tempom, kakor to vlada v res niči in iskreno želi. Radi tega apeliram na vse one, ki so res prijatelji reda in napredka, prijatelji naroda in svobode, da nas podpirajo s svojim ob našanjem in s svojim delem, da bomo vzdržali na poti, ki naj povede Jugoslavijo v lepšo in boljšo bodočnost!" VEST! S PRIMORSKEGA SPOPAD V KOČEVJU V Stari cerkvi so v Kulturbund or ganizirani tamošnji Nemci otvarjali te dni svoj društveni dom. Priredili so bakljado, ki so se je udeležili tudi neki hitlerjevski mladinci, ki pre življajo počitnice na Kočevskem. Za radi raznih vzklikov pa so nekateri Slovenci napadli manifestante in je prišlo do hudega pretepa z noži, koli, boksarji, pa tudi revolverji so ba je zapeli. Več je bilo ranjenih. Ranjen je obležal tudi neki Ljubljančan, ki se je nahajal tam. Najbrze se gre za kak organizir. napad in data Ljubljančan ni bil le slučajno tamkaj. Res pa je baje, da so nemški manif^stanti okoliškim Slovencem že čez dan kazali revolverje in grozili. MLAD VIRTUOZ Najmlajši violinist je Edvard Pe-čarič, ki je nedavno nastopil v Zagrebu in žel priznanje občinstva. Fantek še ni izpolnil sedmega leta in še ne zna pisati ne čitati, a kljub temu je izreden mojster igranja na violino in. tudi težke skladbe že precizno igra. Fantek je sirota in je do ma v Tivartu. Sedaj prireja pod vod stvom svojega učitelja turnejo po državi, da si s tem zasluži potreben denar za nadaljne študije. V rimski ječi umrl Prejšnje leto so bili v Golacu, v Istri, aretirani trije mladeniči, ki jih je policija obdolžila, da spletka-rijo proti režimu. Med aretiranimi je bil tudi 19 letni Ivan Mamilovič, po domače imenovan Šimljev; sodišče ga je obsodilo na 3 leta ječe. Iz reških zaporov so Mamiloviča od vedli v zloglasne rimske zapore "Re gina Coeli". Svojci so mislili, da je fant še vedno tam zaprt, ko so 27. julija prišli v vas karabinerji iz Ma terije ter Mamilovičevemu očetu sporočili, da je njegov sin umrl lani avgusta meseca (!) v rimski jetniš niči. KER SO KRADLI KOLESA Pred ljubljanskim malim senatom so bili obsojeni tatovi koles, ki so lani od marca do novembra pokradli v mestu 30 koles,. katere so po-Ako vlada pri svojem delu, ki ima tem prodajali po okolici, po Gorenj ?!l cilj pomirjenje in normaliziranje, >U na razumevanje v vseh krajih 'n Wrodnih slojih, potem bo to ko ristil0 vsem. Discipliniran narod ima Pr(Wico pričakovati svobodo v naj ve ^ obsegu. Če pa ne bi bilo te di.3-ter se ne bodo pravilno razume svoboščine, ki jih je vlada v že 2tlani meri dala, potem mi ne more- skem in Dolenjskem. Obsojeni so 23 letni trgovski pomočnik Anton Klun iz Brezovice v Istri, 27 letni Franc Novak iz Knežaka pri Postoj ni, 22 letni Štefan Kristan iz Trsta ter posestnik in trgovec Jože Hlebš iz Hrušice pri Ljubljani. Prvi trije bodo po prestani kazni tudi za vedno izgnani iz Jugoslavije. VABILO I na & m »rs m VELIKI PLES ki ga priredi S.C.D.P. v Bs. Airesu 21. t.m. ob 21. uri v dvorani "CENTRO ARMENIO", ul. ACEVEDO 1353 (dve kvadri od Rivere in Canninga) Svira "Típica y Jazz Giovanetti" Prosta zabava z zanimivim sporedom in raznimi pre-**nečenji za udeležence. Za obisk se vljudno priporoča ODBOR. i '''M i I Aretacije v Istri V vasi Golac je bilo aretiranih kakšnih 80 oseb, ker je nekdo obe sil dne 29. junija veliko jugoslovansko trobojnico na visoko vaško lipo Po 8 dnevni preiskavi so bili areti-ranci izpuščeni na svobodo, in sicer vsi razem enega, katerega so izpustili črez H dni, ker je bila preiskava neuspešna. V isti vasi je v noči od IG. na 17. julija nastal požar, ki je vpepelil pet kmečkih hiš. Med ljudstvom se širi glas, da je ogenj zanetil požigalec in sum pada na nekega gostilničarja, ki je v dobrih odnošajih s fašis ti. Komisarji za hranilnice Z dekretom poljedelskega ministra, objavljenim v uradnem listu dne 27. julija, je bil imenovan za državnega komisarja Hranilnice in posojilnice v Št. Vidu nad Vipavo "Sta-nislavo Pertotti", odbor pa je bil razpuščen. Z dekretom istega ministrstva je bil razpuščen likvidacijski odbor po sojilnice v Šmarjah ter je bil za lik vidatorja imenovan cav. G. Caioli Carrara. KATALOG SLOVENSKIH KNJIG Organizacija knjigarnarjev dravske banovine je sklenila, da začne izdajati redno sezname slovenskih knjig. Kot prvi naj bi izšel celotni katalog slovenske knjige, ki mu bodo sledili vsako leto dodatki. Katalog bi vseboval samo one .knjige, ki so v knjigotrštvu dosegljive in na zalogi. Sestavo tega kataloga, ki ga Slovenci prav močno pogrešamo, je organizacija • poverila prof. N. Ku" tu. Begunci iz Julijske Krajine Kakor poroča "Istra", pride skoro vsak dan kakšen mladi ubežnik preko meje iz Julijske Krajine v Jugoslavijo. Do sredo avgusta jih je prišlo samo v Zagreb 61; vsi so od 20 do 30 let stari ter so pobegnili pred mobilizacijo. Mnogi so tvegali življenje pri begu črez mejo, ker je na nje streljala fašistična obmejna milica. * V Hrušici so tudi letos imeli opa-silo. Ker je to velik praznik za celo vas, so na cerkvenem stolpu razobesili zastavo. Prihitel pa je karabi-nerski brigadir ter ukazal takoj sne ti trobojnico. Ker so ga vaščani začudeni gledali, jim je povedal razlog tega ukaza. Dejal je: "Niste vredni, da razobešate italijansko za stavo, ko bežijo vsi tukajšnji fantje, ki bi morali v Abesinijo, v Jugoslavijo !" DE šali so jo odpreti, pa je eksplodirala. Angela in Valentin sta bila takoj mrtva, Alojzija pa so drobci strašno razmesarili in težko, da bi mu rešili življenje. Nesreča se je do godila v soboto, 7. t. m. Dne 9. t. m. se je dogodila druga huda nesreča v Avčah. Granata iz vojnega časa je ubila na polju 26 letnega Franca Ipavca ter njegovega 6 letnega nečaka istega imena in priimka, dočim je bil Ipavčev brat Stanislav, star 20 let, težko ranjen. Istega dne, torej pretekli ponedeljek, je granata zahtevala drugo žrtev na «oriškem pokopališču. Grobar Anton Debenjak, star 28 let, je pri kopanju jame zadel s krampom na granato, ki se je razletela ter ga tako razmesarila, da je takoj umrl. Dva požara' V Novem svetu pri Godoviču je iz bruhnil 16. julija požar v hiši posestnika Josipa Brusa (pri Joško-vih). Vnele so se saje in plameni so se brž razširili, ker je bilo pod stre ho mnoigo sena. Joškovi so rešili živino in prašiče, vse ostalo pa jim je uničil požar. Požar so imeli tudi v Barbani pri Dobrovem v Brdih. Plameni so v kratkem času uničili kolonu Kralju Rebolici senik in hišo, kmalu pa so se razširili tudi na sosedno hišo kolona Polenčiča. Škodo cenijo na 40 tisoč lir. Poslopja, kakor tudi posestva, so last veronskega bančnega zavoda. SMRTNA NESREČA LAVCA Dne 24. julija, se je pripetila v Mariboru huda smrtna nesreča. Z visokega fabriškega dimnika tovar ne Hutter v Melju je omahnil 44 letni delavec Ivan Greinzer iz Maribora ter obležal mrtev na tleh. Tovarna je zgradila lani nov dim nik, ki je bil baje najvišji dimnik v Jugoslaviji sploh. Ze dalj časa pa so opazovali, da se dimnik naigiblje. Zato je tovarna naročila ljubljanski tvrdki "Obnova", naj dimnik poruši. — Brezposelni ključavničar Ivan Greinzer se je tudi javil za to delo, čeprav ni bil vešč tega. A brez dela je bil, pa je zgrabil za prvo delo, ki se mu je ponudilo. Tega dne se je ob sedmih povzpel po klinih na vrh dimnika ter začel s krampom odkopavati opeko. Nenadno so tovariši opazili, da je Greinzer omahnil, se odbijal od klina do klina in obležal negiben na zemlji. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer so ugotovili, da je že mrtev. Grozne nesreče z granatami Dne 8«,pr. meseca popoldne, se je zgodila, kakor poročajo iz Gorice, zo pet strašna nesreča z dvojnim strelivom. 25-letni Franc Brezigar in Stanko Vidic sta pri delu na travniku našla še celo granato, katero sta skušala odpreti. — Granata je pri tem eksplodirala, razmesarila Brezigarja in težje ranila Vidica, da je moral iskati pomoči v goriški bolnišnici. Cela vrsta nesreč z vojnim materialom se je dogodila spet te dni, kakor posnemamo iz brzojavnih poročil: Bratje Valentin, Alojzij in Angela Faganel so našli blizu Gorice na polju granato iz vojnega časa. Sku-**************************** sk i Zobozdravnika | Dra. Dora Samojlovich de | Falicov Dr. Félix Falicov * Dentista | Trelles 2534 - Donato Alvarez 2181 * U. T. 59 La Paternal 17ÍI **************************** KEGLJIŠČE IN KROGLIŠČE "PRI PUŠKI J* Z mirnim srcem se lahko zatečete v ZASEBNO KLINIKO 355 Calle Ayacucho 1584. — U. T. 41.4985 V VSAKEM SLUČAJU Ko čutite, da Vam zdravje ni v redu. Našli boste v naši kliniki specilizirane zdravnike in najmodernejše zdravniške naprave. — Upravitelj naš rojak dr. K. VELJANOV16 Naša klinika je edina Slovanska klinika, ki sprejema bolnike v popolno oskrbo, In sicer po jako zmernih cenah. Izvršujemo tudi operacije Poseben oddelek za vse ženske bolezni in kozmetiko. Sprejemamo od 14.-20. ure NAROČITE SE NA "Novi list" Valerio Godina KONSTRUKTER zdravstvenih naprav Konstrukcijo, popravila ln pr euredbo Vseh vrslt Velika izbora modernega mozaika U. T. 59 Paternal 1925 12 de OCTUBRE 1600 Bs. Aires DONATO ALVAREZ 2251 sem prevzel ter bom skrbel, da bodo v vsem zadovoljni cenj. rojaki, katerim se priporočam za obisk ANDREJ REBEK TOVARNA MOZAIKOV TE01IND0 RODRIGUEZ Specializirana v vseh vrstah mazaika — Imitacije marmorja Koncesijonar portlandskaiga cementa "SAN MARTIN" SKLADIŠČE GRADBENEGA MATERIJ ALA Añasco 2763 BS. AIRES U. T. 59-1925 Postaja Paternal ljudstvom je občeval, vsaj v začetku, v hrvatskem jeziku, pa so mu zato zrekli "Hrvat". * Nič kaj zavidanja vredna ni usoda, ki so jo učakali nekateri prodan ci. Bivši "professore cavaliere Ban-delli" ima oštarijo v Gorici in je že docela obupal, da bi se še kdaj obu dila njegova nekdanja slava. Temente di Milizia, maestro sig-nor Jerkič ponuja likerje po deželi. Comissario Lulik je tudi skočil ?ž fraka nazaj v cajhaste hlače in je danes navdušen — komunist. Bil je tudi že v zaporu in minula je njegova slava. Da tako daleč pridejo ti vzor-fašisti — Slovenci. • Afrika zahteva vedno več žrtev Pod tem naslovom piše zagrebško emigrantsko glasilo: Naš list je že večkrat prinesel žalostne vesti o razmerah v italijan skih kolonijah vzh. Afrike in o žrtvah, ki jih zahteva tamkajšnje podnebje in razmere. Le malo kateri izmed naših mladeničev je toliko odporen, da bo vzdržal. Večina bo pod legla ali smrti ali kar je še hujše: neozdravljivim boleznim, ki neusmiljeno razsajajo med našimi. Tq nam dokazuje veliko število mrtvih, zlasti pa Ijolnib, ki «e vračajo domov. Sicer je vsem onim, ki so se vrnili, strogo prepovedano dajati kakšno, tudi najmanjše pojesnilo o razmerah, dogodkih in življenju v kolonijah. Ni potrebno, da o tem govorijo, kajti dovolj pove že sam pogled na njihove blede in izmučene obraze. Odšli so krepki, zdravi, kljub temu, da pri nas niso razmere rožnate in da se v naših kmečkih družinah večji del v letu bojujejo z pomanjkanjem. Vračajo se pa popolnoma strti: duševno in telesno. Zato se ne smemo čuditi njihovim izjavam: — če bi me še enkrat poklicali bi raje prijel za revolver in se ustrelil — drugi zopet "Dvajset centezimov bom že dobil, da si kupim vrv, in se obesim" itd. Pred kratkim je prišla vest, da je neki mladenič iz Male Bu kovice podlegel bolezni. Dalje se je vrnil neki mladenič doma iz Topol-ca ves bolan in uničen ter neki dru gi s Prema z močno srčno napako. To so tri žrtve iz bistriške okolice, zgleda pa da bodo tem sledili še šte vilni slučaji. Dr. Besednjak se je poročil Bivši slovenski poslanec v rimskem parlamentu dr. Engelbert Besednjak se je poročil 12. avgusta z gčno: Zalo Vuk. ZA KRATEK ČAS Tehten razlog Uradnica: Gospod šef, prosim vas, da mi dovolite jutri izostali, ker se poročim. Šef: Že prav, toda prosto sem dal že vašemu sosedu, ki ima jutri poroko. Zakaj morate tudi vi baš jutri pred oltar? \ f Uradnica: Ker se poročim z njim. V šoli — Janezek, povej nam stavek, v katererfi bo besede cikorija. — Vsak dan pijem kavo, —- Kje je pa cikorija? — V kavi, gospod učitelj. Načelo — Saj si ventlar podelloval celo premoženje! Zakaj mi torej ne plačaš, kar si dolžan? — Nočem, da bi ljudje govorili, da me je bogastvo izpremenilo. FOTO "DOCK SUD" Darujem za vsakih žest slik eno sliko v barvah MARKO RADA L J Specialist v modernem slikanju. Facundo Quiroga 1275. Dock Sud Smrtna kosa V Gorici je preminul duhovni vodja Malega semenišča mons. Leopold Cigoj. Pokojni je bil zelo pri-ljuben med našim ljudstvom, kar je pokazal tudi pogreb, ki se je vršil 9. avgusta na črniškem pokopališču. Pogreba se je udeležil tudi nadškaf Margotti. Iz Ajdovščine Ajdovščina, avgusta. Smrt je pobrala ajdovskega "Hrvata", prokuratorja tukajšnjega registrskega urada Umberta Sala Spi-nija. V Ajdovščino je prišel leta 1929. Bil je doma iz Dubrovnika ter se je bil kot italijanski dobro vol j ec udeležil svétovne vojne. Z našim ANA CHARP0VA BABICA dipl. v Pragi in Bs. Airesu z dolgoletno prakso v porodnišnicah, se pri poroča cenj. Slovenkam. — Sprejemaj penzionistke, posebno z dežele. —-Prvovrstna postrežba. CABRERA 4311 - U. T. 71 Pal. 2383 REDEK SLUČAJ! V ul. Dto. Alvarez 2288, vogal Cucha Cucha, najdete veliko izbero vsakovrstnih navadnih (in športnih črev-ljev in copat po okusu. Zaloga šolskih potrebščin in tobakarna. Spreje mam naročila in popravila po najugodnejših cenah. ALBERT BELTRAM KROJAČNICA " Triestina " izvrši obldke vaake vrste iz najboljšega blaga ter po nizki ceni Nudi Vam tudi velike olajšave v plačevanju Franc Melinc B AUNES 187 (vogal Paz Soldán) Bs. Aires U.T. 59 Paternal 1262 ¿-¿¿Síi, Hotel Balcánico LASTNIK ANGEL VELYANOVSKY 25 DE MAYO 724 BUENOS AIRES ZDRAVE IN ZRAČNE SOBE ZA POSAMEZNE GOSTE IN ZA DRUŽINE. PROVRSTNA POSTEREZBA IN ZMERNE CENE. KROJAČ izvršujem vsa v to stroko spadajoča dela, Obleke od $ 55 do 120. Hlače fantazija od $ 10—28. Delo prvovrstno. Blago iz najboljših tovarn. Olajšave za plačevanj« MAKSIMILIJAN SAURIN VARNE8 2191 Buenos Aires (nasproti postaje La Paternal) — U. T. 59—4271 01000202482323532353230102020100314823482353234848485348235323532353230000010202010202012348232323532353234800020101532348235323000201234801020102025353534853235353532353234853484853532323482348532323532348534823485348 Cv ZA POUK IN ZABAVO c< Mobilizacija v deželi kralja vseh kraljev V nekem listu čitamo naslednje zanimivo poročilo ,iz prestolnice "ne-gusa negestija" — kralja vseh kraljev: Abesinija mobilizira! Niti brzojav, niti lepaki, ki jih ne poznajo, ne raz-širj/ajo mobilizacijskega povelja po deželi, a stotine tekačev brzijo od kraja do kraja in prenašajo vest — Rajši mrtvi nego sužnji! Zadnji govor "kralja vseh kraljev" je dal znamenje, njegovi služabniki ga sporočajo sedaj z največjo vnemo v najmanjšo vas. Možje se vsepovsod pripravljajo za boj. Inštruktorji, ki so jih vzgojili belgijski in švedski častniki, organizirajo v brzih tečajih oddelke in polke bodoče armade. Vsa dežela je pod nekakšnim vročičnim dojmcm. Prestolnica Addis Abeba sama je videti od jutra do večera, kakor da je pripravljena na klic k orožju. Iz provinc prihajajo vsak dan od vseh strani knezi in princi v kraljevsko palačo,da se zagotovijo istočas. z orožjem, strelivom, inštruktorji in denarjem za čete, ki jih ,bodo dali vladarju na razpolago. Po vseh parkih, na trgih in cestah srečuješ manjše oddelke vojakov, ki uživajo pod vodstvom svojih podčast nikov svojo vojaško "vzgojo" s pravo strastjo. To so tisti, ki so priromali iz province, prebivalci glavnega mesta, in celo osobje velikega hotela za tujce eksercira vsak dan. Pri tem je š c< y pripomniti, da so ti vojaki delcma čisto mladi ljudje, mnogi štejejo komaj 12 let, naravnost nepojmljivo za evropsko mišljenje, a tudi bradati starci se vežbajo z navdušenjem v spo rninu na velikega Menelika. Povelja se izdajajo tu na čuden način v francoščini, t. j. v čiribiršči-ni, ki bi jo zaman poskušal razumeti. Garde a vous! Pozor! vpijejo obesin-ski podčastniki s hripavim glasom. Če vprašaš Abesinca glede vojaške vrednosti njegove armade, se bo prezirljivo nasmehnil: Mi korakamo celo dneve, ne da bi nam bilo treba ene same kapljice vode. Tega vi — t. j. belokožci — gotovo ne zmorete. Gotovo, manjka pušk, manjka streliva in vest, da v Londonu ni mogoče dobiti kreditov za Abesinijto je izvala nekaj razočaranja, toda vse račune z žilavostjo, z abesinskim jn tudi afriš kim patriotizmom." To so naši edini zavezniki, kajti vemo, da nam od frendžev, belokožcev, ni pričakovati ničesar!" NEPRIČAKOVANA OD KRITJA V bivšem nemškem delu Nove Gvineje so avstralski raziskovalci že lani odkrili še neznan rod domačinov, ki je bil na visoki kulturni stopnji. Sedaj pa poročajo, da je avstralske mu etnologu dr. Aircherlayu uspelo še vse bolj senzacionalna najdba. V pragozdu je namreč odkril, ki so vodili do velikanskega mavzoleja, v njem pa je bilo večje število izborno ohranjenih človeških mumij. Ta trup la so čepela vsa na tleh in so si podpirala glavo z rokami. Acherley ceni starost te najdbe na več tisoč let in ni izključeno, da obetajo znanosti tu kaj še nepričakovana dognanja. Ženski kotiček Življenje žensk se krajša? Dočim se je povprečje človeške življenjske dobe v zadnjih 50 letih moč no dvignilo, trdi angleški zdravnik prof. dr. James Irvington na podlagi svojega proučavanja, da živi današnja ženska povprečno dve leti manj nego njena mati in stara mati. Vzroke za ta pojav, ki je v hudi BlIllllllllllllllItllllllllllllllllilliiiiiiiiiiiHilllllllItlllllllllllllillllllll ŽRTVE KAJENJA Neka angleška statistika ugotavlja, tla postane letno na vsem svetu okrog 2000 kadilcev žrtev neprevidnega rav nanja s cigaretami in smotkami. — Večina nesreč se dogodi tako, da si prižgejo strastni kadilci cigareti še v postelji. — Pri tem zaspijo, postelja se zname in v mnogih primerih se neprevidneži ne morejo več rešiti. NOV NAČIN ZDRAVLJE NJA UMOBOLNIH V Swanseji, v Walesu, nameravajo napraviti eksperiment, ki vzbuja med prebivalstvom nekaj skrbi. Več posestnikov je namreč na iniciativo ne koliko umobolnic sklenilo, da bodo za poslili na svojih poljih večje število blaznežev, ki so bili doslej internirani po zavodih, od tega eksperimenta si obetajo veliko večje število ozdravitev nego od zaprtih zavodov. Sicer ta eksperiment ni povsem nov. Že kakšnih sto let ga pralcticirajo v Gheelu v Flandriji in samo 3 odstotki bolnikov so se izkazali pri tem za neozdravljive. Redniki umobolnikov dobe seveda primerno odškodnino. opreki z osebnim vtisom, ki ga ima vsakdo izmed nas in tudi v opreki z dosedanjimi znanstvenimi izsledki, je iskati po mnenju dr. Irvingtona v da našnjem življenskem načinu ženske. Živi gotovo bolj intenzivno in živčno nego ženska minulih dob. Da išče an gleški zdravnik krivdo tudi v današnji ženski modi in v načelu vitke linije, se razume samo po sebi, čeprav mora po drugi strani priznati, da je današnje žensko oblačilo v mnogih pogledih veliko bolj zdravo, pametnej šo in bolj praktično, nego je bilo kdaj prej. Ne ugaja mu pa, kako se ženske oblačijo pozimi. Po njegovem bi morale biti za svoje telesno in dušev no zdravje v tem času odete v debelo plast tolšče. Profesor Irvington trdi, da so bile ženske v njegovi mladosti neprimerno odpornejše nego danes. Niso bile sicer tako krepke in tudi niso toliko zmogle, zato pa je bila njih sposobnost pasivnega prenašanja vseli nadlog in bolezni toliko večja. * za Metle v Združenih državah V Združenih državah Severne Ame rilce prodajo vsako leto 70 milijonov metel. Tako pravijo statistike. Na podlagi tega podatka, je nekdo v listih napisal trditev, da so ženske v Severni Ameriki najbolj snažne na svetu. Resni ljudje se ne dajo tako hitro prepričati, pa pravijo, da se ljubezen do snage zrcali ne sanio v metlah, marveč tudi v porabi drugih reči, predvsem mila. So pa tudi hudomušneži, ki menijo, da velika potrošnja metel v Združenih državah utegne biti v zvezi z možnostjo, da so "boljše" polovice v zvezdnati republiki morda bolj energične nego v drugih deželah. NAJHUJŠI NAI-IOD hitro preže neš, ako namažeš nos zunaj in zno' traj z vazelinom in potegneš vanj ne koliko soka. Sluznice se srkčijo in nos je prost nahoda. Glavno sredstvo je tu limonov sok, vazelin uporabljaš samo zato, da limonov sok preveč ne peče v nosu. Madeže od tintnega svinčnika na-' tremo s slanino, potem pa izperemo z milnim alkoholom. •Madeže od kave, čokolade in kaka va, ki jih nismo takoj izprali, moramo čez noč omehčati z glicerinom, potem pa izpiramo z mlačno vodo ali 7 milnim alkoholom. Madeže od rje pokapamo z Simonovim sokom, potem pa držimo blago nad soparo. Rjaste madeže na svili in baržunu namočimo s hudim kisom, jih pokrijemo s pepelom od pmotk in pustimo nekaj časa pri miru. Kasneje izperemo z milnim alkoholom. MODAS "WILMA" Nudimo cenj. odjemaJkam veliko izbero klobukov, torbic, kož .in fantazij Izdelujemo fine in navadne obleke po naj novejši modi. Cene merne. Delo solidno M. PRINCIČ & J. KUKANJA 1468 Rivera 1476 Nova palača Zveze narodov v ženevi, v katero se bodo preselili njeni uradi če bo Zveza srečno prebolela sedanjo kfizo HIGIENA NOG Doraščajočo mladino bi bilo tre' ba posebno pri telovadnem pouku dobro opozoriti, kakšen pomen ima nega nog za pravilno hojo in za to, da se obvaruje ploskosti, M povzroča toliko bolečin in ovira člove" ka v delu. Pred vsem bi jo bilo treba poučiti: da prstom ne smejo ovirati proste-ga gibanja ne čevlji ne nogavice; da morajo biti čevlje močni in i' meti široke, srednje visoke pete; da je treba noge krepiti s pogostimi kopelmi; da mora pri hoji teža telesa prelia jati pred vsem na nogo, ki stopa naprej, kajti po hoji na zadnji nogi se noge slabijo in postanejo lahko ploske. Prav tako je potrebno, da posveti mladina nekaj časa redno specialni telovadbi za noge. MALI OGLASI KDOR ŽELI spoznati samega sebe, svoje hibe in sposobnosti, svoj značaj, svoje doboče in preteklo življenje, naj «e obrne na priznanega grafologa. — ¿.aduavjuje napisati lastnoročno ime in priimek, dan, mesec in leto rojstva ter poslati v pismu en peso na naslov: GRAFOLOG, Calle Tucuman .586, Bs Aires. — Pišete lahko v svojem materin skem ali pa v kakem drugem jeziku. DR. MIGUEL F. VAQUER Zdravnik bolnišnic Rawson ki Sala-lerry. — Clínica General de, Niños. Tinogasta 5744 UT. Liniers 548 NAZNANILO. Sporočam, da sem se preselila iz nI. Fraga 61 ter bom, kakor doslej, razpolagala vedno le z zanesljivo dobrimi službami za matrimonios, služkinje, sobarice itd. BERTA CERNIČ, Dorrego 1583 (pol kvadre od Rivere 1900) — U. T. 54, Darvin, 3588. L. USAJ • V zalogi ima vsakovrstno pomladansko blago iz najboljših tovarn "CAMPER" • CARMENDIA 4 9 7 3 Bs. Aires — Paternal HSmWiSSHSiSíl --—_ ■— krojačnica P. CAPUDER se priporoča cenjenim rojakom Buenos Aires, Billinghurst 271 dpt. J (višina ulice Cangallo 3500) Expreso „G0RIZIA" Najstarejše prevozno podjetji za mesto in na vse strani dežele. Zmerne cene in solidna postrežba FRANC LOJK Calle VILLAROEL 1476 Višina Dorrego 900 U. T. 54 Darvvin 5172 in 2094 PREK0M0RSKA POŠTA Iz Evrope dospejo 16. Neptunia 17. Lipari 20. H. Brigade in España Proti Evropi odplovejo 15. Florida 17. Almeda Star 1!). H. Princess 20. Neptunia in G. Osorio VREDNOST DENARJA 100 dinarjev 100 lir 100 šilingov 100 mark 1 funt št. 100 fr. frankov 100 čsl. kron 100 dolarjev 1 30.2» 71.50 40.50 18.35 24.5» ' li 371- 0 BAR-RESTAVRACIJA "ZEPPELIN" 25 de MAYO 722 U.T. 31-397? Izvrstna godba od 3. pop. do 1. Vo polnoči. Odprto podnevi in pono«1 Pivo iz sodov in v steklenicah. Quilmes chop $ 0.25 Samo pristna pijača Menjevanja denarja po vsako-v dnevnem tečaju ALEXANDER DUMAS: SULTANETA -KANOVA HČERKA — Ko je Ammalat zagledal svojo ženo, se mu je takoj zazdela grda; in ker se mu je zdela grda, so v njegovem srcu še nadalje mirno spa" la vsa mladeniška ljubezenska čuv stva; pa ne samo to; radi položaja ki je nastal, so izbruhnili ostri politični spori med njim, njegovim stricem in njegovim tastom. Nežnost, ki temelji pri vzhodnih narodih samo na čutnosti, je radi tega polagoma umirala 'v duši Ammalat bega; ko so torej njegove oči zagledale Sulta-neto, jim ni bilo niti treba zahte" vati /bd srca, naj žrtvuje ostanke kakšne stare ljubezni. Res jte, da je bil Ammalat poročen mož, njegovo srce pa je bilo še nedotaknjeno. Sultaneta in Ammalat nista še vedela, kaj čutita drug do drugega, pa sta svoja medsebojna čuvstva i-menovala prijateljstvo; in ker ju nihče ni oviral, sta bila vedno skupaj. Ahmed kan, ki je pogostokrat odhajal na potovanja po Avariji ter je svojo hčer puščal v družbi svojega gosta, je bil bržčas edini, ki je opazil ljubezen med mladenko in mladim možem; ker je pa ta ljubezen popol noma odgovarjala njegovim željam, se ji ni upiral in to tem manj, ker prvi zakon, kakor je bil tudi sam po vedal Ammalatu, nič ne pomeni za muslimana, ki ima pravico poročiti štiri žene. Poleg tega je Ahmed kan vedel, da se Ammalat in njegova žena nimata rada, pa je tudi naravnost koprnel postati tast svojega mladega prijatelja, to je dediča Tarkovskega čam-kala, moža, ki bi ga mogel uspešno podpirati v njegovem boju proti Rusom, Tako je minevalo poletje, dokler ni nekega jutra pritekel v grad e-den izmed kanovih pastirjev ter je ves prestrašen pripovedoval, da se je v jutru prikazal iz gozda tiger, se plazil kakor maček, skočil na ovco ter takoj izginil s svojo žrtvijo. To je pastir pripovedal na dvoriš ču "nukrom", ki so se bili zbrali o-krog njega. "Ali je med vami mož, ki ima dovolj poguma, da usmrti tigra?", jo vprašal Ahmed kan. "Oni, ki se upa, naj vzame najboljšo in najlepšo od mojih pušk, pa naj si jo obdrži, če ubije zverino!" Eden izmed kanovih "nukrov", ki je bil spreten strelec, je stopil naprej, izbral puško, ki se mu je zdela najboljša, ter dejal: "Jaz pojdem!" Kan se je vrnil v grad ter je A-mmalatu in Sultaneti govoril o dogodku. Oba pa sta bila tako zamaknjena v .svojo ljubezen, da na videz nista slišala Ahmedovih besed. Ves naslednji dan so zaman čakali na "nukrov" povratek; vrnil pa se je v grad pastirček, ki je pripovedoval, da je "nuker" prišel popoldne na hrib, našel tigrove sledove ter da se je naslednje jutro odpravil v gozd sledeč poti, po kateri je bila zver prišla ugrabit ovco. Tigra pa ni bilo na izpregled; na razdaljo ene verste je bilo slišati iz gozda njegovo rjovenje, po čemer je bilo sklepati, da zver še ni bila požrla cele ovce, marveč da ji je ostalo še dovolj mesa za zajutrek. Ko je nuker videl, da se tiger noče prikazati, je sklenil iti še globlje v gozd, zverini nasproti. Četrt ure kasneje je pastirček slišal strel, takoj nato hudo rjovenje, potem pa ni slišal nič več, dasi je prav močno napenjal ušesa. • Pastirček je končal svoje pripovedovanje tako-le: "Čakal sem dobro uro; ko sem pa videl, da 'nukra' ni več iz gozda, sem se odpravil semkaj, da poročam, kaj se je zgodilo, kajti po vsej priliki je 'nuker' umrl". Minuli so trije dnevi in 'nukra' ni bilo nazaj; na četrti dan pa se je spet prikazal tiger in ugrabil drugo ovco. Pastirček se je vnovič javil v Ah-medovem gradu ter sporočil, da se je zver spet prikazala. Ta krat je slučaj nanesel, da je Sullaneta zalivala cvetlice na svojem oknu, ko je pastirček prišel na dvorišče, pa je slišala njegove besede. Ko je mali pastir končal svoje pripovedovanje, se je Sultaneta umakni la od okna; šla je iskat Ammalat be- ga ter mu povedala, kar je bila slišala. Komaj je Sultaneta končala svoje poročilo, je vstopil Ahmed kan ter vprašal Ammalata: Kaj praviš k temu?" "Pravim, da sem si vedno želel iti tigra lovit", je dejal mladi mož, "pa hvalim Alaha, da je izpolnil mojo željo. Preizkusil bom svoje strelske spo sobnosti proti tigru". "Previden 'bodi Ammalat", je odvrnil Ahmed ter zmajal z glavo, "tiger jo nekaj drugega nego dagestan-ski merjasec". "Dovolj bo, da mi pokažejo tigrovo sled, pa pojdem za njo, kakor bi bila merjaščeva". "Tigrova sled vodi mnogokrat v pre pad". "Ali si morda misliš, je odgovoril Ammalat, "da se mi bo v glavi zavrtelo, ko bctn stopal po nevarni stezi ter da si ne upam postaviti noge tja, kamor jo je postavil tvoj 'nuker'? Če je Avarovo src.e trdno kakor granit njegovih gora, je srce Dagestanca' močno, kakor železo". "In ob železu tvojega srca, dragi brat", je dejal Ahmed kan z nasmeškom in prožeč roko mlademu možu, "si bo tiger polemil svoje zobe; pozneje pa bo prišel čas, ko si bo tudi orel zlomil ob njem svoj zakrivljeni kljun. Kdaj pojdeš?" "Dve uri pred zoro". "Dobro", je odvrnil Ahmed, "izbral ti bom vodnika". "Tu imate vodnika", se je nekdo o- glasil za hrbtom prijateljev, ki sta u-zrla Neftalija, ko sta se obrnila. "Ah ti si!" je vzkliknil Ahmed. "Da!" je odgovoril Neftalí. "Slišal sem, da je tiger požrl eno izmed tvojih ovac ter umoril enega tvojih "nukrov', pa sem prišel sem, da ti po-rečem: Prijatelj mojega očeta, dokazati ti hočem, da sem zmožen tudi česa drugega ter da ne služim samo za to, da ustavljam na gorskih stezah popotnike ter jim ponujam gostoljub nost. Prišel sem, da umorim tigra". "Dobro," je odgovoril Ammalat — "prišel pa si prepozno". "Zakaj?", je vprašal mladenič. 'B'o va pa v dveh napadla zver. Sin mojega očeta je vreden stopati ob strani vojvode, četudi je vojvoda nečak tar-kdvskega čacnkala. Le vprašaj Ah-meda kana!" "Ne rabim pomoči", je ponosno odgovoril Ammalat beg. "O tem nihče ne dvomi", je dejal Ahmed; "vendar pa nimaš pravice zavračati tovariša^ ki se je prosto-stovoljno ponudil, da se skupno s teboj poda v zelo veliko nevarnost". Ammalat je pogledal Sultaneto, pa jo videl, da je imela sklenjeni roki ter da je zrla vanj; dekle je vedelo, da je Neftali eden izmed najbolj neustrašnih in spretnih gorskih lovcev, pa je-želela, da bi se Ammalat odpra vil na nevarni lov v družbi tovariša, čegar pogum je poznala". "Dobro!" je dejal Ammalat ter dal Neftaliju roko. Ammalat in Neftali sta krenila v mošejo, položila sta prisego, kakor iei navada pri Abrekih, in ko je 'u)o)|fll1, blagoslovil njuno orožje, sta se ^ vzklikajočo množico odpravila v * re. z»' "Oba, ali pa nobeden!" jima j« klical Ahmed kan. "Prinesla bova tigrovo kožo, ali ^ bova umrla!" sta odgovorila love®' Sul'"' dS Ammalat se ni poslovil o<} nete; ta pa je bila šla v najvišje s k a rio ve palače ter je ves čas «aH* z robcem, dokler nista mlada f0 izginila v gorovju. V. ' H ii^ Prebivalci gradu .naslednjega ' , še niso pričakovali novic o loVt,' ¡ minil pa je še en dan in starej^1 so se začeli vznemirjati. Prav gotovo je, da v vsem ku ni bilo ognjišča, okrog katCc u- , invC11' bi se ne razgovarjali o obeh lu ¡ gotovo pa je tudi, da v vsej va6'v(r bilo človeka, ki bi bil občutil v ^ jih prsih toliko žalosti in vzne«101" nja, kakor Sultaneta. ^ Ko je napočil tretji dan, «e je 1 zalo, da vznemirjenje vaščanov grajskih ni bilo neutemeljeno. ^ Ob dveh popoldne je. prispel do ^ vih vaških hiš mladenič vpa-ileF8^ ca, z razdrapano obleko, ves —, - ------, od strjene krvi ter izmučen oc {tr te in utrujenosti. Bil je to Neftali, ki so ga v®']a9t dovedno obkolili ter ga začeli no izpraševati. wlovfll Evo kaj in kako je pr»P°v Neftali: IZDAJA: Konsorcij "Novega lista» UREJUJE: Dr. Viktor Kjuder. A