St. 73. V ixoriui, v torek due 11. septembra 19U6. Letnik VIII. Izhaja vsaktor«k inaobotoob 11. uri predpoldne zamestoter oL 3. uri pop. za deželo. Ako padena ta dtiova praznik izide dan pr«j ob fi. zveč«r. Staue po pošti prcjeniHii ali v Gorici na dom pošiljan celoletnoK K, polletno 4 Kin četrtletno 2 K. Prodajase v Gorici y to- bakarnan Schwarz v Šolskih ulicah, Jellersitz v Nunskih ulicati in Le- ban na Verdijevein tekališou po 8 vin. GORICA (Wutranje Izdanje). Uredništvo in upravništvo se nahajata v e spravi maslo v detaljno razprodajo na An^leäko. j Angleäka je prvič zelo blizu Danske, drngic pa zelo potrebaje masla, kar je v zvezi z značajem angleškega hranjenja. En sam ponesrečen poizkus v zadru- žniškem üivljenja, ki naj ga sicer pro- vzročijo katerifcibodi vzroki, nčinEnje : zavirajoče na ostali zadružni razvoj Bkozi desetletja in desetletja. Masa nam- reč ne more in tadi noče razameti, da je nspeh in neuspeh gospodarskih naprav le rezoltat gospodarskega procesa, na katerega sicer mnogo npliva delavnost in sposobnost upraviteljev podjetja. Prvo zadrugo za direktni izvoz masla je ustanovil 1. 1888 pravosodni minister M. A. Alberti pod imenom „Danmark« Lir.dmoens Srröreksport F )- rening". (Dinska zveza poljeddcev z* izvoz maala). Začetkoma je ätt-la zveza 400 pridruženih zadrng, I. 1901 3 pa le äe 84. Povod padanja številu pndruženih zadrog je bila precejänja izgoba pri po- slovanju, katero je provzročilo ncspo- sobno vodstvo zveze. Pri vwem tem je zveza še precej velika, ker je izvozila 1. 1902 3 za 13 milijonov krön ma.-bjerga na otoka Jitland, kar je samoobsebi umevno, ker ima zelo ngodne zveze z Angleäko: 1 1|4 dnevne parobrodne route vežejo Esbjerg z Harvichem, Mallom in Newcastlem. L. 1902 3 je razprodala ta centrala 3,600.000 kg masla v približni vrednosti 7 milijonov krön, in je dosegla za svoje maslo povprečno ceno 251 K za vsak kilogram. Cißti dobiček omen- jenega apravnega leta je znaäal 88000 K, tako da je zveza razdelila med avoje zadrage äe nadplačilo 2 112 öre za vsak funt. Kakor pa že ime kaže, se ta zveza ne peča samo z vnovčenjem pridelkov svojih članov, nego goji sploh trgovino z maslom. V 5 pozimskih mesecih raz- poäilja naravnost naprej maslo svojih članov v sodčkih po 25 kg, v 7 poletnih mesecih pa klasificira maslo, katerega dobi od svojih zadrag, ga pomeša, reže v komade po 1 angleäki fant in opremi s potrebno obliko za razprodajo. Enake zveze so se äe nstanovilo za srednje Jitlandsko v Horsensu, Aalborga in Viborga. Dansko maslo je vsled tehnično zelo razvite pridobitve, vsled svoje okaa- nosti in trpežnosti zaslovilo, ni coda torej ako so äpekulanti pričeli vvažati na Angleäko vse mogoče slabe izdelke pod naslovom danskega masla. Da se tako početje, za dansko kapčijo vsekakor škodliivo početje, onemogoči, ae je uata- novila 1. 1900 v Kodanju posebna za- draga, katera je imela edini namen, da doseže registracijo posebne znamke za dansko maslo, tzv. Lar znamko, katero sme nositi edino le maslo izhajajoče iz danskih mlekarskih zadrag. Ta zadraga priskrbi pridraženim zadragam sode, ki imajo vžgano dotično znamko in äe po- sebno ätevilko za vsako zadrago posebej, tako da je omogočena zeio stroga in na- | tančna kontrola. Tej zadrugi je pristopilo do leta 1904 1240 mlekarnic, torej 90° 0 vseh danskih mlekarskih podjetij, kar dovolj obvetljaje potrebo skapnega go- spodarBkega nastopa pri prodaji tako važnega poljedelskega prodakta. Ear nam dopade na danskem mle- karskem zadrazniätva je to, da je sa- morastlo. Ni ga vodila dobrotljiva roka vlade, ni vživalo gmotnih podpor, in se je vendar tako ogromno razäirilo in raz- vilo. Danska vlada namreč ne podpira zadrage kot take, pač pa podpira polje- delstvo. Izdaja pa danska vlada za po- speševanje mlekarstva sledeče podpore: 1. za pospeševanje racionelne molžnje Mk 15560. En del tega zneska odpade za plačo strokovnrga uöilelja, ostanek pa za prirejanje pouJnih tečajev o molžnji po celi deželi. 2. Za slatistične podatke o mlekarötvn Mk 10000. S tem zneskom se plaöa posebneg* statistika, katerega naloga je zbirati tedenska po- ročila o cenah, ki se plačajo za maslo, in sestaviti razkaze o stanji mlekarstva. Vsaka zadruga, ki vpoäilja podatke, do- biva en izvod teh poročil. Sedaj je vde- leženih pri tem polovica zadrag. 3. Pri- spevek k kontroii karjave pri zadragah po posebnem strokovnjaku Mk 1120. 4. Prispevek za prirejanje razstav za maslo v zneskuMk 4440, nadalje za plačo, pi- sarniäke in potovalne stroške 4 okrajnih izvedencev za mlekaratvo v zneska Mk 14000. 5. Plače, pisarniške in potovalne stroäke za poljedeiske ataäeje v Londonu in Hamburga v zneaka Mk 28880. Ti ata- ä->ji $o eizkazali v prakai kot z lo koiistni. 6 Prispevke mlekarskim uradnikom obeh spolov za izpopoljenje njih znanja in povečanje njih izknstva v mlekarski stroki v zneska Mk 22220, vsega skapaj torej letnih Mk 96220 samo za mle- karatvo. (Konec pride.) Politiöni pregled. Parlamentarne zadeve. Konec je poletnih počitnic za av- strijsko politiko. Jntri se že snide volilni odsek, in dne 18. t. m. se snide tadi poslanska zbornica. Te dni se je madil na Danajn ogrski min. predsednik in bil je vsprejet od cesarja. Razgovarjal se je tadi z ministrom za zananje zadeve grofom GolahovBkim, z vojnim ministrom baronom Pitreichom in z min. predsed- nikom baronom Beckom. V soboto pa se je podal naä min. predsednik baron Beck v Badimpeäto in je tarn nadaljeval svoj razgovor z ogrskim min. predsedni- kom glede nagodbenih zadev. Bodoče državnozborsko zasedanje bode kratko, kajti v novembrn se snidejo v Badimpeäti delegacije, v decembru pa bodo sklicani dež. zbori. V ti kratki dobipa poslanska zbornica ne bode mogla reäiti mnogo reči, ampak skuäala bo reäiti najprej volilno reformo, podržavljenje severne železnice, in dovolila bo vladi tadi pro- vizorični proračan. Glede volilne reforme LISTEK. Sarnotar. Črtica. Spisal lvo Česnik. (Konec.) Tako se je začelo peklensko živ- Ijenje v naäi hiäi ; v samem pekla ne more biti hajäe. Sin je jel hladiti svojo jezo in iskati tolažbe v vina. Hodil je pozno po noči domov, preklinjal in pretepal ženo. Meta je zbadala mene, in včasih sta 8e združila oba ter me obdelavala. „Glovnja stara, požerah ! Za ognjem aedi zmirom in pali svoje stare kosti". Sin je bil pijan, zibal se je po kuhinji in kiel. „Hadiö stari, delat pojdi na njivo!" „Saj je dež zanajk. „S hiäe pravim, z moje hiäe ven lu „Vse si pojedel", je vpila Meta. Roza je prihitela z otrokom v na- ročju in jela miriti. Toda vae je bilo zastonj. „Ven, pravim, iz moje hiše ! Tq sem jaz gospodar". Prijel me je za roko in pahnil po veži. Niaem ae hotel braniti in tepsti s svojim ainom. Padel aem in si potolkel glavo. „Jezus Marija, kaj delaS, Peter". „Ven, atarec !" Ljndje so g edali skozi okno in si namigavali. „Z Bogom, Peter, z Bogom. Meta 1 Ne bo me več v hišo". Odäel sem počasi, z bolno duäo k bratu Tonrfaža, ki me je vsprejel z ve- seljem. Od tedaj živim ono samotarsko j življenje. Od pomladi do jeseni sem tu, pozimi pa pri bratu ki me sili, naj ostanem staino pri njera. Toda smilil se mi je preveč ta kraj mira, da ga ne morem zapastiti. Zanima vas morda, kaj se je potem zgodilo. Ne ljubim dolgih pripovedovanj, tudi me preveč razburjajo, zato vam bom povedal le kratko. Otrok jima je kmalu umrl. Oi tedaj jo je aovražil še bolj. Dobra je bila in voljna, in ne vem, da se je mogel ta človek tako poživiniti. Tepel jo je toliko ča8a, da je umrla. Potem je bil zadovoljen. Nekega dne so mu pa prodali vse. Sei je po sveta in se ni vrnil. Kaj se je z njim potem godilo, ne vem. Meta berači naokrog. Poboljäala se je in iz- preobrnila in mislim, da ji je Bog od- puatil grehe". „Zakaj pa ne živita skupaj ?u sem ga vprašal. „Meta ne mara za samoto. Jaz p? moratn biti takaj, ker je tu moje drugo, pravo življenje, življenje puščavnika. Po- zimi sva pa lepo pri Tomažu. Tako je, gospod. Zdaj pojmujem veliko besedo Zveličarjevo : „Ljnbi svo- jega bližnjega kot samega sebe !" Ko bi se ljndje zatajevali in vzgajali svoje daäe v ljubezni, potem bi dobila zemlja drugo lice. V samoti včasih marsikaj premiä- Ijujem. Ljabiti bi se morali Jjadje kot bratje, odpuäcati bi sd morali. ßogati bi ne smeli zaničevati revežev. B'gastvo je zunjka za Ijadi. In resnične so besede „Lažje je pri ti kameli skozi äivankino uho kot bogatinu v nebeäka kraljestvo". Goljafija je po svetu, gospod, in samo- pasje, to vam pravim. Ali nebeäka vrata so velika in močna in ključ je trden. Težko bo trkati nanje z zavestjo : „Kriv aem". Ljndje 86 čutijo nesrečno bolj kot kedaj, ker se ne ljubijo kot bratje, ker ne delajo vsi in si ne pomagajo vza- jemno. Tradijo naj se zatirani za enega samega, da živi v razkoäja. Po 8vetu bi sei, veste, gospod, in bi govoril po vaseh, trgih in mestih, da bi me posluäalo staro in mlado : „Kdor ne dela, naj tudi ne je !u Rad bi vam povedal vse bolj na- tančno, kakor imam v duäi, vse lepo in mogočno, da bi se čudili. Ali na debelo sem tesan in ne morem". Gledal je utarec še vedno tje v daljavo, kjer so debele zvezde na neba. Pozno je že bilo, zato, sem se po- slovil pri starcu, mu stisnil roko in mu želel mirna, srečna jesenska leta. nZ Bogom bodite in hodite arečni in zadovoljni !'k V te ßkromne besede je položil vse svoje želje. Težko mi je bilo, ko sem odhajal od njega. Poklical sem paa. Počasi in varno sem atopal möd grmovjem proti potoka. Luna je vzhajala med mrenastimi oblaki in obsevala z nerazločnim svitom polja, ki so ležala pred mojimi očmi. Sem od morja je vela topla sapa in majala listje na drevja, ki je äepetalo in šelestelo nekaj tajnega in nezuanega. V grmovju 8e je nekje ogla^al öak, tatn za gorami se je pa zdaj in zdaj sprožil blisk in ävignil nad vrhovi v dolgi» krivi örti. pišejo nekateri listi, da jo bode poslanska zbornica skoro gotovo sprejela. Pa tadi če bi je ne hotela vsprejeti, je vendar gotovo, da se prihodnje volitve ne bodo več vršile na atari volilni podlag'. Ministerski preds. Beck v Budimpešti. Ministerska predsednika Beck in Wekerle sta se v nedeljo razgovarjala o nagodbenih vprašanjih ter se dogovorila, da predložita več vprašanj tehniško go- spodarske naravi v pretresovanje komi- siji, ki bo sestavljena iz delegatov obeh vlad in bo izmenoma zborovala na Du- naja in Badimpešti. Komisija se sestane na Dunaja dne 18. t. m. Volitev v moravski deželni zbor. Moravsko namestništvo je razpisalo nove volitve za moravski deželni zbor. Dne 11. novembra voli splošna kurija, 18. ožje volitve; kmečke občine volijo 20. novembra, ožje volitve 27. novembra; mestna kurija voli 29. novembra, ožje volitve 5. decembra; volitve trgovskih in obrtnih zbornic 6. decembra, velepo- sestvo 7. decembra. Sultan o Bosni in Hercegovini. Turški po8lanik v Belgrada Peti paša je izjavil depataciji bosanskih mo- hamedancev, da saltan ne ugbvarja av- tonomiji Bosne in Hercegovine. Nikdar pa ne prepnsti, da bi uvrstili deželi v avstrijsko cesarstvo. Turški sultan je zdrav. V soboto je vsprejel turški saltan francoskega in angleškega poslanika. — Poslanika sta se prepričala, da se sul- tana dobro godi in jima je tadi sam re- kel, da je zdrav. Potovanje kralja Petra po vztočni Srbiji. Iz Belegagrada poročajo: Na poto- vanju iz Negotina v Zajčar je prebival- stvo kralja Petra povsod vsprejem»lo in pozdravljalo z velikim navdušenjem. Pred svojim odhodom iz Zajčara je kralj pri- redil banket, katerega se je vdeležilo 200 ča8tnikov garnizije. Kralj je v svoji zdravici rekel, da je zadovoljen z redom, ki ga je našel, in tudi zdelovanjem čast- nikov. Izrazil je željo, naj bi častniki ustrajali na tern potu na srečo Srbijein srbstva. Kralj je zaključil z besedami: „Živeli moji dragi častniki!" Častniki so na to trikrat uskliknili „Živio kralj !" Na to napitnico je divizijski po- veljnik polkovnik Živkovic odgovoril: »Vaše Veličanstvo! Timovčani žive in nmrejo za svojega kralja in za domo- vino ! Živio vrhni poveljnik!" Iz ŽajČara se je kralj podal v Knja- ževac, kjer je bil tudi navdušeno vspre- jet. Tukaj je kralja pozdravilo posebno odposlanstvo. — Kralj je odposlanstvo vsprejel v posebni avdijenci, na kateri je bil tudi ministerski predsednik Pašič. Po avdijenci je bil obed, na kateri je kralj napil bolgarskema knezu, njegovi rodbini ter napredka bratskega bolgarskega na- roda. Zahvalil se bolgarski general Botev, ki je napil Srbiji. Novi jezuitski general. V soboto ob JO. uri predpoludne se je izvrsila v Rimu izvolitev uovega generala jezuitov. Izvoljen je bil o. Fran- čišek Wernz, rektor gregorijanskega vse- učilišča v Rima. Novi general je bil ro- jen v Rossvveila pri Kolinu I. 184Ü. V jezuitski red je vstopil 5. decembra 1. 1857. Posvetovanje francoskih škofov. V seji dne 6. t. m. so se baje po- svetovali dopoldne francoski škosje o načinu, kako dobiti sredstev za dosedanje dohodke. Sklenili so, da postopa vaaki äkof sam po razrnerah. Škosje najbrže obveste dahovnike o svojih sklepih za- npno, ko jih odobri papež. Ločitev države od cerkve na Francoskem. Minister Clemenceau se je te dni izrazil nasproti nekemn sotrudnikn lista „Gaulois", da ne bodo na Francoskem, dokler je on minister, nobene katoliške cerkve zaprli. Vstaja na Kubi. Vstaje na Knbi še vedno noče biti konec. Zadnje dni so vstaši pognali v zr&k dva železniška mosta. Na rnnogih krajihso mnogi vstaäi pretrgali brzojavne zveze. Dogodki na Ruskem. V Petrogradu so priäli na sled za- roti, ki je imela namen izvršiti napad na velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča. Prijeli so šest oseb. Pri aretirancih so našli načrt vile, v kateri ßtanuje veliki knez ter obsodbo, s katero so ga obso- dili k smrti vojaški revolacijonarci. Japonsko brodovje obišče Angležko. „Daily Telegraph" poroča iz Tokija: Uprava vojne mornarice je stavila v proračun za prihodnje leto stroške za obisk japonske esbadre na Angležkem. Eakadra bo potovala na Angležko mimo rta „Dobre nade", povrne se pa preko Amerike. Domače in razne novice. Za „Solski Dom" so rlačali pred- sedniätvu: Peter Brumat v Šempetru 20 K; Gabrijela Berbuč v Gorici 20 K; Ma- tija Fabiani v Kobarida 2 K; pri ban- ketu povodom blagoslovljenja nove sole v Cepovanu nabrali po inicijativi nad- učitelia A. Rastja 22 K 05 h. Srčna hvala ! Izpremembe v fraučiškanski provinciji. — Premeščeni so: V Lju- bljano: P. Evgen Stanet, p. Albert Pirc; na Sv. Goro: p. Adalbert Flere, Oton Kocjan; v Novo mesto : gvardi an p. Viljem Vindiäar, p. Soverin Fabiani; v Kamnik: gvardijan p. Matevž Vidmar, vi- karij p. Angel MIejnik, p. Blaž Farčnik; v Pazin : p. Dominik Nabernik ; v Na- zaret: gvardijan in župni upravitelj p. Salezij Vodušek; v Brežice : P, Teosil Za;ec; na Brezje' p. Adolf Čidež. v— V Rim se je podal Č. p. Alkantam Črtanc nadaljevat modroslovne ätudije. Vpisovanje v posebne tečaje za odrssle na dekliških obrtnih šolah za sivanje in vezenje v „Šolskera Dornn" v Gorici se vräi ob enem i vpisovanjem v vsakdanjo Solo in se bo nadaljevalo ob šolskih |dneh. Pouk pa začne v pone- deljek 1. oktobra. Na c. kr. slovonski srednješolski pripravijalnici na gimnaziji v Gorici bode vpisovanje slovenskih učencev 15. septembra od 8.—12. are. Starši ali nji- hovi namestniki prinesejo a seboj: 1. krstni list, ki priča, da učenec nitna manj kot 9 pa tadi ne več kot 13 let; izpričevalo o dobro dovršenem 3. ali višjem razredu Ijadske sole; 3. zdravni- kovo izpričevalo o stavljenih kozab, o zdravih očeh in sploh o popolnem zdravju; 4. abožni list, če so starši revni; 5. ro- dovnico. Prednost pri vsprejemanja imajo tisti slovenski nčenci na Goriäkem, ki v Bvojem domačem kraju nimajo nobene priložnosti, naučiti se nemščine in ki še ne hodijo v c. kr. deško vadnico v Go- rici. Učnine je plačati 10 K za vsako polletje; ubogi in vredni ačenci so oproščeni celo ali na pol. Odlični in dobri učenci c. kr. pripravljalnice se na gimnaziji in realki V3prejemajo brez vsprejemnega izpita. Solsko leto 1906|7 se začne 18. septeinbra. V Gorici, 7. septembra 1906. C. kr. vodja F r. O r e ä e c. Kako je vccpljeno patrijotičuo rodoljubje v srcih naslh Furlanov. — Prejeli smo: Naši Furlani so znani kot patrijotični ljudje, ki se veekrat ne strinjajo s politiko goriških laških politi- kov, ki marsikaterikrat javno pokažejo, da so bolj goreči pristaši Garibaldija kot Franca Jožefa. V tem sinčaja pa se je pokazal kontrast. Namen teh vrstic ni, da bi kaj grajale ali hvalue, ampak po- ročati hočem suho dejstvo, ki se je do- godilo v petek. — V petek namreč so šli na dopust farlan3ki funtje, ki ho rav- nokar noaili še sabljo in unifonno av- strijskega vojaka, ki je prisegel zvestobo in udanost našema cesarju. Komaj pa so odložili to „maladeto" unif'ormo (kakor so kričali), so bili polni navdašenia za Garibaldija ter prepevali „Nele file del Garibaldi marciamo*' in vpili na vso mač: „Viva Garibaldi, viva I' Italia, viva re- publica, viva anarhismo" itd Ii niČ se jim ni zgodilo. Mi ne bomo tegačinagra- jali, grajaio naj ga tisti, ki so v to po- klicani. Če je to cesarskim kraljevim prav, je todi nam. In pri vsem takem „patrijotizrna" so Labi na boljemkotmi. Potemtakem ne bo kazalo tadi nam nič dragega, nego posnemati Lahe, ako ho- čemo priti do veljave in sploh do tega, da nas bode avslrijska vlada vpoAtevala. Slavnost v Tolininu. — V soboto se je vräila napovedana slavnost v Tol- miou. Draätvo „Citalnica" in „Rokodel- sko podporao druätvo" sta razvili za- stavi, obenem pa se je otvoril „Gisilni dom" novoustanovljene požarne brambe. Slavnost se je izvrsila po določenem vsporedu. Zjutraj, ko so priäli Tržačani s posebnim vlakom, kakor tadi Goričani s posebnim vlakom, so odkorakali z godbo s postaje Sv. Lucija v Tolmin. Po običajnih pozdravih in govorih na slav- nostnem prostoru so razvili zastavi. Po- poladne pa se je vršila Ijudska veselica, kateri je prisostvovalo do 4000 ljadij, kakor smo cenili. Nastopala so razna pevska draštva, izmed katerih moramo omeniti mešan zbor cerkljanski, draštvo „Rolo" iz Trsta" in kanalski pevski zbor kakor tudi šempeterski pevski zbor, ki so lepo peli. Tadi drugi pevski zbori so ugajali. Na koncu so zapeli pevci vseh draätev (bilo jih je do 200) pod vodstvom g. Zege iz Kanala „Morje adrijaosko", potem še velik mešan zbor „Kje dorn je moju. Za tem se je vršila „sokolska" te- lovadba. Zvečer je bila bakljada po trga, potem pa umetelni ognji. Po vrhovih tol- minskih velikanov so goreli kresovi, trg v dolinici pa je žarel v ognju. Na kratko rečeno: Slavnost je vspela v zadovoljnost občinstva. Tolmin je bil Blavnostno preoblečen, dekoriran z narodnimi zastavami, zelenjem in raz- nim drugirn kinčera. Slavnostni prostor je bil obdan z raznimi paviljoni, na aredi istega pa z mahovjem obdana tribuna, na kateri so bile zastave raznih društev (menda okoli 15). O postrežbi v Tolminu pa so se čule splošne pritožbe o zlorabi te slav- nosti v dobičkarske namene. Nekdo nam poroča, da je moral plačati s svetolucij- ske postaje v Tolmin zh štiri osebe z enim konjem — čujte ! — 10 K ! Ni H to gorostasno? Dobra ura hodä je! Spet drugi nam poroča, da na enem vozu se je peljalo 13 oseb, in vsakdo je moral plačati — 2 K! V tri četrt are se lepo pride s konjem s svetolacijske postaje v Tolmin. Mož je zaslažil torej v tri četrt uri — 26 K. Proti takemu nelepemu iz- mozgovanja in odiranju se mora najslo- vesneie protestirati. Tudi od strani trža- ških Slovencev je padla marsikatera trpka. Tadi tolminski höteli in gostilne si niso pridobili simpatij izletnikov. V ho- telu „Modrijan" se je računala navadna porcija peöenke — 1 K 20 vin. In več njih nam je povedalo, da so morali ravno v istem hotela plačati za koaček kraha — 10 vin. Ei „golaš" 36 vin, v Gorici 24. Vrhu tega so imeli v tem hötelu 3 — ital. natakarje. Na slavnosti smo videli tadi nove anisjrme ogajegascev, kapljeae pri žida Sleinerju v Gorici. Neki gospod, ki se j e kazal kot aranžer cele slavnosti z bli- ščečo čelado na glavi, so je čadno in nekako arogantno obnašal na popoldin- ski slavnosti, posebno med telovadbo. Kar snval je na levo in desno tržaške in goriäke goste. Kaj se hoče, sabljo in svetlo čelado je imel. .. Pogreb baroua Appela. — Včeraj ob 7. uri zjutraj je bil v Gradišču pogreb gfnerala topniöarstva baron ü Appela. Udeležila se je pogreba cela goriSfca vo- jaška posadka. Podalo se je iz Gorice v Gradišče k pogreba tadi mnogo vojaških in civilnih dostojanstvenikov. Pokojnikovo truplo so prepeljali v Ki-stlui na Ogr- Bkem, kjer so je poloilli v dražinsko rakev. Pjkojni baron Appel je bil imejitelj reda Marije Terezije ter mnogo drugih ta in inozemskih visokih redov. Bil je tudi častni meščan me3t S*rajevo in Mostar. Romarjl na Sv. Goro. — Minolo soboto na praznik Matere Božje, kakor tudi v nedeljo je bilo na Sv. Gori ne- navadno mnogo romarjev. Njih ätevilo je znažalo mnogo tisoö. Powbno v ne- deljo pa jih je bilo toliko, da ni bilo za vseh niti prostora v jako prostorni cerkvi. Rornarji so bili od vseh strani. Mnogo jih je bilo tadi b Kranjakega, a največ jih je bilo pa iz tržaške in ko- prske okolice. Električni tramvaj v Gorici. — Kakor smo že zadnjič omenjaü, je bila te dni med goriško meatno upravo in med nekim konzorcijem, katerega člani so goriäki meäcani, sklenjena pogodba, ki dovoljuje omenjenemu konzorcijn napra- viti v Gorici električni tramvaj. Vdled te pogodbe mora dotični konzorcij predlo- žiti meBtni upravi dotične načrte v času štirih mesecev, ko bode deželni odbor potrdil pogodbo sklenjeno med meatno upravo in konzorcijem ter pričeti z delom najdalje v dveh mesecih potem, ko bode mestna uprava načrte odobrila. Delo bode moralo biti izvršeno v jednem letu. Ncnreča — 65-letni Martin Mavrič iz Višnjevika pri Kojskem je v petek v Korminu, kamor je peljal češplje, stopivši na lup angarje ttiko nesrečno padel, da «i je pri padcu zlomil de^no nogo in da 80 ga morali vsled tega pripeljati v tak. bolaišnico. Izzivanje na državni železnici. — hzivanja na tak. postaji bohinjske železnico od strani doličnih uradnikov noče biti še konec. Zii se, kakor da bi hoteli prav zaradi tega in naraenoraa žaliti nas Slovence ker smo se že več- krat v listih pritožili proti krivicam, ki se gode na ti postaji ßlovenskema je- ziku. Te dni je nekdo oddal na postaji svoje blago namenjeno v Kranj, naslo- viväi kraj, kamor se je imelo odposlati blago v slovenskcm jeziku Djtični uradnik pa je v prisotnosti stranke pre- črtal ime Kranj nadomestiväi je z ime- nom Krainburg. Ko je stranka vprašala uradnika zakaj to dela, jo je uradnik za- vrnil osorno, rekši ji, da na železnici ne poznajo imena Kranj, ampak le Krainburg in je še pripomnil, da je za- hteva po slovenskem uradovanja na državnih železnicah neumflstna. Rekel je namreč: „Še to manjka, da bi se morali mi uradniki aöiti slo- venskega jezika. Nam zado^tuje da znamo nemški". Takih nesramnih izzivanj naj bode vendar jedenkrat dovelj, inače pride lahko do posledic, ki bodo upravi državnih železtiic jako neljube. Aretirali so v öetrtek 2l-letnega delavca Luko Gvetrežnika z Binjšic, ker je nekega popoladne na cesti proti Aj- äevici nesramno nadlegoval neko 16-letao deklico iz Ajševice. Prctt'p. — V soboto zvečer je nastal v Kronbergu pred neko krömo pretep, kakor pravijo med Slovenci in Italijani. Posebno hudo ranjena sta bila v tem pretepu neki Josip Čičigoj in pa neki Anton Komel. Prvemu so prerezali z nožem ustni in ga tudi sploh hudo poškodovali po glavi, drugemu so pa razbili nos. Oba so morali prepeljati v tuk. bolnišnico. Dva Italijana, ki sta se udeležila pretepa, so včeraj aretirali ravno ko sta jo hotela popihati v blaženo deželo. Najdeu© reči. — Neki duhovnik je pozabil svoj dežnik v vozu zaznamo- vanem s ät. 64. Dotični izvošček je iz- ročil dežnik tak. policiji. [zginil je. — Od 1. t. m. pogre- äajo nekega sedemindvajsetletnega And. Komaulija, ki je stanoval pri nekem Bizjaka bliza Soče. Iz soSke doline, 10. sept. — Že- lezniška uprava ravna tako äkandalozno z ubogim ljudstvom, da je groza. Potnikov jo vedno mnogo, — vozov pa ni. Tlačiti jih morajo ubogi kondukterji v vozove, da so večkrat kakor sardele natlačeni. Uprava v Tratu ve in pozna vse to, a se ne gane. Včeraj sem videl? da so bili celo v živinskih vagonih. Onj dan pe- Ijali gmo ae s featol. shoda. Čakalo nas je na Bledu do 200 ; postajenačelnik je toraj vedel, da, če ne naroči vozov z Jesenic, ne bomo mogli iti vsi v vlak. Spravili smo se sicer vsi, ali äe polovica jih ni moglo sedeti; stati smo morali do Bistrice. In tako se godi dan za dnevom. Takih in enakih pritožeb sliäal sem že več. Blagovoli torej, cenjena „Gorica", primernim potom opozoritf visoko vlado, da tudi tilovenski groš plača enako kot nemški ali madjarski da imajo tudi slov. potniki pravico sedeti, da smo po- trpežljivi, ali kedar vskipi naäa jeza, damo du^ka na način, ki vladi ne bo prijeten. Slov. kat politlčno društvo za bovški okraj, bode imelo v nedeljo 16. t. m. ob 4. uri pop. svoj redni letni občni zbor i- obicajnim dnevnim redom. — 0 splošnem političnem položaju poroča dež. poslanec g. Lsipanja. Okrožuica vsem občinskim /a- stopoin dežele. — V smislu odločbe upravnega sodišča z dne I. decembra 1886 št. 3174 Budvv. 3279 smatrati se ima vsak novoizvjljeni občiaski zastop kot ustanovljen, kadar postane izvolite/, po dovršitvi poatopanja v smisla § 32 občinskega volil. reda, pravomočna. Naloga je zatorej vseh članov no- voizvoljenega atarešinstva (§ 33. obč. vol. reda) da se ra povabilo najstarej- šega izmed njih zberejo določenega dne ob določeni uri v svrho, da izvolijo žapan°tvo. V smislu § 37. občinskega volilnega reda treba je, da so za veljavnost iz- volitve navzoče vsaj tri četrtine vaeh stareäin. V 8lučaju da ni navzoče označeno štovilo stareäin, smejo prisotni stareäine, ako doseže ätevilo istih navadno nad polovico celega novoizvolienega stare- šinstva, naložiti kazen do 40 krön vsem onim novoizvoljenim stareäinam, ki bi ne opraviöili avoje odrfotno«ti ali svoje prezgodnje odätranitve. Nalaga se občinskim zastopom, da sporočijo viäenavedeno vsem intere- sentom. Opaža se, da bode predložil deželni odbor v prihodnjem zasedanja deželnema zboru poseben zakonski načrt, s katerim se bode način volilve občinskih zastopo/ bolj jasno doloöil. S tern se bo Jo zabranile vse ne- prilike ki so se pojavile v zadnjem času v nekalerih občinah, kjer se je preprečila redna nprava občine s tem, da se je ustanovitev novoizvoljenih ob- činskih zastopov pasivno obstruirala. Xesrecu ua ir/askom trainvaju. O«emindvajsetletni redar Antoti Kleu s Trnovega, ki jn äe komaj leto dm pri redarjih v Trsto, se je v soboto peljal na tramvaja. Na nekem kraju pa je Kleč, ne da bi počakal, da bi se tramvaj u^tavil, hotel skočiti s tramvaja na alico, a se mu je pri ti priliki sablja nekam -znmoUla, tako da je nesreonež padel pod tramvaj in je bil pri ti priliki na glavi in na života tako poskodovati, da so ga na pol m tv ^a prenesli v bol- mänico. Nuroden &knudal. — Na pošti v Nabrežini in sicer nad yUvnim oh )dom se bliifti napis „I. K. ITfficio postale e telegralicjo". Samolaäki napis v narodni Nabrežini. Tu jm vsak iz^jvor jalov. Fošta nima z južno železnieo nič skupnega in .zato je ta dopis nedopusten. N»j ae žu- panstvo pritoži na požtiio rttvuateljstvo. Dalckosežiia raisodba kasacij- skega sodišča. — Senat kasacijske>IaticiM v Ljubljaui. — Šolsko leto 1906/07 se prične z vpisovanjem dne 14, 15, 16. in 17. septembra. Redni äolski ponk se pričenja 18. septembra. To slovensko glasbeno vzgojevališče po- daje nčrncem nmetniškoglasbeno izob- razbo v raznih instramentih, posebno v klavirja in violini od prvega začetka do popolne konservatorijske in koncertne viäine, v violi. violončelu, kontrabasa in flavti do dostojne usposobljenoiti za ro- delovanje v orkestra, dalje v solopf»tju od začetka do opprne in koncertn« vi- šine. v vseh znanstveno - teoreticnih vedah, ki so za celotno in popolno mnzikalično izobrazbo neizogibno po- trebne, posebno v glasbeni teoriji, har- moniji, kontrapankto in glasbeni zgodo- vini nopolno izobrazbo za razumevanje skladb in predpogoje za skladanje, diri giranje, pevodstvo itd., končno v praktiöni kompoziciji vseh giasbenih oblik. Instra- mentalnim učencem se nodi še posfbftj prilika, izobraževati se v orkestralnih ensemblr-vajah, katere se vräe redno vsak teden, in v vajah za komorno glasbo. Glasbeno estetične izobrazbe v zb< r (vein petja se ačenci uče pri skupnih vajah äolskih zborov in pri eventaelnem sodelovanja pri koncertih. — Na zavodn poačuje osem učiteljev. Zavod stoji v administrativnem in disciplinarnem po- gledn pod vodstvom äolskega ravnatelja Frana Gerbiča, v artističnem pogledn pod vodstvom koncertnega vodje prof. Mateja Habada. Šolnina znaäa za razne predmete od 2 K na pol leta do 4 K na mesec, le za solopetje 8 K na mesec. Natančneje se izve iz plakatnih objav in pri draštvu v Vegovih nlicah št. 5. Odbor „Glasbene Matice". \aš ccsar ne pojde na vojaške vajc v Dalmacijo. — Z Danaja poro- čajo, da se je naä cesar na zadnjih vo- jaških vajah v Šleziji nekoliko prehladil in da zaradi tega ne pojde na vojaške vaje v Dalmacijo, ampak da se poda tja namento njega prestolonaslednik nad- vojvoda Fran Ferdinand. Program poto- vanja in vaj pa ostane nespremenjen. Pretcp med vojaki. — Iz Du- brovnika poročajo, da je nastal minule dni v Dabrovnika med vojaki češke in madjarske narodnosti, ki se nahajajo tam na vajah, hud in krvav pretep. — Povod temu pretepu so bili baje narod- nostni prepiri. Neki madjarski vojak je ustrolil nekega bosanskega vojaka, ki pa ni imel nič opraviti pri prepiru. Mnogo drogih vojakov je bilo ranjenih. Častniki so komaj pomirili vojake. Neinškl heilovcl izžvižganl v Pulju. — V soboto se je pripeljalo v Pulj nekaj (Manov nemfikega pevskega druätva iz Ljabna na Štajerskem. Pri- peljali so se po morja. Pričakovali so jih Nemci, stannjoči v Palju, in ko so se pevci izkrcali, zapeli so neko nemško pesem. V tem hipu pa se je začalo grozno žvižgan;e. Bili so to Italijani, ku- terih se je vert stotin zbralo, ki so toliko <5»sa žvižgali, dokler niso N-^nci obmol- knili. Povod taki demonstraciji proti N^mcem je dala nnka pozdravna pesem, katero so v Palju stauujoči Nemci izluh- t»li in jo tudi objavili. V ti pesmi se obeta nem^kim bratom iz zelene Štajer- ske prisröen vsprejem na nemških iatr- skih tleh. Tragična 8inrt. — U.nrl je v C°>- lovcu viäii deželnosodai nvotnik v po- koja Jožef Bonnar. Ta smrt je v zvezi s HHmomorom mlade mesarjeve hčerke Ane Stossier, ki ho je v Gelovca u^tre- liia H pu^ko svojpga očeta, ker se ji je zabranilo se poročiti s sinom deželno- sodnega svetnika Brunarja, poroönika v 17. pešpolku. Ko je deželnosodni svetnik Bsanar izvedel za ta samomor se je od kapi zadet mrlev zgrudil. Obisk milanske razstave. — Ita- lijanski listi poroöajo, da je obisk mi- lanske razstave jako velik, in da prihaja v Milan toliko Ijndi. da ni mogoče najti za vse pr^nociäca. V soboto je obiskalo razstavo 65000 oseb. Saved* si tadi bili po veliki večini italijanski kmetje in delavci, ki so porabili dva praznika, da so se peljnli brezplačno na razstavo in ni jim bilo treba plačati tadi nikakih V8topnic. Blizo Trbiža na Koroškem se proda več posestev z velikimi travniki. V Trbižu pa Vila na lepem prostora. Več pove Pitter v Trbižu. Živinorejci! Na slov. odd. deželne knietijske sole v Gorici (tržaška ulica 43) je usta- novilo tukajšnjo c. k. kmetijsko društvo pleniensko postajo z marjasci velike an- gležke yorkschir- in largebleckt pasme. Za skok je plačati 1 krono. Z mfllim hapitalom ^ÄS; zaslužek z razpečavanjem žgauja v maiijši meri oziroma z ustanovitvijo male žgane- kuhe v svrho destilacije žganje in likerjev. Navodila in potrebna pojasniia so brez- plačno. — Dopise na „Lukrativ* št. 127 anončna ekspedicija Edvapd Brann. Dunaj I. Rotenturnstr. 9. Pristno slovenska družina išče dijake na slanovanje in hrano, ter daje brezplačen pouk. Natančneje se poizve v ulici Codelli St. 10, prill ičje. Bingo najboljse vrste Zaloga res velihanska „Krojflšha zodruga", Gorica, Via Signori 1. Za jesenski - zimski čas so ravnokar došle razne v velikanski izberi in zalogi nad vse krasne novosti modnega blaga: inodne volne, llanele, forštajne, sukno za moške in dijaske obleke, svile za biuze, salonske preproge, zavese, odeje, sivane kuverte (Steppdecken), žime, volne in perje za poslelje itd. HHIr I^^^h ^^^^^ w&i ^B ^^^A za opreme nevesti, kakor tudi za hotele in restavracijc, zu zavode ild. ild. Huinhersko, bel^ijsko in švkarsko platno, bombažrvine, chiffon, cro- ton, nainixni prti, serviette, bri- salke, žepni robci po Ivorniškili cciiah. Cene stalne. Postrežba poštena. P. n. Dovoljujem se Vas prosili, da nas o potrebi počastite a Valim cettj. obiskom in si ogledate vse naŠe novosti, ali pablagovolite na- rociti vaorce kateregakoli blaga, koje Vain posljemo radovoljno franko na dom, da se prepričate o naŠi sares bogati zalogi in iz- beri, ki se lahko meri a vsako, tudi najmodernejšo te stroke, naj si bo v cenah kakor tudi v isbomosti blaga. Nadejaje se blagohotnega upo- števatija naŠe prohije, bilješim s spoltovanjem T. Hribar. Konhurenca izkljna Blogo vedno sveže Zahvala. Za mnogobrojne dokaze sočutja in sožalja o priliki nenado- mestne izgube našega ljubljenega soproga, oziroma očeta in brata Hincenca Spazzapan izrekamo tim potom vsem prijateljem in znancem srčno hvalo, oso- bito pa zahvaljujemo še one, ki so nam stali ob strani ob dolgi bo- lezni dragega pokojnika, nadalje one, ki so mu darovali krasne vence in one, ki so ga spremili v tolikem številu k večnemu počitku. V Gorici, 4. septembra 1906. Žalujoči ostali. V dekliškem domu se učenke sprejmejo na stanovanje, katere razne goriške sole obiskujejo. Prilika za učenje raznih tujih jezi- kov, godbe in ročnega dela. Dobro nadzorstvo. Pri nizki ceni dobra hrana, lepo in prostorno stanovanje. Natančneje se izve pri gospej Mariji Drašler Via Trigemina štev. 12. Fani Drašcek, zaloga šivalnih strojev Gorica, Stolna ulica hi. St. 2. Prodaja stroje tudi na teden- ske ali mesečne oboroke. Stroji so iz prvih tovarn ter najboljše kakovosti. Priporoča se slav. občinstvu. Pri naročitvi 10 žepnih ur se pošlje 1 gratis. NajnovBjša Iznajfllia novBaa stoletja. . Samo 2 gld. 55 kr. velja ravnokar iznajdena nikel rem. žepna ura zznamko System-Roskopf Pat., ki tcče 36 ur, z ininutiiim kazalom, bliščeča, lepa in iiatančno idoča s 3- letno garancijo. (Elcg. tima verižica in 5 nakitov se zastonj pridene). Ako ura ne ugaja, se denar vrnc in jo vsak rizik izključen. Pošilja se le proti povzetju, ali naprej poslanemu denarju: M. J. Holzer's Wwe Marh-i Holzer Uhren und floldwnron-FalirikK-Mi'flrrliitre en trrosK, Krakau 0»>nt. IHHrlsg.