77. V Trstu, v sredo 27. decembra 1881 Teraj Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. »T idli—M H Mli. »EDINOST« izhaja 2 krat na teden vsako sred* in «*!•(• o poludne (J«na za v«e leto » 6 gld., za polu leta 9 gld., »a četrt letalgld. SO ki. - Posamezne številke »e dobivajo pri opravniitvu in v trafikah v Trata po Cfr kr., v Gerioi in v A]«avieial poOkr. - Saroč.mne, reklamacije m inaerate prejema Opravilitv« »via Zanta 5«. BOO let,. Prav danes je 600 letni rojstni dan mile in slavne naše Avstrije, kat ra je v zgodovini toliko pomembna, da enake države v Evropi ni. Res je, bila je božja milost, da se je ustanovila ta drživa, ker ona je bila fičit, na katerem se je razlomilo barbarstvo, na katerem je otemnel polumesec in v najsvitlejšem svitu zmagonosno zasijal sveti križ. Kdo more, ki pozna Zgodovino naše Avstrije, odrekati njej civilizatomo nalogo, tajiti, da ni prav ona otela vse zapadne Evrope muhamedanske sužnosti I — Velepomemben je tedaj denašnji dan, ker nas spominja šestoletne slavne borbe za vse, kar je človeštvu najmileje i najdražje. 27. decembra 1282 je slavni očak avstrijske vladajoče hiše, nemški cesar Rudolf I. v državnem zboru v Avgsburgu s privolitvijo volilnih knezov izročil svojima sinovoma Albertu in Ru lolfu sedanje avstrijske dežele: dolenjo in gorenjo Avstrijo, Štajersko in Kranjsko z nekaterimi druzimi slovenskimi okraji vred, katere dežele se še danes imenujeje: notranje avstrijske dežele. Iz teh dežel je vzrastla denašnja Avstrija, a ni pridobivala posestev z mečem, ampak po mirnej poti po ženltvah in pogodbah; znan je pregovor: Tu, felix Avstria, nubel in znano je, kako je nekoliko manjših dežel, n. pr. Trst, v ved ni h napadih od druzih močnejših držav iskalo zavetja pri avstrijskih miroljubnih i blagodušnih knezih, ter to zavetje tudi našlo. In tako seje Avstrija krepila i množila ter vzrastla slavna i mogočna; raznojezični narodi so se složno zbrali pod mirni prapor habsburške hiše, ki je postala mogočna in razpela jekleno verigo mej vshodom in zahodom; na tej verigi se je razbilo divjaštvo turške sile in krvoločnosti, propal je mesec in vzdignol se križ. To je bil Avstrji v svetovnej Zgodovini prvi najvažnejši i najsvetejši poklic, in zmagala je slavno! Dan danes ima nov, zopet valevažen poklic, kateri le ona more srečno i blagodejno izvršiti; ona je namreč terišče raznih narodov i zato je edino sposobna, mej narodi nategnoti in sklenoti ono tesno ▼ez, ki ima poravnati mejsebojne razpore i napraviti mir in pobratimstvo inej njimi. To je uže slavni Pa-lacky trdil z besedami: Ako bi Avstrije ne bilo, morala bi se ustvariti. V tem poklicu, oprta na besedo Kresvitlega našega cesarja: Jaz hočem mir imeti mej lojimi narodi, bije danes nov plemeniti boj, — boj za pravico in enakopravnost vseh narodov. In kakor je ona slavno zmagala v prvem Jjutem boji, enako zmaga tudi v drugem, ker se bojuje za pravično stvar, tudi o njej veljajo besede: In hoc signo vinces. Zato navdušeno kličemo: Bog živi Avstrijo, Bog živi na-fiega cesarja! Podlistek. Petje na Primorskem. Človeku je prirojeno petje; kadar je vesel, rad zapoje veselo, a tudi tužen človek čuti potrebo petja, in junaka cel6 pred bojem navduŠa junaška pesem. — Pesen razodeva tudi zgodovino narodov. Nemške narodne pesni so bolj krepke in vesele, ker Nemci so uže od starodavnih Časov gospodujoč in vojaški narod. Italijansko petje je najbolj melodično, pa manj resno; lo kaže živahen narod; italijanska opera je izraz romantike in rafiniranoga okusa, a v tem sto* letju so se Italijani poprijeli sposebuim veseljem političnih in heroičnih pesni j, katere vse kažejo željo po narodtiej svobodi in pretć tujcem tlačiteljem polom. S pesmijo so Italijani navdušali svoj narod za osvo-bojenje. Slovan je tičal nad tisoč let v šužnosti in po vsem Še zdaj ni sloboden, zato pa so pesmi vseh, posebno pajnžnih Slovanov tužne in ce!6 mi Slovenci, ki smo vendar vesel narod, čutimo najvišje navdušenje, ako pojemo ali poslušamo pesen otožno, in takozvani »mol« je naui srčni glas. — Iz tega se vidi, da je petje izraz zgodovine in značaja narodov. Zatorej pa igra petje velikansko ulogo v človeškem živenji. — Otroku v zibelki pojemo, Šolarčku sladimo šolske ure s petjem, zaljubljeni mladenič postane elegičen in rad popeva pod oknom; vojak ima svojo junaško pesem, in kder vlada pravi patrijotizem, tam pojejo vojaki v očigled sovražniku; krepka narodna pesem silno jih navduša. — Mož, ki ima blago srce, rad zahaja v društva, kder se lepo prepeva, in starcu igrajo solze v očeh, ako sliši prepavati pesni iz njegove mladosti, petje v njemu zbuja najslajše Vsi dopisi se pošiljajo Uredništva . via Tarrenta« Nuova tipografija ;vn»k mora biti fraokiran. Rokopisi brez posebne vrudnostl se ne vračajo. — fnser itt (razne vrste naznanila in poslanice) se zarafcmijo po pogodbi — prav ceno.; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami ae plačuje za vsako besedo 2 kr. Renegati na Adriji. Pod tem naslovom je prinesel list »Tribttne« v svojej nedeljske) številki članek, v katerem pravi, da je bil nesrečni Oberdank sin slovenske matere, da z njim ni še končal za6. Poslanska zbornica državnega zbora, kakor se čuje, sklicana bo uže na 12. januarja, vendar to ni Še prav gotovo. Dela zbornici ne bo manjkalo, ker odseki so marljivo delali in tudi vlada ni rok križem držala. Gotova se uže poročila a) o zlaganju kmetijskih zemljišč; b) o izločevanju tujih enklav v gozdih in ure-jenju gozdnih mej, c) o razdelitvi skupnih zemljišč in uredbi skupnih pravic pri ralii in upravi teh zemljišč in mnogo druzih predlog. O pomilolčenju onih Bošnjakov in Hrcegovcev, ki so bili zapleteni v upor, omenili smo uže nekoliko; danes pristavljamo, da je cesar zaukazal, naj civilne sodnije ustavijo preiskavo zoper vse one, ki so bili dolženi kakega hudodelstva zoper državno vojaštvo, pa se niso z orožjem bojevali zoper našo vojsko. Ta cesarjeva milost pride na korist vsem, da so upornike podpirali s živežem, ali kako drugače, ki so grešili zoper vojaške zakone, ali zoper javni mir in red, ustavljali se vladnim ali občinskim gosposkam in ki so brez dovoljenja imeli orožje. To je jako veselo znamenje, ker priča, da se tam razmere boljšajo. Na Ogershem postaje od dne do dne ozbiljnejfie judovsko praUnje. Neredi, ki se v mnogo krajih vedno gosteje gode, zde se nain podobni bliskanju pred čitalnice, leta 1860, se je začel snovati čitalnični pevski zbor, kateremu izvrsten pevovodja je bil najprej neumorni Ćeh Lego, kateri je začel uže leta 1858 podučavati petje in j« pripravil izvrstni zbor, ki je večkrat peval na čitalničnem odru v 1. 1858, 1859 vsak mesec najmanj dvakrat in za njim prezgodaj umrli Tušek, jako Izobražen mu/ikar in navdušen narodnjak; a njegovi pevci, takozvana »garda« bili so tudi izborni; nekateri od njih, kakor Doksat, Kersnik, Sči-tomir Villiar, Jereb itd. Še žive. a mnogi, kakor Matija Žvauut, Leban, KovŠcu, Garcaroli, pa so uže umrli. Ta pevski zbor je bil pač eden prvih in najboljših na Slovenskem in v tržaškej čitalnici se je slišalo ril tisto dobo tako krasno narodno petje, kakor nikoder drugod in kakor potem tudi v tržaškej čitalnici ne več, ako izvzamemo par koncertov iz kesneje Hajdrihove dobe. A ta pevski zbor je uplival tudi na druge kraje, posebno na okolico, v katero je ob nedeljah naprav-ljal redno svoje izlete, tako sicer, da so se okoličani polagoma po teh gospodih vedno bolj poprijeraali lepega domačega pelja in da so prav za prav ti vrli narodnjaki vsejali prvo narodno petje in sploh prvi razširili narodno zavest po okolici. Zatorej je vreden ta Legov in Tušekov pevski zbor, da ga zabilježimo so zlatimi črkami v zgodovino razvitka našega naroda. Ta zbor pa je delal tudi daljše izlete, posebno na Kras in na Notranjsko, in imeli smo priliko slišati ga večkrat tudi v Senožečah, Razdrtem, Postojni, Vipavi in v Ajdovščini. Malo kesneje se je začel snovati pod tadašnjim vrlim vipavskim učiteljem, g. Hribarjem izvrstni mešan pevski zbor v Vipavi, kateri pel tudi pri odpretji goriške čitalnice leta 1863. *rav tisto leto pa sem imel priliko v Ajdovščini občudovati pri slavnosti začetka ondotnu čitalnice v EDINOST. nevihto; tudi v državnem »boru se pričenja vih.ir. Ittoiijevi napadi na jude so znani; a Iztoči ni sam, on dobiva več privržencev. Tako j*1 v zadnjej seji red Božičem jako Čislani poslanec Fmerik S-Kalay, o se je obravnavalo o podpori za judovske obrede, hudo obsojal jude ter izreke), da ne more glasovati za državno podporo, naj judje sami skrbe za svoje reči. Govornik pravi, da je bil pred enim letom se drugačnega menjenja, kar pa je prepričan, da so judje v Tisza-Eszlarju zaklali krščansko deklico iz versko-obrednega nagiba, ne more več zanje govoriti. Vnanje dežele. V srbekej skuplčini i tako tudi mej srbskim narodom vlada velika nesloga, da ne pravimo razburjenost. Mnogo vladi nasprotujočih poslancev je odstopilo, zato je skupščina sklenola v zadnjej seji, da se imajo takoj drugi voliti. Protopop. književaŠki zastopnik, izjavil je v tej seji, da mu njegova občina brani udeleževati se skupščine, da mizi nanj i zarad njega neče več v cerkev hoditi. Radikalni poslanci so v tej seji izrekli, da je skupščina nezakonita ter da oni niso odgovorni za nje sklep.-. Skupščina je sklenola, da se ima naložiti 1000 frankov kazni vsa-cemu poslancu, kdor se skupščini odtegne, a ta sklep se ni izvršil, ker se vlada boji, da se vsled tega od-tegno vsi nasprotovale!, da bo vsled tega skupščina nesklepčna i da se v kraljestvu prično ozbiljni ne« redi. — V Srbiji se vzdigujejo hudourni oblaki in bati se je silnega vibarja. Na bolgarskem se je 22. tega meseca odprlo so-branije (državni zbor). Prestolni govor naglaša, daje knez dosegel svoj namen, ker se delovanje vlade nepristransko sodi. Prestolni govor obeča tudi več predlog, mej druži mi napravo narodne banke in grajenja železnic. Dalje se knez gorko spominja spasitelja Bolgarske, naglaša sočutje, katero itna Rusija do knježevine ter omeni, daje v prijateljstvu z vsemi državami. Posebno sočutje izraža prestolni govor do srbskega kralja, ki je bil nedavno njegov gost. Vsled tega, ker je bil Oberdank obsojen in obešen, nastale so v nekaterih mestih na Italijanskem demonstracije, ki so bile pa jako nepomenljive. V Rimu se je okoli 50 osob zbralo pred palačo avstrijskega poslanca, a vlada je bila pripravljena na to, naglo so bili na mestu vojaki, po trikratnem zatrob-ljenju v rog, prijeli so za puške z nasajenimi bajoneti, ter na vse strani razgnali nateklo drhal. Sedem osob pa je policija zaprla in izročila sodniji, katera je dobila od vlade dokaz, naj z vso ostrostjo postopa. Tudi v Milanu in Turinu so bile nepomenljive demonstracije ter je policija nekoliko osob zaprla. Nekoliko nezrelih Študentov In natrkanih framazonovl Oberdankova osoda posebno peče. Angleška vlada razpošlje vsem velevlastim poročilo o tem, kat namerjava storiti v Egiptu za varstvo skupnih interesov, za red in končno uredbo Egipta, — To se pravi z druzimi besedami: Angleška hoče biti gospodinja v Egiptu. Dopisi. Sežana, 18. decembra. Dovolite, gospod urednik, da se tudi jaz, Vam neznana osoba, oglasim v nam predragoj »Edinosti«. Včeraj nam je priredil krajni šolski svet s pomočjo učiteljskih moči svečano božično veseli' o pri katerej so bili siromašni otroci z obleko in drugim obdarovani. Popoludne točno ob 3. uri se je zbralo okoli 250 šolskih otrok še kakih 400 odraslih, mej njimi več odlične gospode n. pr. gosp. c. k. okrajni glavar, gosp. župan in več drugih c. k. uradnikov in gospi. Veselica se je pričela s cesarsko pesmijo, potem je govoril gosp. Šol. voditelj, pozdravil navzoče, razložil pomen božičnice ali križnega drevesca, po končanem govoru pa zaori šolska mladež trikratni Živio svojim dobrotnikom in ljubiteljem. Potem se je pričelo lepo petje in primerne deklamacije, kar so otroci posameznih razredov na splošno veselje in polivalo rešili Res nas ogromne šolske doklade hudo taro, toda nj krasnej velikej in lepo odičenej Goiinovej dvorani oba ta tistikrat znamenita pevska zbora: Tuškovega in Hribarjevega, ki sta vredno tekmovala za lavorike prvenstva. Bil sem potem še na mnogih besedah, koncertih itd., a nikoli potem nI petje name učinilo tako mogočnega, globokega, navduševalnega utiska, kakor tisti večer, in ko slišim potem š.- navdušen, morda najlepši govor rajnkega dr. Lavriia, bilo mi je pri srcu, kakor še nikoli poprej ne, in ako sem bil poprej odkritosrčno udati domovini, od tistega večera sein postal narodni entuzijast. Pa kaj jaz 18letni dečko; še stari možje so jokali od veselja, in mnogo poprej še neodločenih [»ustalo je po tej besedi odločno narodnih, tako na priliko bogat, moder, previdni možak, večletni župan ajdovski rajnki gosp1 Anton Godina, oče sedanjega ajdovskega župana, senožeški bogati pivovarnar, gosp. J. Dejak in se mnogo drugih znamenitih gospodov, ki se do tistih dob niso še prav nič zavedali, ali celo z nem-škutarji simpatizirali. Da prištevam tudi Hribarjev zbor vipavski primorskemu petju, temu je uzrok, da j'* ta zbor več uplival na Primorsko, nego na Kranjsko, kakor bomo k malu videli. Hribarjevo ime je kmalu zaslovelo po Primorskem in goriški rodoljubi so se prizadevali, la ga dobe v Gorico, tadašnji predsednik goriške Čitalnice, sedanji načelnik Kranjski in drugi goriški go podjo so na to delali, da je g. Hribar dobil učiteljsko službo v Gorici in da je prevzel leta 1865 tudi p-vovolstvo v goriškej čitalnici. Prva leta so mu pri prekrasnih besedah pomagali večkrat vipavski pevci, mej katerimi so bile nekatere posebno dobre moči. kakor gospča. Dolenjčeva, gospodje: Šrnučev Biljče, i inc Julijani, nam žal za to, km* ta denar je po mojem prepričanji najbolje naložen, da postanejo naši otroci srečni in državi koristni ljudje. Ro litelji pošiljajrao svoje otroke redno v šolo, kder se naši otroci toliko lepega i koristnega nauče ! Ponosni smemo biti na naše učiteljsko osobje, ki se toli trudi za na§ najdražji biser. A ponosni smo tudi na zdanji krajni Šolski svet in na nam priljubljenega gospoda župana; ti se vsi skupno trude, denar nabirajo, da mladino na vse mogočne načine razveseljujejo. Predsednik gosp. Renčelj, namestnik g. Kanobel, zastopnik in podžupan g. Pir-jevec pa vrli naš župan gosp. Mahorčič žrtovali in nabrali so toli denarja, da jim je možno bilo nakupiti siromašnim otrokom knjig, obleke, pokrivala in obuvala, da je bilo nadlOOotrok obdarovanih.Zares lepo število! Poleg tega je dobila vsa šolska mladina ko-lačev, kruha, jabolk in drugih takih reči. Mimogrede bodi mi dovoljeno omeniti one gospode, ki je v ta blagi namen podarila, namreč: visokorodni gospod vitez Hohuel, c. k. okrajni glavar, pr. gospod vitez Scaramangi, gosp. Finger (iz Lipice), g. Koman, g. Schaffenhauer, g. Gaberšček, g. dr Ostertag, g. Go-IjevŠček, g. Misiej itd., mej gospemi in gospodičinami so največ darovale nekoliko v blagu, nekoliko v denarji: gospa M. Gregorčičeva, g. Reineltova g. Zen-koviča. gospč. Kraminer, g. Guličeva, g. Župančeva, Gregorinka, g. Pahorjeva, g. Delenova, gospč. Ev. ahorčičeva, g. Jamnikova, g. Bizjakova, g. Nadam-linskijeva in Še več drugih. Olepšanje sobe so brezplačno prevzeli ter jako okusno izvršili: g. Pečenko, vrhovni vrtnar g. Scaramanga, go Ič. učiteljici pa gg. učitelja. — Mili Bog naj vsem dobrotnikom naših otrok stotero povrne, mi pa ostajamo presrčno za-hvalo izrazujoči dolžniki. las sežansko v a 21. decembra. Okrajna učit. konferenca za naš okraj se je vršila dne 20. dec. v Sežani pod predsedništvom Šol. nadzornika g. Quantschnig-a v navzočnosti 31 učiteljev in 5 učiteljic (1 učitelj je bil radi bolezni zadržim ter ni prišel k zboru.) Navzoča sta bila tudi dva duhovnika-učitelja (i župnik in 1 kaplan). Po primernem nagovoru g. predsednika preide k prvej točki dnevnega reda. Svojim namestnikom izvoli si g. Antona Lebana, nudučitelja v Komnu. Zapisnikarjem sta bila izvoljena po nasvetu g. Ant. Lebana gg. Kante in Koršič. Na to omenja g. nadzornik o svojem nadzorovanju. Konstatira redni napredek pri šolstvu tega okraja. Daje učiteljstvu iz vseh predmetov dobre pedagogične svete. Na to preide k drugej točki namreč: Kako naj se spisujejo tedniki? Poročal je o tem g. nadučitelj Benigar iz Tomaja. O tretji točki: Katere čitanke naj se pri nas uvedo? govoril je g. nadučitelj Hrovatin iz Sežane. Glede te točke so se učitelji zjedi-nili, naj se še nadalje rabijo Miklošičeve —• dokler nam nove ne dojdejo, ki bi nam bolje ugajale. Pri tej priliki je g. Janko Leban grajal pesniški del: »Tretjega berila«. Navedel nam je dokaze, da jezik tega berila ni gladek, tekoč, pravilen. Pesmice, izvzemŠi Stritarjevih, Preširnovih in drugih, so slabe. Naj se one izbacijo ter nadomestijo z Gregorčičevimi, Vrtče-vimi itd. Po tej točki smo skrbeli za želodec. Imeli smo v gostilni g. Maliorčiča skupni obed. Ob dveh smo Šli zopet na delo, kajti prišla je na vrsto: Praktična vaja na podlagi berilnega odstavka: »Bog je pravičen«, katere je z otroci izvršel g. nadučitelj Anton Leban iz Komna. — Po tem je prišel na vrsto referat o stanju učit. bukvarnice. Referirala sta o tej točki gg. Ant. Leban in Hrovatin. Iz referatov je bilo razvidno, da se je letos nakupilo 32 knjig za svoto 80 gld. za učit. bukvam ico, ter da se dobro skrbi od merodajne strani za učiteljevo nadaljno izobraževanje. — Konečno se je vršila volitev v buk-varnično komisijo in v stalni odbor. V prvo so bili jednoglasno izvoljeni gospodje: Benigar, Hrovatin, Ant. Leban, Fr. Tomšič in gospč. Kacafura. V drugI odbor pa gg. Ant. Leban, Hrovatin, Kante, Benigar in Fr. Tomšič. Ob 6l/, uri zvečer je zaključil g. nadzornik zborovanje z jedernitami besedami v lepej, gladkej slo- stari Palik in še več drugih. A komaj je prišel Hribar v Gorico, začelo se je uže tudi veče gibanje mej on-dotnimi slovenskimi pevci, — mej katerimi zaslužejona prvem mestu imenovani biti tadašnji dijaki goriške gimnazije. — Leta 1865 v zimski čas spominjam se 5e prav dobro veselega shoda pri Fajferju v Gorici, pri katerem je bil Hribar, in tam so se vrli tamošnji dijaki posvetovali, kako bi napravili svoj pevski zbor. Na čelu tadašnjim dijakom sta bila vrla gospoda Andrej Ferjančič, zdaj doktor in c. k. pristav v Ptujem in prerano umrli I. Kocijančič, prvi je imel veliko avtoriteto mej dijaki, kateri so si ga smatrali, kakor necega župana, a drugi, ki seje bil uže izučil nekoliko v petju in godbi pod ranjkim Schreiberjem, učiteljem petja na gimnaziji, postal je pevovodja dijaškega zbora, ki Be je osnoval in začel učiti precej po omenjenem shodu. A dijaki so imeli tuli svojega »spiritus fami-liar>s«, necega g. Lnrgo-ta, originalna, a za take posle izvrstna osoba, ki je vedno prenašala povelja župana in pevovodje dijakom in drugim goriškim rodoljubom. Ta gospod je postal kesneje »čestiti« in slišal sem samo še enkrat o njem; mož je širil po Goriškem tudi glasovito Majerjevo rusko gramatiko, zato pa so ga tadašnji profesorji, posebno pa nek Pfeilhammer, velikonemec, pikro gledali, imijoči ga za panslavi-stičnega agenta. Dijaki so uže leta 1863 v Sentpetru napravili Vodnikovo slavnost, katere so se udeležili skoro vsi profesorji z ravnateljem Schaffenhauerjem, ki je bil v narodnostnih rečeh bolj toleranten, pa tudi prijatelj mladini, in mnogo goriških rodoljubov. Dijakom je tistikrat mnogo pomagal tudi vrli Hribar. Ta beseda je bila epohalna, primorski Slovenci so se začeli precej po tej besedi bolj živahno gibati, lepo petje dijakov je mnoge navdušilo in ko so leta 1866 venŠČini. Spominjal se je Nj. veličanstva ter mu konečno zaklical trikratni »živio«, komur so vsi nav-zeči pritrdili. Zapela se je cesarska pesem. Konečno izreče g. Ant. Leban v kratkih besedah g. nadzorniku zahvalo za prijazno in nepristransko vodstvo konference, kar vsi navzoči »živioklici« potrde. fc>li smo na to vsi »in corpore« v Guličevo gostilnico ter tam pri izbornem pivu namočili si suha grla. Pri živahnem razgovoru mej p«tjem nam je le prehitro Čis minol. Se le kesno v noč smo se razšli segajoč si v roke s krepkimi pozdravi: »Na sviđanje«. iz koprskega okraja 19. decembra. (Vendar enkrat.) Te dni se j« razdelila okraj, učit. knjižnica v dva oddelka, v slovanski in italijanski. a vendar se moremo mejsebojno obeh oddelkov posluževati; razdelilo se je tudi vphčanih 100 gld.; slovanski oddelek je vdobil 32 gld. Temu oddelku je predse inik č. g, Vjek. Spinčič, c. kr. okrajni šolski nadzornik. Mesto g. prof. Jul. pl. Kleinmavr-ja, ki je odšel v Gorico, izvoljen je v komisijo g. J. Valentlč, učitelj v Lazaretu pri Kopru. Zdaj pa se moramo tudi posluževati te, s tolikim trudom pridobljene trdnjavice (Kedor želi kake knjige, obrne naj se do predsednika). sicer bi nam bila naša borba v posmeh. Ta pridobitev bodi nam pa tudi v dokaz in zagotovilo, da spolnjevaje svoje dolžnosti neprestano i neustrašeno na krivice kazoČ, privojujemo si v prihodnje Še druge, v postavah nam zagotovljene pravice. In to toliko prej, ker v okrajnem šolskem svetu sedd zdaj pravični, za šolstvo in učiteljstvo unetl možje. Naprej tedaj 1 Naše delovanje bodi v prihodnjem letu mej drugim: 1. razbiti decenije in priboriti si, kakor uživajo tovariši povsod drugod, qulnquenije; 2. pomnožiti krajne šolske svete; 3. izvesti postavo, da Imajo krajni šolski sveti denarne fonde, iz katerih plačujejo učiteljem za stanovanje in šolske potrebščine vsak mesec naprej, in na pa da moramo učitelji okoli županov beračiti, prepirati in jeziti se, krajni šolski svet pa roke naskrIŽ držeč, vse to od daleč hladnokrvno gleda; 4. pomnožiti Šolske knjižnice; naša mladina bi rada brala, ako bi imela branja; 5. širiti in krepiti društvo itd. itd. In Šolske više oblastnlje, spoznavši našo ozbiljno voljo, bodo, ako ne prvo, drugo ali celo tretjikrat, pa vendar enkrat v prid šolstva in učiteljstva, naše prošnje blagovolile uslišati. Z Notranjskega 20. decembra. Kakor se v okrožnici, katero je centralni odbore, k. kmetijske družbe kranjske dne 7. t. m. št. 1000 vsem podružnicam na poročila poslal, mej vrstami člta. namerjava centralni odbor e tutti quanti tajnika g. E. Kramarja kot takega izpodrinoti. Centralni odbor želi, da se mu poroča: 1. o marljivosti potnega učitelja g. E. Kramarja, kako je ljudstvo sprejelo in sodilo njegova potna predavanja, 3. o njegovej praktičnoj sposobnosti kot potni učitelj in 4. o uze videčih uspehih njegove marljivosti. Da je g. E. Kramar kmetijski strokovnjak in tudi izvrsten razlagatelj kmetijskih ved, o tem smo imeli uže večkrat priliko se prepričati; baš tako nedvomno smo prepričani, da ne more naš kmet, bodi g. Kramar, ali kateri drugi še boljši razlagatelj kmetijskih ved, iz tega preredkega in malo Časa trajajočega predavanja nikako žetve zabilježiti. Ker ima kmetijstvo zlo široko in dolgo polje vednosti, zato je treba d03ti poduka in časa, predno se racijonalnega kmetijstva naučiš. Kako more tedaj neizobraženi i izobraženi kmetovalec predmet, katerega je le enkrat v svojem živenju čul predavati, zase ukoristiti? Nasvet, kateri je v zadnjej seji občnega zbora c.' k. kmetijske družbe g. Kramar stavil ter je bil z večino glasov sprejet ljudstvu je prav iz srca vzet, ksgti prvi pogoj kmetijskega napredka je dobro vredovan kmetijski list in je g. E. Kramar kottijnlk kmetijske družbe na pravem mestu, da vred uje tak list. Istina je, da bo imel on kot tajnik dovolj druzega posla, ter mu bo treba dosti gnjilega potrebiti, a mi smo napravili drugo Vodnikovo besedo v Solkanu, po-menjalo je to, da se je začelo na Goriškem daniti do dobrega, kajti ta beseda, katere se je vdeležilo tudi mno>>o profesorjev iti slovenskih rodoljubov v še večem Številu, nego Sempeteiv.ke, odločila je živahnejše narodno gibanje po Goriškem in bila prav za prav prvi povod, da se je leta 1867 ustanovila solkanska čitalnica in da so začeli polagoma nastajati fievski zbori v Solkanu in drugod po goriškej de feli: e Dornherg je imel uže poprej Se precej dober kvartet. A dijaki so potrebovali tudi mecenatov; bogatih me-cenatov sicer niso dobili, a navdušenih pa, mej temi je bil prvi dr. Lavrič tadajšnji odvednik in predsednik čitalnice v Ajdovščini, potem Hribar, nek »Žonta*, »Tropinar« in kesneje tudi Karnelov Franc, kateri trije zadnji so bili sicer vse drugo, nego prvaki, pa so vendar dobro, •mecenatili«, eden od njih je posta), akoprain Še mladi dečko, celo predsednik Solkanske čitalnice in si jo celo vsojal nagovarjati ratijcega dr. Livriča z: »dragi kolega«, poznavši tega moža dob-olušnost in demokratični duh. Koliko lepih besed je potem ta mali kolega, velikih in ponosnih kolegov s pomočjo dijakov osnoval v Solkanu, to je v obče znano, le kronikarju solkanske čitalnice se oh svojem času m zdelo primerno, da omeni teh »minorumgen-tium«, kar mu pa moremo odpustiti, ker zgodopisci so ljudje, kakor vsi drugi: vsak piše zgodovino iz svojega stališča. Sicer pa ne more biti popolna, noben t kronika, katera bi se teh za razvoj slovenske narodnosti na Goriškem močno uplivajočih »malenkosti« ne spominjala. (Dalje prihodnjič.) EDINOST. do dobrega prepričani, da z dobro voljo, marljivostjo in svojimi vednostmi mnogo napak in zaprek odstrani ter bo list dobro uredoval. Prem, dne 20. decembra. Dunajski mestni magistrat razpošilja vsem županstvom po deželi neke loze, kateri so namenjeni v prid dunajskim ubogim. Svojo prošnjo do županstev, naj bi prevzela prod ijo leh lozov, podpira s tem, da na Dunaj kot središče države, prihaja iz vseh kro-novin mnogo ubožcev, z katerimi ima magistrat mnogo troškov. Mi — to čitajoči — smo se za glavo prijeli, ter se vprašali: je li mogoče kaj neurnnejšega mimo tega ? Res ne verno, kaj bi si mislili pri tem: ali nas hoče dunajski mestni magistrat za tako neumne imeti, da ne umejemo niti domovinske postave, ali kaj? Domovinska postava določuje namreč, da se ima ubožcu, naj si bode za pot v domovino ali za prvo potrebo iz občinske blagajnice na račun njegove občine primerna podpora podeliti. — Kolikor je nam po lastnej skušnji znano, uuuajski mestni magistrat z našimi ubožci nema preveč opravila — in ako bi imel, dd li on iz lastnega žepa in je li njegova blagajnica za to kaj oškodovana? Domovinska postava nam iz-rečno pravi, da ne, ker more ubožcu posojeni znesek občina, v katero dotični spada, povrnoti. Ali ni tedaj usiljevanje lozov pod krinko krščanske ljubezni pravi bumbug? Mi predobro čutimo dunajskih liberalcev krščansko ljubezen, in vzlasti zadnji dogodki zaradi češke Šole na Dunaji so nam isto do dobrega osvetlili. — Opiraje se tedaj na postavo samo in na zadnje dogodke ter na vsakdanja poročila, katera nam ne donašajo skoraj druzega, i:ego za nas Slovane pre-bridke dogodbe krivic, katere nam oni še vedno delajo — sti županstvi Prem in Smerje dotične loze tekoj vrnoli, kar opravičeno upamo, da i druge občine enako store. Kranjskim občinam je nemČurskl deželni zbor letos itak z novo postavo o preskrbo-vanji ubogih veliko butaro na rame zavalil — a da bi potem, in še na neopravičen način, za dunajske bogate berače naše uboge občine skladale — tega menim ne bode — vsaj ako hote vse občine navedeni vzgled posnemati. dne 17. decembra. Pri nas pogine skoraj vsako leto kak žganjepivec ali pijanec na žalosten način. Neredno živenje je uže mnogokrat tirjalo žrtve. Dne 4. t. m. se je zgubil pijanec Jurij Triler iz Vermaša, popraševaio se je po njem povsod. Njegova mlada žena je preiskala vse kote iu jame, kakor tudi drugi ljudje, toda niso ga mogli najti. Dne 14. t. m. pa ga je nek kmet našel v vodi vsega raztrganega, da ga je bilo komaj poznati. Ta nesreča je zahtevala še drugo žrtev. Radovedni ljudje so hodili na su&ki most gledat une-srečenega mrtveca, 6 letni fant, J. Čarman se je pri-pognol preveč čez most in zvalil v globoko Soro ter nipoma v valovih zgiuol. Ker so pri nas ljudje skoraj vsi dobri plavači, takoj mej krikom okolo stoječih skoči kmet Andrej Strekel iz Hoste v valovje narastle deroče Sore in prinese še živega fanta na suho. Veselo ga je ljudstvo pozdravilo, da je pogumno planil v mrzlo smrtonosno vodo. Naš cestni odbor je jako marljiv, zanima se na vse kriplje, da bi zboljšal ceste, posebno ono polno klancev, ki drži v poljansko dolino. Gesta v Železnike je zdaj tako vrejena, da skoro ni enega klanca. Pri zadnjej seji je bil tudi okrajni glavar, posvetovali so se namreč o tem, kako bi se uredila cesta po pojjanskej dolini. Pride zemljemerec takoj in začne črtati, da se prej prične delo. Sedanja cesta je prava spaka cest, ni druzega, nego klanec, po neumnem nekdanjem delovanju. Nekateri hočejo cesto na desni breg Sore preložiti, da bi šla skoz Log; to pa bi ne bilo praktično, ker je svet vseskozi mehek ter bi potrebovala 4 m oslove. Naj praktičneje je, če se cesta napravi na levem bregu Sore, kakor je zdaj. le da se narede ob vodi trdni zidovi, pa ne bode več klancev in cesta bo trdna in široka, da se bo lahko brez vse nevarnosti vozilo po njej. Gesto na Girkno na Tolminskem uže merijo in se to spomlad začne delati. Ta cesta in pa ona, urejena po poljanskej dolini, koristi mnogo našemu mestu. Upanje nas navdaje, ker je železnica Hrpelje Trst dovoljena in se začne v kratkem delati, da bode v nekaterih letih tudi do Loke podaljšana. Pavlč. Domače in razne vesti. Cesarjev spomenik v Trstu. Omenili smo uže, daje vsled t žaške petstoletnice več odličnih TržaČanov sklenolo, postaviti spomenik cesarju Fran Josipu. Za ta spomenik se je doslej podpisalo 27.000 gld. Ker je ta vsota žalostna, da se more pričeti tehnično izvrševanje tega domoljubnega dela, zato so se 23. t. m. zbrali podpisovalci, ter izvolili izvrševalni odbor, kateremu so se izročili nabrani denarji. Izvoljeni so bili v ta olbor: Peter baron Sartorio, Ivan 61. Albori, Marko baron Morpurgo, Pavel baron Ralli, arol Reinelt, Karol barun Rittmeitr, in dr. Anton vitez Tommassini. Ta izvrševalni odbor razpiše te dni konkurs za umetniško najboljši načrt; razsodijo o njem podpisovalci. 14 zadnjem poročila o seji mestnega zbora moramo še dostaviti, da se je g. Nabergoj tudi prav krepno potegnol za napravo vodnjakov v Greti in v Sv. Križu, ker dosedanji tamošnji vodnjaki ne dajejo potrebne vode. Tržaško politično društvo imelo je včeraj svoj prvi občni zuor, pri »Monte Verde«. Zbora se je vdelažilo 200 osob, p edsedoval je baron Emil Mor-purgo. — Sklenol je zbor, da odpošlje prošnjo na vlado in na parlament, da se prosta luka n« odpravi tako hitro, ampak še le potem, ko bo v Trstu vse vrejeno glede novih naprav; da se zida od južne Železnice neodvisna železnična črta in da se zida tudi takozvana Tauerska železnica; da se vpeljejo nove pomorske črte z državno podpore; da se diferencijalna carina razširi na več bal blaga; in da se zdaljša plačevanje hišnega davka po načelu takozvanega aver-zualnega davka. Prve točke so uže vse v spomenici društva »Edinost«, ki je torej uže pred 2 leti krepko polegnolo se za korist Trsta. Božične praznike smo imeli tako lepe, da lepših si nismo mogli želeti;— v soboto je uže začelo po malem snežiti ter nam pobelilo okolico; a Čez noč se je zvedrilo in ostalo je potem vse tri praznike prav krasno. — Pri Sv. Juštu bilo je 25 t. m. pri maši ob 4 uri zjutraj in tudi ob 10 uri pri škofovi maši vse natlačeno polno. — Prav tako so bile vse druge cerkve vedno polne, a nikder nij bilo nobenega nereda. Pri Sv, Ivanu so peli na svet dan pri veliki maši novo slovensko mašo prav izvrstno in sploh po vsej okolici skazali so se naši pevci za praznike kaj posebno. Slovenskih prošenj za uvedenje slovenskega jezika v Šole in uradnije vložilo se je dozdaj 500 državnemu zboru, in sicer z Štajerskega 254, s Kranjskega 180, s Primorskega 61 in s Koroškega 5. — Mi prav živo priporočamo vsem občinam po slovenskih deželah, ki niso še vložile tacih prošenj, naj se ne obotavljajo, ampak naj to brez odlašanja storć; 500 prošenj je res uže nekaj, a mora jih biti 1000, potem bo naša stvar podkovana, kakor je vredna. Policijsko. Zadnji petek so tatje opoludne vlomili v zalogo senožeške pive In so iz neke miz-niče vnesli več denara. — Isti dan popoludne so vkradli tatje v ulici farneto enemu ubogemu delalcu obleke za 40 gld. — A čez praznike je bil mir pred tatovi, čemur se je čuditi. Niti ena veča tatvina se nij zgodila. Kako je to mogoče v Trstu? — No, policija je sklicala vse znane tatova v važno sejo in to uže v soboto; v seji so ti možakarji morali enoglasno skleniti, da bodo čez praznike gostje slavne policije, in tako je bilo; policija jim je dala za3 dni stanovanje in jih preskrbela z vsem potrebnim; sedeli so 3 dni in denes so sopet prosti.— Vendar pa je vino razsajalo posebno v starem mestu, kder so se uže znani zloglasni »Chiozzoti« pretepali z nekaterimi avstrijskimi mornarji in v gostilni vse pobili, kar jim je prišlo pod roke. Škode so napravili za 50 gld.; ko bo pa slutili policijo, so jo popihali, le enega ranjenega je prijela straža. — Pijancev je bilo videti mnogo po mestu vse tri praznike, vendar pa veliko manj, nego druge leta, ker je dokaz, da zaslužek pojemlje. lola nadaljevalna za rokodelce, kakor poroča »UČ. Tov.«, osnovala se je v Sent-Vidu nad Ljubljano. Vpisalo se je vanjo 71 učencev. Najpri-letnišl učenec ima 25, najmlajši 14 let. V šeli se bo podučevalo: risanje, računstvo, spisje, naravoslovje in zemljepisje s zgodovino. Troški se bodo plačevali iz Biteučeve zapuščine. — Mi to Šolo pozdravljamo iz globocega srca; ona ima dvojin velevažen namen: prvi namen je: mladino za rokodelstvo unemati, v tem jo podučevati, ter jej dokazati prava pota; drugi, tudi zelo važen namen pa je ta; odvračati jo od pogub-ljivih potov, na katere tako rada zaide, i katerih se vzlasti v večjih mestih, kder je toliko zapeljivcev i zapeljivih stvari, tako teško ogne. Ljubezen do dela in učenja vzbuja taka šola, zato je mladini prava ljubeznjiva mati, ki jo odvrača od vseya hudega, ter vodi po poti do blagostanja in sreče. Naj bi se toraj take gole napravile v vseh večjih krajih, kder se pečajo z obrtnijo, one bodo neskončno koristne, ako bodo prav osnovane in bodo učitelji umeli svojo nalogo. Slovensko polit, društvo za Štajersko imelo je na praznik sv. Štefana sijajni zbor, katerega se je udeležilo veliko število udov. Poslanec Dr. VoSnjak poročal je o svojem delovanju v državnem zboru, vzlasti o zadevah kmetskega in obertnijskega stanu; izreklo se mu je popolno zaupanje. Enoglasno se je potem sprejela resolucija, da se morajo odpreti slovenski paralelke na gimnazijah v Celju, Mariboru in Ptuji, ter da se mora za dolnji Stajar postaviti slo-vensk popotovalni učitelj za kmetijstvo. Ptujska čitalnica priredi na starega leta dan zvečer v svojih prostorih veselico, katere spored obsega razne pesmi moškega, ženskega In mešanega zbora, igro na glasovirju ter tombolo. Književnost. »Slovenska Matica.« Častitim udom učenega društva Slovenske Matice odločene so za 1882. leto te knjige: 1. Spomenik Šestoletne zveze vojvodine Kranjske s Habsburgsko dinastijo. 2. Književna zgodovina Štajerskih Slovencev prof. J. Macuna, ki z mično in jedrnato besedo uči, kaj so na pr. Volkmer, Šmigoc, Krempelj, Dajnko, Vraz, Murko, Caf, Miklošič, Muršec, Prelog, Trstenjak, Slomšek in mnogi drugi pisatelji štajerkih Slovencev od najstarejših časov do zdanjega storili za književnost in omiko svojega naroda. 3. Lovlevi zapiski J. S. Turgenjeva v prevodu Fr. Jož. Remca. k. Letopis za 1882. leto z izvirnimi učnimi in zabavnimi spisi, na pr.: Življenje in dela dr. Fr. viteza Miklošiča, s podobo; Slčdi slovenskega prava; Kranjske gore, i. d. Poročilo kaže delovanje Slovenske Matice, imenik pa imena častitlh njenih udov, ki ustanovnino ali letnino za 1882. leto o pravem času naprej plačajo in imenovane knjige dobijo. Slovenska Matica vabi vse častite Slovence in Slovenke, vsa slavna narodna društva, vse častite prijatelje in prijateljice slovenskega naroda, ki še niso udi, da bi stopili v njegovo društvo, vse dozdanje bla-godušne podpornike pa prosi, da bi njej po prečastitih gospodih poverjenikih izročili, če Še niso, kolikor so obljubili ustanovuine ali letnine za 1882. leto. Ustanovnik plača 50 gold. a. v. ustanovnine, kedar pristopi, ali v petih letih po 10 gold. vsako leto naprej. Knjižnice in društva plačajo po 100 gold. ustanovnine precej ali v petih letih po 20 gld. vsako leto naprej. Letnik plača, kadar priBtopi in potem vsako leto naprej dva gold. letnine. Vsak častni ud in vsak ustanovnik praviloma dobiva po en iztisek vsake knjige, kolikor jih društvo da na svetlo. — Letniki pa dobivajo po odborovem sklepu na leto vsaj po toliko takih oh Matičinih tro-Ških natisnenih knjig, da bodo te knjige po prodalni ceni vredne vsaj polovico toliko, kolikor so po tej ceni vredne vse knjige, kar jih društvo da tisto leto na svetlo. Letnikom, ki stopijo med ustanovnlke, daruje Matica po en iztis vsake knjige, kolikor jih še ima na razpolaganje. TroŠke za pošiljanje knjig plača vsak sam. Dokler ud odboru pismeno ne naznani svoje volje, da iz društva stopi, ostane ud in dolžen je ustanovnino ali letnino plačevati. Ustanovnik in letnik, ki ne plača ustanovnine ali letnine, izgubi pravice Matiči-nega uda, in, če je poverjenik, tudi pravice Matičinoga poverjenika. Slovenska Matica Šteje najimenitnejše sinove slovenskega naroda med svojimi udi, pa tudi blagodušni Hrvati, Cehi, Poljaki in Nemci podpirajo njen blagi namen. Zgodovina Slovenske Matice hrani imena slavnih Mecenov slovenske književnosti prihodnjim rodom za vzgled, njihovemu rodu in narodu na čast in neminljivi spomin. Dr. Lovro Toman, njen prvi predsednik, poklonil njej je 10000 gld. in ploščo za krasne diplome, ktere Matica daje tistim, kijih žele. Profesor Matija Debeljak 8.243 gld. Slavna Ljubljanska hranilnica 3.000 gld. Svetli djakovski škof Jožef Jurij Stross-mayer 1.000 gld. Dekan Jožef Rozman v Konjicah, Fidelis Terpinc 500 gld. Anton baron Zois 500 gld. Peter Kosler 707 zemljovidov slovenske dežele in 470 imenikov, vrednih nad 700 gld. Bonos viron Musa ve ta t mori. Izginila je Greciji slava, Ar Žive nam še umotvori. Plava še »labod venuzijski« V časa jezeru. Književno delovanje Slovenske Matice bilo je po-češčeno: 1. na izložbi prve občne hrvatseke učiteljske skupštine v Zagrebu 1871. leta š »priznanico,« 2. na splošni dunajski svetovni razstavi 1873. leta s »pohvalnim pismom.« Vseučilišča, akademije, Matice in druga društva znanosti in umetnosti zamenjavajo svoje knjige za Matičine. Slovensko književnost sta ustanovila slovenska apostola svsv. Ciril in Metod 863. leta, njima na večni spomin ustanovili so blagi rodoljubi o praznovanji tisočletnice 1863. leta Slovensko Matico za povzdlgo slovenske književnosti: DovrŠujmo nam od zgoraj dano naročilo, Da ne bo nam solnce za gorami zatonilo, Da sijalo vedno lepše bo pred naša vrata; Hej, rojaki! k višku, da nam pride doba zlata t Fr. Orelec, poverjenik, bibliotekar in tajnik Slovenske Matice. Število prebivalcev na zemlji znaša, če je verjeti »Abeilo medicale«, 1288 milijonov. Od teh spada na kavkaški rod 369 milijonov, na mongolski 552 mil. na etijopski 190 mil., na amerikanski 1 mil., na malajski 200 mil. Jezikov je na zemlji 3604, raznih ver 1000. Pogorela glediš&a v letu 1882. Lani je grozna nesreča Ringteatra na Dunaju kroniko glediščnih požarov končala; letošnje leto pa je 23 takih požarov zaznamovanih. V tem stoletji je pogorelo nad 500 gledališč in je 4000 ljudi pri tem živenje zgubilo. To so grozne številke, ako se v poŠtev jemlje, da je v vsej Evropi 1457 gledališč. Od leta 1871 pa do 1881 je vsako leto 18 gledališč pogorelo: To leto, katero pa Še ni končano, ima te le podatke: Pogorelo je 7. marcija češko narodno gledališče v Pragi: 17. mar-cija kristalpalačno gledališče v Marsilji; 10. marcija Livadno operetno gledališče v Petroburgu; 19. marcija: Grande Teatre v Algiru; 15. aprila: Tempi Opera Hovse v Bostonu; 16. aprila dvorno gledališče v Sve-rinu; 17. aprila: Mestno gledališče vPernavu(Livland); 25. aprila: Princes Teater Portsmouth; 6. maja: Mars novo operno gledališče Nevada v Novej Granadi ; 18. junija: Royal Courst Teater v Liverpolu; 26. junija: Mestno gledališče v Rigi in so ga hoteli zločinci še 31. oktobra v drugo zažuati; 4. julija: Arkadno gledališče v Petroburgu; 6. julija: Gledališče De los Recneos Martineuses v Madridu; 1. septembra: gledališče v Novoja Rusa na Ruskem; 5. septembra: Philharmonično gledališče v Londonu; 11. septembra: gledališče v Loven na BelgiŠkem; 22. septembra: gledališče v Orebovu na Švedskem; 30. oktobra: Ab-hejev Parkuo-gledaliŠče v Novem Jorku; 28. novembra: Westend gledališče v South-Shields na Angleškem; 7. decembra: Alhambra gledališče v Londonu. To zadnje gledališče je bilo naj bogateje vse Evrope, dekoracije in uprava je bila vsa iz svile in dragocenega blaga, zidano je bilo v maverskein slogu. Gospodarske in trgovinske stvari. Poštne hranilnice Govorili smo uže enkrat v glavnih potezah o poštnih hranilnicah. Koristne so na vsak način, ker dajejo priliko manj premožnjim ljudem, da si morejo pri majhnih soldih kako svoto prihraniti. Veliko veče važnosti so pa te hranilnice za državo samo, ker država na tak način brez posrednikov lehko proda sčasoma za mnogo miljonov državnih papirjev, tako sicer, da vložitelji v poštne hranilnice postanejo vsi upniki države. Država torej s temi hranilnicami stopi na novo finančno in tia-radno-gospodarsko polje in princip, da država sama jemlje vsaj po nekeliko svoj zajem neposredno od državljanov, dober je na vsak način, kakor je od druge strani izvrstno načelo, da država v slučajih kake narodno-gospodarske krize pride obrtniji in kmetijstvu neposredno na pomoč s posojili, to je z ustanovo denarnih pomočnih zavovdov. A o vsem tem bomo imeli še večkrat priliko govoriti. Poštne hranilnice EDINOST so ustanova, ki v drugih državah, celo v Italiji, jako lepo napreduje in ima veliko prihodnjost tudi pri nas. Vendar pa te hranilnice nemajo namena tudi pomagati posojil potrebnim rokodelcem in kmetom, iti torej ne nadomeŠčujejo takozvanih založen ali ljudskin bank, katerih hode torej, k ljubit poštnim hranilnicam, Se vedno več potreba, ker zadnje per-skrbujejo le državi denar, a ne tudi posojil potrebnim stanovam. — Prav zato, bode le en del rokodelcev nalagal priŠtedeni denar v teh državnih hranilnicah, a bolj praktični rokodelci in del lci pa si bodo snovali svoja lastna denarna in obrtna društva, katera podpirati je tudi sveta dolžnost vlade. Naj za denes zadoščujejo samo te male opazke predno podamo svojim čitateljem posnet-k pravil poštnih hranilnic. S 1. januarijem 1883 se začenjajo pnštne hranilnice. 29. t. m. je bil ▼ državnem zakoniku razglašen obširen ukaz trgovinskega ministerstva, v katerem se določuje, kako imajo ravnati poštne hranilnice in uradi, ki so z njimi v zvezi. Prvo poglavje zadeva središni (centralni) organ, c. k. poštni hra-nilnični urad. C. k. poštni hranilnični urad naloži vse uloge v državnih 'tolŽnih pismih dežel, ki so zastopane v državnem zboru, v državnih dolžnih pismih jednot-nega državnega dolga in v obrestinosnih državnih srečkah. Poštni državni urad, ako je treba, sme prodati ali prepisati državne papirje, da plača vložnikom vloinino. Poštni hranilni urad si da izpiač iti kupone državnih papirjev in s tem plačuje vložnikom obresti po 3 od sto, potem tudi upravne in druge stroSke. Drugo poglavje govori o nabiralnicah mej katerim je tudi tržaški postni urad. Iz te^a posnamemo določbe, f> katerimi se določuje oseba vložni-kova, na dalje odstop (cesija). potem nadomeščenje in pregled vložuih bukvić. Tukaj se določuje: Nabiralnice, preden kaj izplačajo, imajo se zagotoviti o oseoi vložnikovi, ali o pravnem pooblaščenci, v ta namen naj primerjajo rokopis v bukvicah in na denarni nakaznici, naj se prepričajo, ali se vjema označujoča bt?seda (Losungswort), katero si je sprejemnik izvolil, ki je zapisana s ciframi na nakazu (aviso), ali naj se pokličejo priče, ako treba. Za označujočo besedo služi kako krstno ime, ime mesta itd. To poobla-čenje velja za kak poseben slučaj ali za negotovo do) o, vsaki čas pa le za sprejetev denarja na kakem odločenem kraju. Za poedin slučaj velja poohlaščenje za vložnika, ki ima značivno besedo (Lo>untrswortJ, da le podpiše svoje ime in zapiše to besedo. PooblaŠ-čenje se mora dati poštnemu vradniku zapečateno In ob enem s« da nakaznica in bukve. Ako dotični vložnik nima označivne besede, mora pa tako pooblaŠčenje podpisati župnik občine ali občinski predstojnik, c. kr. sodnija ali c. kr. notar, da se podpis potrdi. Vsem poštnem nabiralnicam naznani se, ako so se dali duplikati namesto izgubljenih prvotnih knjižic. Ako se pozneje kakemu poštemu uradu pokaže izvirna knjižica, ima se pridržati, a vložniku se d;l prejemni list in poroča se o tem poštnemu hranilni-enem uradu. Tretje poglavje govori od vložnikih. O njih dolžnostih povzamemo sledeče: Vsak vložnik ima enkrat v letu, in sicer ob letu in dnevu svoje prve vloge, svojo vplačilno knjižico v zavitku (kuvertu) nalašč v to pripravljenem poslati poštnemu hraniluičnemu uradu. Poštni urad vpiše v uložno knjižico obresti natekle do 31. decembra in pošije nazaj knjižico na ime pošiljatelja ali na kako drugo ime, katero je pošiljatelj povedal. Nihče ne sme imeti več nego eno uložno knjižico, ako jih vzame več vkljub tej naredbi, zgubi obresti. Ker so uloge omejene na neko gotovo svoto, vzame država vse one svote za-se, katere bi vsled nepostavnega števila knjižic presezale omejeno svoto, to kazen more le trgovinski minister odpustiti, na katerega se je v takih slučajih obračati s posebnimi prošnjami. Država je uložnikom porok za kapital in obresti. — Dohodki (obresti) od ulog v poštne hranilnice so prosti vsake davščine. (Konec prih.) Listnica uredništva. - »Privatne] o sob I« v Gorici. »Gothc piSe: »Er drcht sich rechts — er dreht sich links, — dcr Zopf, der hangt ihm hinten«. Ta izrek je brez dvombe ta nemški veleum poslal meisvet, da ž njim Vas, »privatna osoba« naznanuje, ker vsaka posebna znamenitost ima svoje oznanjevalce. — Vi se obračate prav kakor kak predpustni »Mihelj« in hočete otresti sramoto, katero ste sebi in drugim napravili, pa vse zastonj; vi se umivate v raznih listih, pa zamurec ostane le zamurec. Kaj se treba bati prijaviti osobe, ako je stvar poštena? — Kje je Vaš pogum, s katerim ste se prej tako šopirili? Topa mi uže sami umcmc, da noče nobeden javno kumovati detetu, katerega je porodila vaša slepa strast. — Stvarmi uže tako dobro poznamo morda boljše nego Vi, ki hranite podpise ; ali mi smo hoteli znati: »vvie weit die Niedertracht undF eigheit reicht«. — Bežite, kedo pa Vam podpiše, tako spričevalo uboštva in hotentotske surovosti. — Zatorej vrtite se »rechts«; vertite se »links« — der Zopf bleibt hungen in v tretje Vam ponavljamo: Si ta- cuisses......Će pa nam hočete za predpust še kaj burk uganjati, pišite nam, da Vam odpremo stalno rubriko pod naslovom: »privatna osoba«. Bo uže kaj za predpust. Tržno poročilo. Kakor v politiki, vladal je tudi v kupčiji čez praznike tihi mir, par dni nij bilo niti prave borse, zatorej nij poročati nič posebnega ne o kupčiji z bla- | gom, ne o borsi. — Vse se zdaj pripravlja na novo ! leto in želi, da bi bilo boljše, nego letošnje. — Na j nekaj pa moramo vendar opozoriti. Kar smo uže večkrat prorokavali, začelo se ; je vresničevati: vrednost hiš začela je padati in mi se počasi tukaj v Trstu bližamo malemu hišnemu ■krahu« kateri posebno potem nastane, kadar nam vzamejo prosto luko. — Morda bo tudi ta nesreča v kakšnem obziru sreča. (?) Dunaj* k a l»«ir*a dne 22. decembra. Enotni drž. dolg v bankovcih . . 7"» gld. 93 kr. Enotni drž. dolg v srebru .... 76 » 70 » Zlata renta..........94 • 95 • 57» avst. renta........90 » 35 » Delnice narodne banke.....830 » — > Kreditne delnice........283 » 20 » London 10 lir sterlin......119 » 25 » Napoleon...........9 » 47 » C. kr. cekini.........5 » 67 » 100 državnih mark.......58 » 50 » Stalne cene. Klobuki Iz kloliučevlne Cilindri ffld. 9* gld. 4.SO 14. decembra se je odprla prodajalnica Aux troix Frangois največa zaloga klobukov v Evropi Veliki «r«r pod hoielom »CARNI«. Zaloge: Dunaj — Gradec — Zaureb — Pariš — Lyon — Marsilja — Lilla — Bordeaux — Gherbourg — Luk-senburg — Đru«selles — Lond »n — Amsterdam — Rotterdam — ManŠester — Madrid. P. T. Največa zaloga klobukov v Evropi pod firmo »Aux troix Fran^ois«, katera ima zaloge y vseh večih mestih Evrope, naznanja spoštljivo slav. občinstvu tržaškemu, da je napravilo zalogo svojega blaga pri gospolih Oiuaseppe Bazzoli & Comp. veliki trg pod hotelom »GARNI«. Klobuki se bodo prodajali v zalogi v Trstu po naslednjih, skoro neverjetnih cenah: ffld. 1.— klobuk iz klobučevlne za gospođe in gospe v vseh barvah in oblikah. » f.&O cilindri najlepše angleške oblike. • klobuki gibus iz atlasa. Aux «olx rran«ol» L. Adam & Comp. na DunajU Prva istrska voščarna v Rovinju odlikovana na razstavah v Gradcu v Istu 1880 in v Trstu v letu 1882. Priporočamo vel. čest. gospodom župnikom , č. cerkvenim društvom in drugim pobožnim zavodom, kakor tudi gosp. trgovcem naše izdelke iz voska od bučel, katerega ponujamo po sledečih cenah : I. vrsta. Velikonočne velike sveče (naSa posebnost) naslikane na olje, okrašene s6 zlatom, srebrom in s podobami sv. pokroviteljev . Kilogr. gld. 3.— Sveče, duplirje, velike sveče itd. . » » 2.— II. vrsta........ » » 1.65 III. vrsta..........1.40 Slab&i vrata, sicer blago lepo na videz » » 1.20 NB. Te cene se razumejo v Rovinju, blago zaco-lano; povojilo (embalaža) računi se po ceni kar stane. V zameno se jemlje naravni vosek in voščeni odpadki po dobrih cenah. 12-6 Figli di Antonio Artusi. Mirodilnica (drogerija) E. MORPURGO, lekarnik. Via S. Oiovani 4, poleg pivame »Aurora«. Velika zaloga zdravil za konje, prešiČs, pse osle, to je Rostitutions-Fluid, l^čna zrna (pile) čistilna, lečna zrna proti konjskim glistam strup za mlSi, vse to pripravljeno po Fr. lanozu Kwizda: c. k. dvornem oddajalcu v Korneuburgu, kakor tudi tinktura proti trganju od Kwizde. Zaloga mirodij, barv in flrnežev. Petrolje dvakratčiščeno (luč kakor plinova) po 8 soldov liter, vse blago prve vrste. Govori se tudi slovensko in nemško. 5—2 Razno, posebno sobno pohištvo za. 200 popolnih sob, katere je imel v najemu oficijelni urad za preskrbovtmje stanovanj za časa razstave (A. Hirsehfeld, mej narodna agencija za liste) s katerim so bile napolnjene 3 hiše, je na prodaj, d& se izogiblje podjetje troškom na vožnjo nazaj. Proda se le za tučni denar po najnižji oeni. Prodaja se vrši vsak dan od 9. ure pred. do 4. pop. v Via Ca«erma št. 3. nad«trop|e II. in Via Nuova št. 3, I. II., lil. i IV. nad. 5~4 Ignacij Kron x Dunaja. Vabilo na naročbo. Preverjeni, da nam je ilmtrovan šaljiv ust živa potreba in uvažuje razne, jio odličnih rodoljubih ponavljane mTMSSSTmod novega leta 18da izdajati „ŠKRAT", ki bode izhajal za sedaj dvakrat na m«sec in prinašal raze lepih, v Pragi izdelanih slik in Uratkih šaljivih povestii raznovrstno zabavno gradivo. razpravljajoč vsakdanja no-litfCna in socijalna vprašanja v kolikor možno mikavnej obliki, ozirajoč se pri tem n« samo na Ljubljano ampak na vse slovenske pokrajine. Za to podjetje zagotovilo nam je sicer uže nekaj v Ljubljani bivujoših rodoljubov stoIo duševno pripomoč, a d« bode list dovolj mnogovrsten obračamo se zanpno do vseh rodoljubov, katerim je nri' naših sedanjih razmerah ostalo še kaj humora in dovtipa da balao-voljno pomnožć kolo naših sodelavcev. V ' 8 I™? V9ai,J podjetje tudi svojo gmotno stran, prosimo rodoljube, da nas z obilno naročbo podpirajo, v našem, zlasti v začetku težuvem početji P J Cena listu bode: Za vse leto ... 3 gld. — kr • pol leta . . . m « KO «" « četrt leta . . . _ « so « Inseratl vzprijemajo se za primerno ceno in nai se, kakor novd, pošiljajo upravnlštvu. J Uredništvo in upravniitvo Šaljivega lista „ŠKRAT", v Ljabljanl, v »NarodneJ tlakami*. 2-3 Čudovite kapljic Sv. Antona Padovanskoga. T<> priproito in naravno zdravilo je prava do-brode}na pome« in m treba mnm/ih besedi da m do-Kale njihova Budovita m 6. če a* I« rabijo nekoliko dni, oUj*aj in pretenejo pr;iv kmalu najtrdo- _„_„ _______, »f»tni>e ((iHina bogati. Prav izvrstno vatreujo ClM^/i Pf.rtl bole»nl® ™ J-«'1* »a vr.nlol, proti C-ev^nim m lB proti ffliatam pri fenskih m eflnih nadl-Jnoatih, »oper beli tok S^ttre 8'C,0p°k tl9ti>? M/arjene kri. One ne pref^Jajo eami K ui "1'rak.naa obvarujejo tudi pred vsako bkležnijo. lek»rnio»h ^etu ; >:. narofioo in poK-» l ^nlciOrUto/oUlU v Gori, i, v Trt,u v lekarn™ O. ' ■in O. B. Vorahoichi. Ena steklenica stane 30 nr.vr.er. T*'®*«1 M J« Pokvarjenih potmtkov, a katerimi ae za volj feljepo AobiCku tu pa tam ljudstvo goUufa, daai nimajo »obene mo«l in vrednoti __C10—7) Za Božič prodajam irR« verliloe za gospode in gospe v zlatu povite P d0 I« Svrnatre, ki se od pravih ni« ne ločijo, po 1 gld. do 5 gld., braoeltte, uhane, broie In srajce oaMDlce močno pozlačene In z demanti iz Sumatre okin-a»ne, zlate pretane s češkimi granati, vse po 1 do 5 gld. Pismeno se zaveZem, da moje blago nikdar ne začrni, in vrnem denarje nnzaj, ako bi se to zgodilo. Demanti iz Sumatre se tudi v poslane reči prav po ceni vdelujejo. Pohvalna plima od znamenitih osob so vs ikateremu na ogled. *Willielxxi Rosenkrans, 5-2 Exporter?;.PraB- Cvet zoper trganje, po dr. Ma1i£u, je odločno najboljSe zdravilo zoper pretil in revmatlien. trganje po udih. bolečine v krili ter Slvolh, oteklino, otrpnete ude ln kito itd., malo časa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj s" samo »ovetu zoper trganje po dr. Mali£u» z zraven ete-ječlm znamenjem; 1 steklenica 50 kr., prodaje in razP°ŠUia 8amo lekarna «pri samorogu« J. pl. Trnkoczyja na mestrem trgu št. 4 v Ljubljani. Odlikovano s sreberno medaljo na tržaške] razstavi Najnovejši patent-hlačniki! Najbolje praktični, primerni, elegantni! na Dunaju. Na prodaj pri vseh trgovcih na veliko in skovaj pri vseh na drobno, v avstro-ogr-skej državi. Prosi se, dobro paziti na izdelavo. 19-9 Vozni red železnice za Trst. 0d I. junija 1882 naprej. Od vo2 iz Trsta. 6.40 zjutraj (hriov.'ak) (I., II., 111. do Ljubljane od tam naprej I.. II. razred) na Dunnj, zve/a •/. Ruko, Puljem, ltruckom. Zagrebom, Buljakom, Celovcem, Bolzsiiom. (i.fifl zjutrttj [hrtovlak) (£., II., III.) v Nabre«iuo, Videm, Benotlco, Milan, Rim 0.06 zjutraj (omni(iu»-t>/ai) v Nubreitino, Videm, Benetke, 10.00 zjutraj (fiofirni vlak) fl., II., III.) na Dunnj, zvezas PeHto, Bruckom Zairebom, Karlovem. Siskom. S.05 popoludne (»mnihut-vlak) (I., II., III.) v Nabrelino, Vidom Benetke, Milan, Bim. ,, , 6.— popoludn« (podni vlak) na Dunaj, zveza z Reko. PoBto, Bruckom Keljaknni, Zagrebom, Karlovcem, Slakom. Celovcem, Bolwinom 8.— zveSer (kuririki vlak) (I., II., III.J na Dunaj, zvea i a PeBto, KaSUo, Bračkom. 8.15 zvefar (mlak) v NabreJlino. Videm, Benetke, Milan. Dolaz v Trst. G.— zjutraj ("dan vlak) (II., III.) iz Ljubljane, Beljaka, Celovca, Pole 7.90 zjutraj (um»ibu«.v!ak) iz Milana. Benetk. 8.10 (kuririki Wak) (L II. III.) iz Pe»f, hunaj«. 10.88 Ipottni vlak) (L, II.. III.) is Dunaja, Reke. BUka, Zagreba, PeSte. 11.ar, (omnibuf-vtuk) i7. Rima, Milana to/. NabreCino. 0.21 a veter (polmi wlak) (L, II., lil.) iz D naja, HrvaUkega, Ograk«g». 7.40 zveier (omnibu« vfak) iz Kormlna tez Nabr«(ino. 9.1R zveBer (bnovlak) iz Itilij« Ce* Nabr'tino. 0.r»l z^eCer (ftrtovfak) (L. II., IU.) iz Dun >ja, Ljubljano iveza z Roko 13.15 v no C i (•mnibtit-vfok) iz Italije Cez Nabreflno. Lastnik, drufttvo »EDINOSTe. — Izd;itelj in odgovorni urednik: JOSIP MILA.NIĆ Nova tiskarna pod vodstvom F. HUALA v Trstu.