_ Kupujte mJNEBONDE! Me Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Kupujte VOJNE BONDEl The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium yiCTORY WAR ONDS LETO XXV. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), OCTOBER 6, 1942. ŠTEVILKA (NUMBER) 234 Triumfalen večer Glasbene Matice se ne motimo, če reče-' ga izvajali — vsaj po naši in Je bila opera "Seviljski splošni povprečni kvalifikaciji — ki jo je dala v nedeljo | brezhibno, pevsko in igralsko Glasbena Matica, naj- i gladko ter brez najmanjših muč-P^edstavi poklicnih pev- j nih zatikljajev. Solistom, ki so bila se kdaj dana na J peli težke in komplicirane parti-slovenskih odrskih des-jje kakor tudi vsemu ostalemu zboru se vidno pozna strokov-njaška šola, ki jih oblikuje. glavnih partij: grof tV * ftenor) — Louis Bel-""i? Bartolo (bas) Fr. It* Rozina, njegova varo-fle»j (sopran) Antoinette Sim-gospodinja pri Bar-(sopran) Anne Zarnick; A* f'garo (bariton) Frank ^V) ' P®vski učitelj Bazilio "^ohn Nosan, je bilo si- A 1)05 j % H odpetih in odigrahih. in Plut sta — kakor izredno ugajala, Frank ^ John Nosan pa sta Pevskih partijah kakor zadivljala. V tej lepi, za °^iisko glasbeno kulturo ^GRieniti tekmi, naj gre - ^ polovico zlatega jabol- ' Nosan je padel od ne-»e kakor meteor, čigar ttior obledel. O njem 0^ da je fenomenal- ta osebnost, velik moj-, in poze, absoluten človečka občutja. ° je dovršeno pela in i- m misic svoje-tako realistično iz- Kdor je prisostvoval tej vpri-zoritvi, si ne more kaj, da bi se mu ne vsililo samo po sebi vprašanje: Ali se izplača za kratke tri ure radostne prelesti sto in sto ur marljivega učenja, nesebičnega samožrtvovanja ter po trudapolnem dnevnem delu za obstanek prostovoljnega prikrajšanja toli zaželjenega in potrebnega telesnega počitka, ko vemo, da nimajo pevci ničesar, razen zadoščenja, da so položili svoj obolus na oltar naše glasbene kulture? Zato bi bilo morda njim samim kakor tudi splošni javnosti ustreženo, če bi tako veliko in lepo delo, čigar naštudiranje je gotovo zahtevalo ogromnih žrtev, v letošnji sezoni še enkrat ponovili. Da bi bila dvorana zopet natrpana, o tem ne more biti dvoma. Stvar je vredna premisleka in uvaževanja. — Š. ^eloti e!o Tončka Simčič, ki je ^^eljavila svoj blago-ter je bila vredna ijive odrih nepre- tenorista Belleta, pri 'jHo naredili to pot na-Hygl^^'^ostno odkritje, da se ivjji^yljal samo kot pevec, i?)' 1 ^ svoji vlogi prime-y Tončka Simčič je jP^Vskem in igralskem ozi- 2tig . je ustvaril s svo-i' igralskim tempera- svojim lepim barito 4 iot ti W ki si ga boljšega ne Jo Anne Zarnick, ki v nedeljo prvič v izborno odigrala vlogd, za kar jo Sreča Na prireditvi društva Složne sestre št. 185 S. N. P. J. zadnjo soboto je bil srečen Joe Pirnat, 1191 Norwood Rd., čigar ime je bilo poklicano za obrambni bond v znesku $25. Zglasi naj se pri tajnici Agnes Jeric, 6925 He-cker Ave. Mestna zbornica je odglasovala IVz centni povišek plač Uslužbencem tranzitnega sistema, ki jim je bila meseca julija povišana mezda za lOc na uro, je bila zdaj povišana za nadalj-na dva in pol centa. Člani mestne zbornice so sno-či odglasovali dodatno l&g-cent-no povišanje na uro 4,000 uslužbencem tranzitnega sistema, katerim je bila že meseca julija povišana mezda za 10 centov na uro. Nocoj in jutri zjutraj bo tozadeven shod uslužbencev, ki bodo po vsej priliki sprejeli ta odlok, dasi znaša povišek malo nad polovico poviška, katerega je zahtevala njihova, Ameriški delavski federaciji pripadajoča unija. Župan Lausche je izjavil, da če bodo uslužbenci dobrovoljno sprejeli ta povišek, ki bo znašal približno $250,000 na leto mesto $450,000, kolikor s'o zahtevali, tedaj bo izplačan ta povišek za nazaj od 29. aprila, ko je mesto prevzelo poulični tranzitni sistem v svojo last. Kratko pred sprejemom tega predloga, ki je bil sprejet soglasno. je naslovil župan Lausche na poklicane činitelje ultimat, v katerem je izjavil, da ne bo trpel nobenih "divjih stavk" več, kakršna je bila stavka v soboto, ki je trajala pet ur. V slučaju nadaljnih takih stavk bodo odslovljeni vsi, ki bi pri njih sodelovali. SLOVENIJA INKORPORI-RANA V NEMČIJO? LONDON, 5. oktobra. — Nocojšnja poročila naznanjajo, da ima Hitler v načrtih ustanovitev "nemške konfederativne države," ki bi vsebovale večino zavoje-vanlh dežel Evrope. Po tem načrtu naj bi bile inkorporirane v nemški rajh Holandska, Danska, Norveška in SLOVENIJA, in sicer na enait način, ka^ kor sta bili inkorporirani — pred leti Avstrija, zdaj pa Luksemburška. Z inkorporacijo teh dežel v Nemčijo, bi začel Hitler rekrutirati moštvo teh dežel za nemško armado, kakor rekrutira moštvo Nemčije in Avstrije. (Ako Hitler izvede omenjene načrte, bomo doživeli, da se bodo morali Slovenci kot nemški vojaki boriti proti Rusom, Angležem in Amerikancem. — Ured. Potreba pomoči pri trgatvi in drugem poljskem delu Vladni urad poziva patrio-tične ljudi, ženske in moške, da se javijo za pomoč pri pospravi jesenskih poljskih pridelkov. Ogabno postopanje Nemcev z našimi dekleti AMERIŠKI LETALCI BOMBARDIRAJO JAPONSKE BAZE NA PACIFIKU '^^grajala z živahnim " prizori so bili ta- bodo 'izlepa po-®cena med Bartolom . božn^®^ ^ prvem dejanju je J in ^®ka; prizor med Figa-ko je Figaro lasuljo ter se je . ^lostna razvalina sta- Japonske baze in ladje so pod neprestano točo ameriških bomb. — Izkrcanje Japoncev na Guadalkanalu. *Vi M ^^i^e karikature, ki jo ^^ajfami namazani Fi-_ kakor za stavo za> N smešnosti eksplo-.. razigrane, v do- ^ Hi . ^'^oniji pojoče skupi-lil Bazilija iz sobe, L'obo , Bazilijev povratek L, je pritihotapil Sega odsoten duh iz ^ To pa je bil veliča- ^il eden onih redkih iktri_ ki jih doživljajo ^ burka ne izva- oiarveč občudovanje k ^^°ge so bile manjše-^ so jih prav po-1^(1; in igrali sledeči (N) grofov sluga Frank; častnik iv S Perlin; notar, ^ ^oj^ke, meščane ^ j® predstavljal meša-®^bene Matice. C' ^ovršeno spremljali in^^ju orkestra, pri ^ila Edward Kužnik ; ^ iji ^Gsnik. Opero je iz-'^dno prožnostjo ob-' g ^^ha dirigiral in ; ik Šubelj, pod či- ^ W 80 pevci naštudi-k(^' l-^^ko in pevsko iz-PUcirano delo, ki so WASHINGTON, 5. oktobra. — Mornariški department naznanja, da ameriška zračna sila neprestano bombardira sovražnika na Aleutskem otočju in na Solomonih. Na Kiski so razbili ameriški bombniki nešteto japonskih vojaških naprav, poškodovali so nekega japonskega rušilca, zapodili dvoje ladij na peščenino, sestrelili 15 japonskih letal, več nadaljnih pa poškodovali. Na Guadalkanalu drže ameriški marini sicer svoje pozicije, toda mornariški department poroča, da se je posrečilo Japoncem v zaščiti noči izkrcati nekaj svojih čet. Izguba pete ameriške podmornice WASHINGTON, 5. oktobra. -— Danes je bila uradno naznanjena izguba neke ameriške podmornice, ki je peta izgubljena podmornica v tej vojni. Podmornica Grunion, ki je i-mela 1,526 ton prostornine, se je imela že pred dokaj časom vrniti v svoje pristanišče, toda ker ni o nji nobenega glasu, se jo smatra za izgubljeno. Podmornica Grunion je bila ena največjih ameriških podmornic. Svojci mornarjev, ki so se nahajali na podmornici, so bili obveščeni. Iz popolnoma zanesljivega vira smo dobili sledečo informacijo o v nebo vpijočem dogodku, ki kaže gnusno zverinsko postopanje tevtonskih divjakov in pokvarjencev z našim naro dom: V eni izmed tekstilnih tvor-nic v Kranju so Nemci zbrali 200 deklet, delavk, ter jih v om-nibusih odpeljali v Nemčijo kot vojaška dekleta. S pomočjo nekega redarja se je enemu od teh deklet posrečilo pobegniti. Povedala je, da so Nemci spravili ta dekleta v vojaške beznice ter da mora vsaka zadostiti od 15 do 20 vojakov na dan. Dajejo jim posebne injekcije za to, da izgledajo bolj vesele, in ko katera pogine, iz- Urad United States Employment Office, 1242 W. 3rd St., nam sporoča, da vlada na podeželju v okolici Clevelanda veliko pomanjkanje delavskih moči, ki bi pomagale pospraviti na farmah poljske pridelke, sedaj zlasti grozdje. Omenjeni urad apelira zlasti na ženske, ki so še iz stare domovine vajene dela na polju, da bi se prijavile za pomoč. Delo je v prvi vrsti patri-otično, ker se bo s tem delom nadomestilo moči, ki so zaposlene pri vojni produkciji, zato znaša plača za osemurno delo samo $3.00 na dan. Toda, kakor že rečeno, je delo v sedanjih razmerah patriotično ter bo z njim pomagano vojnemu prizadevanju Amerike. Kdor bi bil pripravljen prevzeti to delo, naj se zglasi ob o-smih zjutraj na gornjem naslovu v 3. nadstropju, kjer naj v omenjenem uradu vpraša za Mr. Roudebusha, ki bo dal vse nadaljne potrebne informacije. RUSI ODBIJAJO VSE NEMŠKE NAPADE NA STALINGRAD V bitkah je vedno več nemških rezerv, ki prihajajo v Stalingrad v svojo smrt. TUDI NA OSTALIH RUSKIH FRONTAH JE UGODEN POLOŽAJ MOSKVA, torek, 6. oktobra. I Mozdoka na splošno drži. V e- Kaj vam je storiti s — Nemci so podvzeli nov ogromen napad na severozapadno predmestje Stalingrada, kjer so vrgli tri pehotne divizije, 100 tankov in jate bombnikov proti sovjetskim četam, ki so odbile številne sovražne napade. Tako poroča danes sovjetsko vrhovno poveljstvo ob pričetku sedmega tedna bojev za StaSingrad. Nad Stalingradom je sovjetska armada izboljšala svoje pozicije v svoji ofenzivi proti na-cijskemu boku. Včeraj je padlo 1,500 Nemcev V bitki za severnozapadno predmestje so izgubili Nemci včeraj nadaljnih 1,500 mož in 14 tankov, toda Rusi priznavajo silno nemško moč v tem odseku. Sovjetska obramba v okolici nodnevnem boju je neka sovjetska. edinica pobila 600 Nemcev ter, uničila 12 nemških tankov. Ugodna poročila od Rževa Moskovski radio poroča, di so Rusi napredovali včeraj pri Rževu sedem milj ter da so zavzeli neko važno postojanko. Na Baltiku so sovjetske bojne ladje pogreznile neko 10,000-tonsko nemško transportno ladjo. Nemci ne morejo naprej Nemci se poslužujejo še vedno stotin bombnikov .v prizadevanju, da zdrobe rusko obrambo Stalingrada. Toda v notranjosti mesta niso Nemci nikjer predrli ruskih obrambnih črt. V bojih za Stalingrad je vedno več in več nemških rezerv, ki prihajajo tja v svojo smrt. Stalinova zahteva po drugi fronti je dregnila povsod v sršenovo gnezdo a scrapom staro železniho, Id ste jo nabrali v svojem domu in okolici njega, položite na trato oziroma h kraju ceste pred hišo, kjer jo bodo pobrali v nedeljo 18. oktobra za to določeni tovorni avti. Izjava Sumner Wellesa. — Willkie izjavlja, da mora priti to vprašanje v ospredje zaveznikov. — Zahteva po pojasnilih v Londonu. MOSKVA, 5. oktobra. — Po-1 premierja Churchilla, da pove, slanika Zedinjenih držav in Ve-[kaj pomeni Stalinova izjava, da Ali pa jo odnesite na dvorišča javnih ali ljudskih šol. Dalje jo lahko odnesete ali odpe-giMtoezsWurubogrdeHe, ki katero koli g^linsko like Britanije bosta naprosila Stalina, naj pojasni nekatere fraze svoje izjave, v kateri je izjavil potrebo po drugi fronti in dejal, da naj Amerika in Anglija ob času in v polni meri izpolnita svoje obligacije. Progresivne Slovenke Krožek št. 1 Nocoj ob 7:30 uri se v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. vrši redna seja krožka št. 1 Progresivnih Slovenk. Članice so vabljene, da se je udeleže. Krožek št. 3 Članice krožka št. 3 Progresivnih Slovenk so vabljene na sejo jutri večer, ob 7:30 uri v Slovenskem društvenem domu, na Recher Ave. Pozdrav Rojak Joe Skrobot pošilja pozdrave s konvencije United Dairy Farmers Div., Dist. 50 U. M. W. A., kjer se nahaja kot delegat. Konvencija je v teku v Cincinnati, Ohio. je ušla iz tega pekla, izgleda kakor človeška podrtija, izgubila je polovico svoje teže in je duševno strta. * Komu ne zavre kri, ko čita to suhoparno poročilo?! Komu se prsti ne stisnejo v pest? Naša gorenjska dekleta, uboge delavke, ki so si s svojimi žulji pošteno služile svoj kruh, izročene po tevtonskih tolovajih pohoti nemške soldateske in obdelovane z vničujočimi injekcijami zaradi^ večje naslade germanskih hunov! Tega ni mogoče odpustiti, ni mogoče pozabiti, ni mogoče ne maščevati! Prišel bo dan, peklenski pokvarjenci, ko boste polagali račune za svoje ogabne zločine! Prišel bo dan, ko boste plačali, drago plačali! postajo, na kateri boste videli napis: "Salvage Depot." Ako imate večjo zalogo starega železa, katerega bi rajši prodali kakor pa darovali, pokličite po telefonu PRospect 6100, nakar se bo oglasil pri vas trgovec s starim železom, ki vam bo plačal določeno ceno. Ako pa imate morda kos že-leznine, ki je pretežak, da bi ga vi sami spravili s pota, na primer težko železno blagajno ali kaj podobnega, pokličite po telefonu Plain Dealer, ki bo javil to na določeno mesto, odkoder bodo poslali ljudi, kateri se bodo pobrigali za stvar. morata Anglija in Amerika ob času in v polni meri izpolniti svoje obligacije napram Rusiji. Ali ne izpolnjujeta teh obligacij? TUDI FURLANI HOČEJO IZPOD ITALIJANSKEGA JARMA Protifašistično gibanje na Primorskem zavzema čedalje večji obseg. Vodstvo tega gibanja je v celoti v rokah naših slovenskih rojakov, V zadnjem času so stopili v boj tudi Furlani, katerim je fašizem prizadejal mnogo zla, Furlani so objavili svoj politični program, katerega cilj je, da bi bili tudi oni po končani vojni priključeni Veliki Jugoslaviji, Pogajanja, ki so jih njihovi zastopniki vodili s SloVenci, so BOMBNIKI NAD NEMČIJO BERLIN, 5. oktobra. (Nemški radio). — Angleški bombniki so tekom noči bombardirali zapadno Nemčijo. Več letal je bilo sestreljenih. turno avtonomijo, ki naj bi je bili deležni Furlani v novi Jugoslaviji, Zdi se, da je bil formalno desežen sporazum, Furlani, ki pod Italijo niso smeli uporabljati in razvijati svojega jezika, so postali v zadnjih 20 letih močno narodno zavedni in poskušajo furlanščino dvigniti na nivo književnega jezika, Zlasti mar^ivi so mlajši, ki vidijo v Ju^^osl^viji vsa jamstva za kulturni !in gospodarski Zadušnica Jutri zjutraj ob 7:30 uri se vrši v cerkvi sv. Marije na Holmes Ave. zadušnica za pokojno Rose Siebert, ob priliki prve obletnice njene smrti. Prijatelji in sorodniki so vabljeni, da se o-pravila udeleže. Na počitnicah Mrs. Anna PodborSek, ki je dp pred kratkim živela na 1167 TATOVI NISO ZBUDILI DEKLICE NORTH PLAINFIELD, N. J. 2. oktobra. — Zakonca Corrado Corradio sta parkala svoj avtomobil pred neko restavracijo, v katero sta vstopila, dočim sta pustila v avtu svojo šest let Staro hčerko, ki je spala na zad-njem sedežu. Ko sta prišla iz restavracije, ni bilo avtomobila nikjer. Policija je pozneje našla avto eno miljo od restavracije; deklica je še vedno za zadnjem sedežu sladko spala. se nanašala predvsem na kul-1 obstanelč svojega rodu. Kultura DRAMSKI ZBOR "IVAN CANKAR" Člani dramskega zbora "Ivan Norwood Rd., se je selila in za i Cankar" so vabljeni, da se ude-par dni je odšla na obisk k prit [ležijo redne mesečhe se'je v sr6-jateljem v Midway, Pa. Želimo j do, jutri ob uri zvečer V Can-ji obilo zabave na počitnicah! jkarjevi sobi. Rusko naziranje Rusi smatrajo, da je druga fronta ameriško-angleška obligacija, ker sta angleška in ame riška vlada po obisku Vjačesla va Molotpva v Londonu in Washingtonu izjavili, da so vse tri vlade dosegle sporazum glede potrebe otvoritve druge fronte leta 1942. Rusko časopisje je posvetilo danes Stalinovi izjavi vseobčo pozornost. Izjava Sumner Wellesa WASHINGTON, 5. oktobra. — Sumner Welles, nadomestujo-či državni tajnik, je danes izjavil, da store Zedinjene države vse, kar je v človeški moči, za pomoč Rusiji. Willkiejeva komentacija CUNKING, Kitajska, 5. oktobra. — Wendell Willkie je izjavil, da upa, da bo Stalinova izjava po neobhodni potrebi druge fronte spravila to zahtevo v o-spredje pri združenih narodih. "To je bila tudi svrha moje izjave glede potrebe druge fronte," je izjavil Willkie. Obisk na frontah Willkie se pripravlja zdaj na obisk ^itajskih front, na katerih se že pet let bori milijone Kitajcev. Na Kitajskem je deležen Willkie izrednih in velikih časti in ni dvoma, da je on najljubši in najuvaženejši gost, ki je še kdaj obiskal Kitajsko. Willkie je imel s kitajskim maršalom Ciangkajšekom v štirih dneh že četvero konferenc. ŠVICARSKI LISTI O SITUACIJI ITALIJE Ob priliki druge obletnice vstopa Italije v vojno, so švicarski listi posvetili temu dogodku precejšnjo pažnjo. Prav posebno so si izposodili Musso-linija, ki so mu očitali vse o-gromne napake, ki jih je napravil v teku zadnjih petih let. Kaj je še ostalo od Italije? se sprašujejo listi. Kakšna je razlika med Italijo in ostalimi zasedenimi evropskimi državami? Odgovor je zelo enostaven: poleg tega, da Italijani stradajo in da delajo za Nemce, morajo za nje tudi umirati. Kakšni so izgledi za Italijo, če zmagajo zavezniki oziroma če zmagajo Prusjaki? Tudi ta odgovor je enostaven; v obeh slučajih je u-soda Italije in njenega cesarstva — zapečatena. Zahteva po pojasnilu LONDON, 5. oktobra. — Časopis "London Star" javlja, da I se bo v parlamentu zahtevalo od Nov grob V mestni bolnišnici je umrl Joseph Grebene, star 54 let. Stanoval je na 1144 Norwood Rd. Pokojni je bil doma iz vasi Pušče pri Velikih Laščah, odkoder je prišel v Cleveland pred 36 leti. Soproga mu je umrla pred 14. leti. Tukaj zapušča štiri hčere: Mrs. Jennie Morway, Josephino, Olgo in Dorothy, si-nova Josepha in Pvt. Charlesa ter brata Franka, v starem kraju pa brata Louisa in Antona in sestro Mary Jamnik. Bil je u-poslen v trgovini Louisa Cim-permana na Norwood Rd. Pogreb pokojnega se bo vršil v četrtek zjutraj ob 10. uri iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda, 6016 St, Clair Ave. v cerkev sv. Vida in nato na Calvary pokopališče. Bodi mu ohranjen blag spomin, preostalim pa naše sožalje! 13 N K K p E s s N 0 s T, 8. oHoHra, mrnm mm ^obra "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 0231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) tJy Carrier In Cleveland and by Mall Out of Town: (Po raznaSalcu v Cleveland in pp pošti izven mesta): for OiiQ Year — (Za celo leto) ........................................................................... For Half Year — (Za pol leta) .................................................................................. Por 3 Months — (Za 3 mesece) ........................................................................... .$6.50 . 3.50 . 2.00 By Mai] Iw Cleveland, Canada and Mexico;. (Po pošti V Clevelandu, Kanadi In Mehiki): Por One Year — (Za celq ieto) .........................................................................$7.50 Por Half Year — (Za pol leta) .................................................................................. 4.00 Por 3 Months — (Za 3 mesece) .........................................................................- 2.25 največji, najsyobodnejsi in najbolj človečanski republiki sveta. Trdno se nadejamo, da bo, ko bo končan krvavi boj, ki ga bijejo slovenski svobodoborci za osvoboditev svoje domovine in z njo vred za osvoboditev vsega sveta, zasijalo naši skupni domovini toplo sonce vseobče gospodarske in politične svoLode, čije znamenja že žare na nebu. Za suženjstvom, za tlačanstvom, za fevdalizmom in kapitalizmom je nastopila doba vseobčega ljudskega dostojanstva, v kateri bo imelo ljudstvo prvo in zadnjo besedo! Mož z enajstimi ženami Skrivnosti šeste celine Družinska dramah stoja v novih pis'" _ / be For Europe, South America and bther Foreign Countries; (Za Evropo, Južno Ameriko in druge Inozemske države): Fok' One Year — (Za celo leto)____________________________________________________________________$8.00 Por Hali Year — (Za pol leta) ...................................................................................- 4.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at'Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. Poziv k lepi prireditvi Cleveland, Ohio. — Ko čita-mo zadnje č^e vojna poročila, ni skoro nič slišati, kaj dela naš sovražnik Mussolini. So ga li "panali", ali je pa dobil papež, katerega eno miljo kvadratna država s švicarsko gardo o-Hermann Goering, maršal nemške zračne sile in eden blast nad njim. najbolj tolstih ljudi v Nemčiji, je povedal v soboto nem- Tudi snio čitali, da so celo na-škemu ljudstvu, da bo letošnjo zimo hranjeno na račun bombniki bombar irai a NEMČIJA BO ŽIVELA NA RAČUN ZASUŽNJENIH LJUDSTEV UREDNIKOVA POŠTA ostale Evrope. Goering, ki sliči pitanemu prascu ali pokonci stoječemu sodu, je v svojem govoru med drugim dejal: "Pri uteševanju gladu mora biti nemško ljudstvo prvo. Moja želja je sicer, da ne bi gladovali tudi narodi, ki so pod našo zaščito ali ki smo jih mi porazili. Toda če nastanejo zaradi sovražnikovih odredb živilske težkoče, tedaj naj vsi vedo: Ako bo kje glad, ne bo na noben način gladu v Nemčiji. Odslej mora biti naša neomajana politika, da morajo biti predvsem preskrbljeni z živili nemški delavci in oni, ki delajo za Nemčijo." Goering je govoril o priliki jesenskega festivala po-sprave žetve in ostalih poljskih pridelkov. Iz njegovega govora je bilo jasno razvidno, da nimajo nacijski veljaki nikakega upanja več, da'bi mogli kaj kipalu obračunati z Rusijo in da se je nemško vrhovno poveljstvo resigni-rano vdalo v neizbežno usodo druge predstoječe zime v Rusiji, d o čim čakajo Nemčijo samo udarci zavezniških zračnih napadov iz zapadne smeri. Maršal je apeliral na nemško ljudstvo, naj potrpi in naj vzdrži bombardiranje, kakor zna in more, češ, da je nemška zračna sila v Rusiji tako zaposlena, da ne more odgovoriti na izziv angleške zračne sile. Ampak dan po-VI ačila bo napočil, je rekel mož, ki je ob začetku te vojne svečano obljubil nemškemu ljudstvu, da ne bo ena sama sovražna bomba padla na nemško ozemlje. Goeringov govor, ki je bil oddajan za Nemčijo in ves ostali svet, je nudil tudi pojasnitev, zakaj evropski pridelki ne krijejo potreb kontinenta. Goe^ring je namreč pojasnil, da so bili pridelki zadostni samo v dveh ozirih. Pridelek krompirja je bil najboljši, ki se ga je moglo želeti, dočim so zavzele nemške čete v kubanskem okraju ob Donu pas ozemlja, na katerem "se razprostirajo sončne rože.kakor daleč seže oko." Olje iz semena teh sončnic bo dalo Nemčiji toli potrebne tolšče, katerih je silno pomanjkanje tako v Nemčiji kakor v zasedenih državah. Dalje je Goering pojasnil, da dobivajo bombardirana nemška mesta posebne racije živil, s fronte na dopust prihajajoči vojaki pa dobe vsak po dva funta moke, fižola in sladkorja, en funt surovega masla in vsak po veliko klobaso. Dalje je Goering pojasnil, da je Nemčija založena z živili z zasedenih ozemelj. greb, Bukarešto in Plešti v Ru-muniji in Hrvatski. Ne vemo pa, Program bo izvrgten petnajst ali šestnajst točk. Pravijo, da nastopi Mici Ivanush-Grill, Josephine Levstik-Milavec, Frank Plut, menda Louis Belle, Miss Kapel, Anna Zarnik in Gačnik, Miss Unetich, Jadran, Slovan, menda soc. Zarja, Frank Slejko z Vero, violin piano duet, in Vadnalovi. V Budimpešti so prijeli nekega iTnletnega Aleksandra Hege-dusa, ki je izvršil številna ženitvena sleparstva. Izdajal se je pod napačnim imenom za gradbenega podjetnika in je bil za visoko doto vedno pripravljen da povede kakšno dekle pred oltar. Deset deklet je z leti na ta način postalo njegova žrtev, od časa do časa je moral seveda v ječo. A čim je bil na prostem, je s pustolovščinami pričel znova. Pred nekaj časa se je seznanil z nečakinjo nekega višjega uradnika. S pomočjo ukradenih papirjev se ji je znal prikupiti tako, da se je z njim poročila in mu dala 16,000 pengov dote. Ta denar je kaj kmalu potro- Torej vas še enkrat kličemo, «1, joteni je izginil. Kmalu po- zakaj bi ne dosegli Milana, indu- da napolnite dvorano. Program se vrši v prid Jugoslovanske pomožne akcije, in ves čisti pro- KADAR LJUDSTVO GOVORI Dolžnost poštenega in vestnega časopisja je, seznanjati z vitalno važnimi vprašanji svoje čitatelje, v kolikor niso ta vpi'asanja škodljiva državnemu ali še širšemu človeškemu občestvu.^ Dasi živimo v izrednih in razburkanih ča^ih, smatramo vendar za svojo dolžnost, pojasniti našim čitateljem neko vprašanje, ki je že vse zadnje čase predmet silno velikega zanimanja med Slovenci, predmet ugibanja in sklepanja, pa tudi predmet velikih skrbi. Gre za slovei^ske partizane ali za "Osvobodilno fronto," v kateri j a danes združena v ogromni večini vsa Slovenija, ne glede na njena stara politična in verska načela. Danes je na kocki usoda naše rojstne domovine, o čemer ni dvoma. Na delu so silni kladivarji, ki kujejo na trdem nakovalu nezaslišanega trpljenja njeno bodočo ueodo, ki ji krojijo novi red, ki pa ne bo novi red osiščnih kakor tudi no stari red njenih nekdanjih diktatorjev! Pojmi se bistrijo, ozračje se čisti. Na podlagi dokazov, ki smo jih doslej prejeli, moremo reČi samo toliko, da smo ponosni na naš, nekdaj tako pohleven in ponižen rod, ki se je danes dvignil pod praporom Osvobodilne fronte proti skupnemu sovražniku Slovanstva in človeštva—internacionalnemu nazifašizmu. Borba naših partizanov je na las slična borbi Washingtonovih junakov, ameriških kolonistov, ki so iztirali tuje zavojevalce ter zadali temelje atrijskega mesta Italije, ali ka ko drugo mesto? Predsednik Roosevelt je celo poslal svojega odposlanca v Rim, da konferira z papežem. Menda da naj še protestira proti navalom na Žide v Franciji, Poljski in drugod, kar lahko, da bo papež storil. Dvomljivo je pa če se bo on spomnil naših slovenskih primorskih katoličanov, ki so podaniki italijanskega kralja, oziroma diktatorja Mussolinija, ker kakor nam je povedal Mr. Čok, niti slovenski duhovni ne morejo izposlovati od papeža, da bi se skušal pobrigati za malo več svobode primorskim Slovencem. On jih menda pač smatra za Italijane. Pa tudi med nami ni preveč zanimanja, razen če pridemo Fkupaj na shod, da poslušamo, plq'skamo, potem pa, ko je treba podpore, pa zaspimo. Zato-raj vas opozarjamo, da ne bi zaspali dne 11. oktobra popoldan ob pol štirih, ko se bo vršil program z raznimi točkami, govornikom dr. Čokom, in pozneje po programu ples v obeh dvoranah Slovenskega delavskega doma 15335 Waterloo Rd., Cleveland Ohio. Eden, ki se jako muči, da bi bil poset tem v^čji na tej »priredbi, je Joseph Durn, poznani trgovec, in tajnik društva "V boj" št. 53 SNPJ. On sam je Vipavec in se mu prav nič ne do-pade, da vodijo Italijani tam svojo Italijansko kulturo in i-majo oblast nad žilavimi Vipavci. Njegov "asistent" je drugi Vipavec Joseph Terbižan, ki pa je zadnjič na seji rekel, da 1^01 predsednik ni dosti delal, kc" je pa po nesreči tajnik fe-d. racije SNPJ, in mu ni bilo m"goče biti na dveh krajih hI rati. Frank Fende je bil oni, ki je nabiral oglase, ali se naši ui;:o odzvali povoljno kakor bi se spodobilo. No,* pa bo že šlo počasi. ostanek gre tej pomožni akciji. In ne pozabite! V nedeljo ob pol štirih v Slovenski delavski dom dne 11. oktobra. Yours truly Frank Barbič. S. P. — Joe Pograjc se tudi lahko udeleži, ni restrikcije na pram Clevelandčanu! Stalo ga bo samo 50 centov za notri. Ko liko pa za ven, bo izvedel tam. tem pa so ga prijeli in postavili pyed sodnika, kjer je vse priznal. Med drugim je tudi povedal, da je bil svoje izmišljeno ^me pobral z nagrobnika nekega gradbenega podjetnika in si preskrbel njegove papirje s pomočjo pomagača, ki ga policija sedaj zasleduje. ' Iz amerlšJcega časopisja Nova pe+rolejska I v»v ••• lezisca v Rusiji Lansko leto je raziskovalo ruske zemeljske zaklade v vseh ozemljih nič manj nego 3500 geoloških odprav. Odkrile so mnogo novih in zelo izdatnih rudnikov. V vzhodni Sibiriji, na Daljnem Vzhodu in v Kavkaziji ter na Uralu so ugotovile nova pe-! trolejska ležišča, ki so doslej znane petrolejske zaloge povečala zfi več sto milijonov ton. V Altaju, v kirgiških ozemljil^ in v Kazakstžtnu so našli obsežna nahajališča volframa, v okolici Čite ob mongolski meji pa tri ležišča molibdena. V Ab-haziji in Tadžikistanu so odkrili baker, v baškirskil* ozemljih so odprli pet novih rudnikov boksita, a druga pomembna nahajah-šča boksita so našli v okolici Ljeningrada in Tule. Pri Kremečegu v Ukrajini so naleteli na železno rudo. Končno bodo letos na raznih krajih v U-ralu sistematično iskali diamantov. WllUiln/ Trije zobje v možganih Aftt YOU puttingTenPirCtntoif your Imome into O.S. Wartondtit^omps? Edinstven kirurgičen primer so imeli'v neki raoravski občini. Tam so nekemu 18-letnemu mla deniču z operacijo odstranili tri otroške zobe iz — možganov. Mladi mož je že od otroških nog bolehal za hudim glavoljo-lom, pr(^ nekoliko leti pa je dobil tudi motnje v vidu. Očesna operacija ni imela nobenega u-činka razen tega, da se mu je stanje še poslabšalo. Spravili so ga v bolnišnico, kjer so zdravniki pri podrobnejšem pregledu odkrili veliko o-teklino z nekimi predmeti na levi polovici možganov. Pri operaciji te otekline so v svoje presenečenje ugotovili, da £'o ti predmeti trije popolnoma odrasli zobje, ki so jih potem se- Nem^e težkoče y Jugoslaviji Christian Science Monitor je pred kratkim poročal, da ima o-sisče mnpgo dela in težav v Jugoslaviji, kjer domoljubi odločno nadaljujejo svoj odpor. Tudi ^ko so bila nekatera poročila v st,rategičfiem oaru pretirana, je nepobitno dejstvo, da nemih v Jugoslaviji vežejo v tem o-zemlju številne vojašjte skupine osišča, ki bi bile zelo potrebne na ruski fronti. Čudne operacije policijskega čiščenja "PM" je prinesel obvestilo berlinskega radia p operacijah čiščenja v Jugoslaviji, ki sa "nadaljujejo po načrtu in z dobrim uspehom." .številke, ki jih navaja Qoebbelgova radio-odda-ja dokazu jejp, da ni šlo za policijske operacije čiščenja, temveč, da so se vršile bitke nesporno velikega obsega. Nemci namreč navaj^,jo, da go v poteku dveh tednov ujeli 4,000 Jugoslovanov in da jih je padlo skupaj 3,000. Nemci ne bodo ščitili Zagreba letalskih napadov Carigrad, 26. septembra ,(NY-T) — V Carigradu Jcroži vest, da je Hitler povedal Pavelicu in Mihajlu Antonesku ob priliki njihovega obiska, da ne smejo računati na nemško pomoč ,v pogledu zaščite proti napadom zavezniških letal. Češ, da ni mogoče dovolj brzo izdelovati protiletalskih topov velikega kalibra, ki stražijo Berlin, Rensko dolino in Ruhrska tovarniška mesta, ter najvažnejša pristanišča in letališča. Zato pa jih tudi ni mogoče uporabljati za obrambo Zagreba na Hrvaškem, Burgasa ali Varne na Bolgar skem in Konstance v Rumuni-ji. Konstanca je baje že tako zelo poškodovana, da ji ta po-njpč ŽP več ;ii potrebna. Znanost opušča v zadnjih letih čedalje bolj razdelitev kopne zemlje v petorico celin. Antark-tido označuje za šesto celino in to s polno pravico. Površina južnotečajne celine znaša namreč 14 milijonov štirjaških kilometrov in je torej znatno večja od Avstralije, ki meri 8.6 milijona štirjaških metrov in Evrope, ki meri 11.4 milijona štirjaških kilometrov. Seveda je površinska številka za antarktično celino le približna kajti njenih o-bal ne poznamo niti na polovico in o marsikaterem njenem predelu še ne vemo, da^li je kopna zemlja ali pa samo led. Zavolja tega ima sedanja odprava admirala Byrda, o kateri smo že večkrat poročali, poseben pomen. Rešiti bo morala nekatere izmed že redkih ugank naše zemlje. Pred vsem bo skušala ugotoviti, aU je antarktična celina enotna celina ali pa o-tpčje, kajti mogoče, čeprav neverjetno je, da sta Rossovo morje in Welellovo morje na nasprotni strani medsebojno zvezani s širokim morskim rokavom pod le(hio ploščo, ki pokriva južni tečaj. Rešitev tega vprašanja je važnejša nego potovanje na Južni tečaj sam, kamor Byrdo-va odprava tokrat sploh ne namerava odriniti. Južni tečaj so v ostalem že večkrat dosegli, tako Amundsen in Scott 1. 1911 ter 1912 ter Byrd sam, ki je 1929 letel nad njim. Moskovski list "Liter^^"'' gi Nasledstvo" objavlja vrst" ^vic p slej neznanih pisem Leva tado. stoja, ki imajo poseben P"* feh ao ker mečejo novo luč na ^ sko dramo velikega ruske? 'izdaja satelja in filozofa. Pisma o® ^ štev navajo razmere med ^ Pkč' Tolstojevo, pisateljevo ^ wič, skladateljem Tanajevow. ^ g' Leta 1897 piše Tolstoj ^ _.ni: "Tvoje razmerje do ' ^ spravlja v jezo. SkrajšuF zastrupljam svoje življe^r ^ se izjavljam pripravljene^ ^ bi s Teboj živel pod taM ^ ^ pogoji." Pismo se koncw , ^ ^ grožnjo Tolstoja, da bo ^ hišo in se preselil v in" stvo. da V nekem drugem pis®"" ^ vori pisatelj o "mučnih "I j ^ mot,nih prizorih, sraiflotn^f zapg it Zaljubljenec z bombo Mlad moški ,v Dallasu v Teksasu je vneto .dvoril Mpravitelji-ci neke osnovne šole, ki spočetka ni bila nasprotna njegovim snubitvam in se mu je dajala celo poljubljati. Potem pa si je premislila in je ognjevitega mla-denča odločno odbila. Zavoro tega je mladi mož skoraj pobesnil in ko vsi njegovi poskusi, da bi svoji izvpljen-ki pr^drugačil misli, niso zalegli, ji je prisegel krvavo maščevanje. Z lastnimi rokami je izdelal bombo in jo je na neki na čin spravil mladi ženski pod posteljo, da bi jo pognal v zrak Strašno morilno orodje pa so na srečo še pravočasno odkrili Maščevalni mladenič je moral pred sodnike, ki so ga obsodili na pet let ječe. Mnogi so menili, da je kazen pretirana, toda sodniki so hoteli postaviti eksempel, da bi vrpče krvnim mladim ljudem pregnali želje po takšnih metodah. Če bi tega zaljubljenca z bombo ne kaznovali, kakor se spodobi, so i^avili v razsodbi, bi bilo pričakovati, da $e bo spravil naslednji nesrečno zaljubljeni kar s topom nad kraljico svojega srca. zame, temveč za otroke, daja: "Tudi v bodočnos' molčal, kakor sem doslej Sc v pričakovanju smrti- % smrt nas lahko reši te __' Pon HUDE BORBE V B(^ Ifjl NA J^ORDUN' pfe^ Vesti iz Moskve hudih borbah v okolici _ kc Luke, kjer se čete ' dolgo časa bore z nepišH' ^ delki, katerim pomagajo s ke skupine. Vsi nemški pogkusi, magajo Jugoslovane ■ i"^ njihov svobodoljubni -se izjalovili. 13. in 14. septembra s" ci pp ljutih borbah P<'P® uničili nemški bataljon. ^ nem polju je obležalo ^ ških„yojakpv in veČ o* Nemci so zbežali v A -du, da jih je mnogo poP reko Sitnico in utonilo. Dne 15. septembra ^ slovanski gerilci zopet od sto sovražnih vojako^ ^ ficirjev in zaplenili žino vojaške opreme. So je moral odposlati moČn& o le in topništvo, da vsaj del"' nja in uporabiti celo . la vsaj del" pravi položaj. % Zl J •V( Ital Sl-g ie S •"j v začetku septembra dunski pddelki gerilceV napadli koncentracijsK'', ^ Šče v JastrebarskiP' ; greba, kjer 90 porušili^ ko postajo in osvobodila ^ % trok iz taborišč^. Bili 1 troci gerilcev, katere % in ustaši ugrabili ob ^ \ fenzive v Kozari, ter ,v to taborišče. Gerilci .sl^li otroke zopet naz^-J bpjeno ozemlje. LEŽE SE UCIg Doelej smo menili, lenuhi leže na hrbtu in se' lal"* ... ' )■„. )i III ■ U. s, Triasury Dtpartmeni Te vesti in prihod dolgih jesenskih in zimskih noči, ki bo-dp podaljšale ^čas za polet in bombardiranje restočega za,v.Qz-niškega letalstva, povzročajo velike skrbi pbožnemu prebivalstvu Rumunije in se razjezile veda odstranili. Operacijski po-' nezadovoljne Madžare, Bolgare sežck je iniel popoln uspeh. Pa- j in Zagrebčane, ki so že preisku-cient se počuti dol?ro in ohrp.ni- • sili silo, s katei;'o udarjajo zali so mu vsaj vid eneg& očesa. ! vezniška tjpmbna letala. OTROK ZMRZNIL POD OCE TOVIM PLAŠČEM Cigan Jožef Balaz iz Porubke na Slovaškem se je vračal te dni v snežnem viharju domov. Svojega .štiri njesece starega sinčka je imel s seboj in da bi ga varoval mraza, ga je zavil pod plašč. Ko je prišel domov in plašč pogrnil, je videl, da je 0-trok navzlic temu zmrznil. To je vendar tipična sP' ga. Mnogo ljudi tudi 1"^' spi, če leže berejo. Toda z znanstvenega imajo "ležaci" vendari® ^ Neki irski profesor je poskusi, da se glava, bolje oskrbuje s krvjo- ^ ni tedaj bolje delujejo di najbolj dojemljivi. nje je samo, da-li niso izkušnje v tem primeru le tehtnejše ugotovitve. nego pr' DEKLETA IN ŽENE Naročite si fini JUR-COA^j^, %2L hndnfn vimn *m. Ne odlaSajte! "STERLING" suknjo za bodočo zimo na CALL" in to direlitno iz tovarne SEDAJ dokler še dobro blago po nizkih penah. Za dobro pošteno postrežbo se Tirni priporočam BENNO B. LEUS* 1034 Addison Rd. ENd. 3426 ali 6^ Tli A ira, 1942. ENAKO PR X V N G S T STRAN 8. '^dajalci... ^ Spalajkovič je po-L^djiik lista "Naša bor- je zločin, k^jti ta list ^Mško politiko in nje-Dimitrij Ljotič je ^ ^gunec kazenskim Nki ufli Veži svoj čin rezervne- ■J' greh pa je ono, kar piše -— golo nemško f0^ j ' stec°'^ (:ehoslovaški. na"! da so državniki \e^ »fjg Churchill zavrni-■loi"'' " Ako bi se to I) ^ bi bila naša do- I go' obsojena v straš-0 A L^iZ 1° spoznal ce- ^ .M, 'ajkovic tega m ra- I pf se Srbi noče- iia Rusom na bojnih i čemu naj bi bo ^ ^®^3ševizmu? Rus-®ain odločal o svo- ^^I^AINS .tial Carigrad, 19. sept. (ICN) — V teku preteklega leta svojega gospodarstva na Hrvaškem, so si Paveličevi pomagači, ki so prišli na oblast s pomočjo nemških bajonetov, pridobili velika bogastva. Pavelič sam in njegovi najbližji sluge, kakor Budak, Kvaternik, Kulenovič in drugi, so si prisvojili monopol rudarske in lesne industrije na Hrvaškem. Tudi podjetja, ki so bila prej v srbskih ali slovenskih rokah, so pograbili. Prave lastnike so poslali v pregnanstvo in z njimi tudi marsikatere premožne Hrvate, ki niso hoteli sodelovati z ustaši. Iz Paveličeve-ga in nemškega časopisja smo izvedeli, da so Pavelič in ljudje okrog njega zdaj posestniki številnih premogokopov, železnih peči v Venici, v Bosni, in večine električnih central Jadranske obale, kakor tudi nove železniške centrale v Novi Gra-diški. Poslednje vesti zatrjujejo tudi, da si je Paveličeva okolica prilastila celo akcije delniških družb za izdelavo tanina. Vse kar ta društva izdelajo, gre seveda takoj v Nemčijo. Kapital Paveliča in njegovih pomagačev neprestano raste s pomočjo brutalnega izkoriščanja delavcev. Naporno delo in nezadostna prehrana širita med narodom bedo in bolezni. Jetika 3e je silno razrasla. Hitlerjevski list "Deutsche Zeitung Croatien", poroča, da je bilo 48 proc. zavarovanih delavcev, ki so v mesecu maju umrli v Zagrebu, jetič-nih. Resnični odstotek je pa še bolj visok. Hrvaški delavci delajo pod strogim nadzorstvom. Povsod je izveden sistem takozvanih "kontrolorjev", ki so seveda iz stranke ustašev. Vsak nadzornik ima četo od 10 do 30 delavcev. Njegovo delo, plačano iz pridržkov od delavskih plač, je predvsem nadzorstvo nad razpoloženjem delavcev in vohunska služba. Položaj v prehrani je na Hrvaškem zdaj že zelo težak. Kako veliko je pomanjkanje, se najbolj vidi v pisanju "Deutsche Zeitung Croatien", ki trdi, da na trgu ni dobiti zelenjave, kljub temu da je vse sočivje že zdavnaj zrelo za žetev. Potrebe prebivalstva niso niti daleč krite. V Zagrebu in drugod, so če-sto izgredi stradajočega ljudstva. Koncem avgusta je baje gruča lačnih žen v Zagrebu prodrla v trgovino s hrano, na kateri je bil napis; "Za vojake zavezniški!]. vojsk". Iz strahu pred novimi izgredi, so ;Nemci o-jačili svojo posadko v Zagrebu. ANEKDOTA V zadnjih dveh desetletjih Gornjo sliko je dala v svet j(^dnska propaganda, ki "'(ioTca-j življenja je nosila nern zuje" kako dobro se godi ameriškim in angleškim vojnim ujet- kneginja E. lasuljo. Ni se nikom na Japonskem, kjer lahko igrajo razne športne igre. Poveljnik angleške osme armade ška kneginja E. lasuljo. Ni se je sramovala in vsak nje znanec in znanka je za to vedel. Baronica L., ki je imela hud jezik, je hotela že staro kneginjo jeziti in je dejala: "Nepojmljivo mi je, spoštovana kneginja, kako morete na svoji čestiti glavi nositi lase druge ženske!" BRUSAČI KURJAČI KLADIVARJI TEŽAKI Plača na uro. Ce ste sedaj uposleni pri obrambnem delu, se ne priglasite. Zgla-site se zjutraj med 9. in 12. uro. MID-WEST FORGE CO. 17301 ST. CLAIR AVE. Joseph Smythe, ki je na gornji sliki, je bil te dni aretiran, ker je delal propagando za Japonsko. no: "To bi -pa res lahko razumeli, draga baronica. Saj imate vendar na rokah kožo drugega Kneginja je odgovorila mir-'ga teleta!" Gologlavi mož na sredi je general B. L. Montgomery, poveljnik angleške osme armade v Egiptu. Pod njegovim briljantnim vodstvom so zavezniki ustavili armado generala Rommela v njenem prodiranju proti Aleksandriji. Znana ameriška pu-blicis+ka o Draži Mihajlovicu ® M unit of the U. S. I. ^Corps has been ■rt bv ^ administrative M Isij Cs."o» 4«®Wtiv ^hia is not one C,a Services but is ' tk'Wa f service. in ■ the new unit by the U. S. 1 addition of background, niliif the T F- the Christian Cross in red, §C}, 6. in a circular „ insignia for the Sk of the six- above "Tables Ameriška publicistka Elza Maxwell je dne 14. septembra posvetila svoj članek v "New York Posff-u generalu Draži Mihajlovicu. Iz tega članka navajamo nekatere zanimive misli: "Moj junak št. 1 evropske vojne je general Draža Mihaj-lovič, vodja jugoslovanskih čet-nikov. Neizprosen sovražnik Nemcev, se je z nekaterimi o-stanki jugoslovanske vojske u-maknil v rodne planine, kjer zdaj zaposluje na stotisoče vojakov osišča, Bolgarov, Rumu-hov, Italijanov in Nemcev. "Skozi mesece in mesece je ta balkanski vojskovodja preganjal čete osišča,, pobijal njegove poveljnike in uspel utrditi svojo oblast v planinah, kjer so njegova skrivališča. "Mihajlovičevo geslo je naslednje: Bodi iskren z ženami in nežen z otroci. Bodi dober za živali, uporen napram sovražniku in neusmiljen proti Nemcu. "To geslo bi marali vzeti za svoje vsi zedinjeni narodi . . . in prinesti v to totalno vojno malo več zdravega ■ razuma in borbenosti. "Pravijo, da Mihajlovič včasih sam opravlja tudi svojo iz-vidno službo. Preoblečen se je baje že večkrat drznil v Beograd. "Zamislite si položaj te ju- { naške Jugoslavije, ki je zasedena od največje vojne sile na svetu, Pomislite, da njeni svobodoljubni sinovi kljub temu u-porno udarjajo na sovražno o-sišče, da napadajo takorekoč z j golimi rokami. "Presenetljivo se mi vidi, da je gerilsko četovanje — nekdaj način bojevanja banditov in pregnancev — zadobilo v tehni- 4y RAEBURN VAN BUREN ABRIE W SLATS ' KEERECT./ SLATS, I NEED MONEV TO BUY UNITED STATES WAR BONDS SO I'VE COME OUT OP RE-TIREMENT-BUT /I^IND W-QMLV FOR THE DUWVriOM BATHLESS ©ROSSINS DON'T TELL ME YOU'RE WINS TO WORK// Trmmy Dtpt,'] Mali oglasi 3 velike sobe se odda v najem. Gorkota, plin in elektrika. Vpraša se na 992 E. 74 St. Išče se stanovanje s 4 ali 5 sobami, za 3 odrasle osebe v družini. Zeli se dobiti med E. 55 St. in E. 75 St. Naslov se naj pusti v uradu tega lista. General Electric Magic Chef, Tappen in Grand kuhinjske peči Imamo tudi Philco Radio-Cene zmerne Anton Dolgan 15617 Waterloo Rd. Ako iščete dobrega popravijalca za vaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevlje ter imamo polno zalogo finih, novih moških čev-Ijfiv. Cene zmerene. ^ FRANK MARZLIKAR 16131 St. Clair Ave. —Courtesy United Features Syndicate. vojne bonde! * I "THAT LITTLE CAMR" ^PO'UL. Do Kfo-THING OF THE KlMO. »t'S XHBiU Ovx)H FAVirr, SHOULD HAVE LEFT HERE fi ors ^PRE.S>I'i> C>P>^ /VI/? PECK"- yvE A you TOR TuWV PUTy- A/OW My ifiuESTions CAeEFULcy- So vvE. TEIC VvhčTHEK OR A/OT you )M This C/iSZ. OH I. -Hi)VZ yOO Ft)WAiED o«? 0~ Al/J/?/? /CD NO SiR-EE S£EaJ TW/?EE y£'^»*a.s d 3>euf' Said a Housewife named Mrs. I. Budget, "We're 'scrimping,' but I don't begrudge it. For by eaving tip more We'll help Mrin the war— % Jea^t, that's tliei way I ahouild judge At." Every dUine or dolUyr yoa put Into Wtae Stami^ smd BoncU' is m blow at Niud home wzecker«! H^p yoar ooonty raiM its qciotal dcS. JDxpfa Do you led older than you ate or suffer froBi Getting,Up Nights, Backache, l^crvous-ness, Lee Painm, piaziness, 6woiIen AixWes, Rheumatic Pains. Burning/ scanty or ire-quettt passages? If so, remember that your Kidney« are vital t,o your health and that thege symptoms may be due to non-organic and non-systemic Kidney wc VkUV wv kiv** y* a""-*'** Iney and Bladder trou- Sus S5eX by helptag poisonous excess acMs and wastes. You nave everything to gain and nothing to wso In trying Oyst«*; An Iroii-clad guarantee •wrapped around each package asBUWa a refund of your money on return ol.empty package unless luUv siatlsfled. Do.o t take chances on any Kidney medicine thj* Jf not guaranteed. Don't delay. Get Oi^e* ' (Slssrtex) from your druggist today. Only 35c: The guarantee protects yau. not guaranteed. Don't 0ystex Oglašajte v Enakopravnosti SI RAN 4. ENAKOPRAVNOST 6. oktoto GRČE —POVEST— Spisal Slavko Savinšek Gradnja ceste v Alaski T "Seveda, ti ne gre v glavo, odkod imam vse to? Sama mi je povedala, sama ,oni dan, ko sem te poiskal gori na Belcjanom. Mar bi bil doma ostal, pa pamet napel in se razmislil pa naredil, kakor gre in je treba. Zdaj te je menda izučilo!" Vršan je vstal. ''Kdaj bova uredila, gospod?" "čimprej, da te zopet kaj ne ugrizne! čaj!" je premislil župnik, "jutri ne utegnem, gremo ogledat borovce iz cerkvenega. Drugi dan pa—popoldne. Pa da mi ne uideš v gmajno?" Vršan je prijel za kljuko, župnik z roko po njem: "Grem nekaj časa s teboj, da ne boš preveč divjal. Vrnem se z zdravnikom, ko bo šel od bolnika." šla sta. Malo sta govorila spotoma. Obenema je med redkimi besedami vrelo eno, se meid mislimi podilo isto: kaj je s Klemenčkom? Tako sta govoričila po malem semtertja, mislila pa oba samo in vztrajno v eno in isto. Napol poti v strm jima je prišel naproti zdravnik. "No, kako, prijatelj?" je planilo iz župnika. Vršanove oči so obvisele na zdravnikovih ustnicah, ki so izpregovorile latinsko ime. župnik se je oddehnil. Pogledal je Vršana, ki ni razumel ,in je zazijal vanj: "Norice ima, norice, Vršan! Se mu vidi, da je Vršanove krvi: kakor ti, ki jih imaš že vse življenje, pa ti doslej še ni nobeno zdravilo pomagalo! Zdaj pa bosta menda oba zdrava, ti in mali!" Zdravnik je obrazložil Vrša-nu, da ni nič nevarnega. — Z župnikom sta se obrnila v dolino, stari pa se je pognal v breg. žuril se je, kot bi bil pustil v grabnu trideset let. Spotoma je poklical iz hiše Lizo in se pomenil z njo o bolniku. Drugo in potem tretje jutro ježe zarana stal pred vrati in stežka čakal Lize, dokler mu ni pritekla povedat, da je fantek dobro prespal noč in bo kmalu zdrav. Stari se je blaženo nasmehnil. že je hotel oditi, ko se je premislil in stopil k Lizi nazaj : "Liza, si huda?" "Zakaj, oče?" "Ker sem bil tak?" "Je vse šlo mimo. Zdaj je dobro! Samo, da bi bil še Klemen-ček čisto zdrav!" Stari se je davil v zadregi. "Liza, povej očetu, da prideva z župnikom popoldne k vam.' ' Liza ga je osuplo pogledala. "Radi malega in radi tebe tu- LWSHim. AXIse m. ^, Bb7 jtm mtamp* # dime 4^ «t m tirne, dr • quarter/or mm • dollar, ^Jt^Whlchever yon do won't hurt thia ryhme. Hitler*« the ^ oneJ who'll holler. illu9tration by Qib Crocket, BUY WAR BONDS AND STAMPS 17. 5. Tr9a9ury Deportmmt, di, Liza!" je še pristavil pa dejal z Bogom in odšel za hišo. Liza pa ni verjela ušesom. Zardela je in spet prebledela. Nato pa je planila v hišo, dvignila dete iz posteljice, zaplesala z njim po hiši in iz prsi se ji je trgalo: "Klemen Vršan, Klemen Vršan!" Položila je otroče nazaj v posteljico, ga skrbno pokrila, potlej pa poiskala mater in očeta, da jim je povedala. Vršan pa je stopil domov, vzel papir in svinčnik in računal. Potlej je poiskal stare papirje, listal v njih in dajal na stran to in ono od njih. Pri kosilu je bil molčeč, po jedi pa je zadržal Mano v hiši in ji povedal, kaj namerava. "Mi je prav," je dejala hči na vse to. ''Samo to skrbite, da bom za naju dva gospodinjila jaz, dokler bom živa. Um^rla bi brez tega posla." "Ne boš umrla ne, bo brige dovolj za obe! Le ne skrbi!" Prišel je župnik in odšla sta s starim Vršanom k Belcjanu. Vršan se je pražhje oblekel in svečan in resen je bil. Spotoma nista mnogo govorila, vsak je bil ugreznjen v lastne misli. Pri Belcjanovih So ju že čakali. Na prag jima je prišla naproti Liza, za njo pa ko j oče in mati. "Viš, Vršan, polne duri jih je starih in mladih, če midva prideva k hiši!" je podražil^žup-nik starega, pa brž pobaral Lizo: "No, kaj t>a bolnik?" "Je že zdrav, hvala Bogu. Samo iz posteljice še ne sme, je dejal zdravnik." "Tak pa vstopimo v božjem imenu, Vršan!" Tedaj je stari Vršan prvič, odkar pri Belcjanovih gospodinji sedanja Belcjanka, pri belem dnevu in javno prestopil prag njene hiše . . . Sedeli so v hiši in nihče ni mogel prav z besedio na dan, dokler se ni prvi naveličal župnik; "Kaj bi s praznimi mamja-mi! Vršan, daj, zini, po kaj si prišel!" Vršan ni mogel do besede. Pomagal mu je župnik: "Vidiš, Liza, po tebe je prišel in po mladega Vršančka, kar bi bil že zdavnaj moral storiti. Manjka hiši mladega gada njegove krvi, da bi ga naredil za planinskega kraljiča, preden leže k sinu in k rajnki. Bosta šla?" Liza je zardela, Vršan je bil v zadregi, Belcjana sta molčala. Tedaj je vstal Vršan, stopil k Belcjanu, mu dal roko in dejal: "Miha, pozabiva! Ni bilo prav!" "Norel je!" je udaril vmes župnik, da bi prikril ganotje. Stara dva sta stala nema in nista vedela, kako bi dalje. Župnik se je zagnal k Belcjanu, ga zapeljal k otrokovi posteljici in ga motil z detetom. Z enim očesom p& je škilil čez Belcjana, ki ni slutil, kaj ima župnik zopet za bregom, in se radoval nemega pogovora med Vršanom in Belcjanko, ki sta si pravkar z enim samim pogledom povedala, kar je bilo v njih; ona samo v daljni slutnji, mirna in spokojna, Vršan pa začuden, ker je bilo vse tako tiho v njegovem srcu, nobene zle misli v njem, nikakega sledu bolečine. Da ne bi slišali utripov njegovega srca, se je sprožil Vršan; "Liza naj čimpreje pride z severni Afriki Mnogo angleških antitankovskih topov je montiranih na naglih trukih, ki čajo nagel prevoz. Enega teh trukov in topov vidimo na gornji sliki. __y skočila Liza kvišku in prižgala svetiljko. Obe sta se sklonili k Vrša- najprej zlahka, potem pa se je, jaz omehčal, grče zagnal po sobi gori in doli: jih otesal! Norec! gel niti enega, niti st y Alaski grade ameriški vojaki in saperji veliko vojaško cesto, ki ho vezala ameriške utrdbe. Na gornji sliki gre cestoi preko reke čez pontonski most, katerega pa hoda nadomestili z železdbetonskim. malim k nam. Vse zapišem na fanta, kakor leži in stoji. Varih pa mu bo po-moji smrti gospod župnik." "Norec stari, meniš, da bo župnik Mihael v sodnji dan živel?" ga je prekinil župnik. "Kako naj drugače," je pobaral Vršan. "Dobro je, bomo že, je Liza pametna dovolj, pa Mana tudi, mali bo pa hitro do vrha, če Bog da." Vršan je bil povedal svoje, nato pa utihnil. Bilo mu je samo še otroka mar. Venomer ga je gledal. Iskal je sina Klemena v njem in Vršanovih gr-častih potez. Našel je, da je vse tako, kakor si je želel . . . Ni bilo dolgo, ko se je kakor kmetiška mati v pražnji obleki zasvetila Vršanovina v jesenskem soincu, zablestela z novo dete in njegova mati v hiši, je postajal stari vsak dan bolj čil in živahen, prejšnja mrkost in tegoba sta ga minili in gospodaril je kakor v mladih letih. Vedno je bil okrog otroka in dete ni bilo mirno, če ni bilo očeta doma, tako se je navezalo nanj. Kakor navadno, se je tudi tisti dan motovilil stari z otrokom, Mana je sedela v kuhinji in lupila krompir za večerjo, Liza pa je gornjem koncu pospravljala in urejevala to in ono. Ko se je toliko stemnilo, da ni bilo možno več delati brez luči, je Mana zakurila, Liza je pa prišla po stopnicah, se ustavila pri Mani in se menila z njo. "Vse drugače je zdaj pri nas, odkar sta vidva tu. Kdo bi Si bil mislil? Oče so kakor nikoli prebeljenimi stenami iz živih poprej, za vsakogar imajo do- barv senožet, polja, stmišč in gmajne, se zasmejala z bliska-j očimi se okni doli v savsko dolino, široko razprostrla roke s trdimi žulji na njih in pritisnila sina na srce in z njim njo, ki ga je bila rodila. Mladi gad Vršanove krvi je planil v njeno soince, da se, sirota do-zdaj, ogreje v njem. Vsa je bila zidane volje Vršanovina, planinsko kraljestvo: na njen prestb-l je našel pot mladi planinski kralj in je z otroško razposajenim smehom sedel nanj, kronan s krono materine Iju- bro besedo, čeprav kratko, in vedno so okrog Klemenčka!" je pravila Mana Lizi in v obrazu ji je sijalo. "Čudno se je fantek privadil očeta," je dejala Liza, "kar miru nima, če niso vedno pri njem." Pa se je domislil^, da sta onadva v hisi in je'stopila med duri. "Mama!"-je kriknil otrok iz polmraka in zajokal. i Liza je stopila bliže. f'Ta-ta spi!" je reklo dete iii bežni, in z žezlom z dedove des- pokazalo poleg sebe. nice v rokah . . . Bas dve leti je minilo tiste dni, odkar je bilo udarilo starega Vršana božje in mu je umrl sin Klemen. Solnčen pozno jesenski dan je bil, že proti večeru, komaj da se je še videlo v dnevni luči. Odkar sta bila "Oče," se je sklonila Liza k Vršanu, ki je ležal ob otroku na tleh iztegnjen in se z desno roko krčevito oklepal deteta. Tedaj je planila in iz ust se ji je utrgalo: "Jezus! Mana!" Mana je pritekla. "Luč, luč, hitro. Mana!" je nu. "Oče!" sta planili hkrati, Lizi je omahnila sveča, da jo je komaj ujela. "Oče, oče!" je klicala Mana in stresala očeta, ki pa se ni genii. Tedaj sta zajokali obedve in otrok je planil za njima v jok. Stari Vršan je ležal na tleh mrtev, zadela ga je kap. Mirno in tiho je zaspal, brez bolečin. Samo od otroka se je težko ločil, zato se ga je že mrtva desnica tako krčevito oklepala, da je Liza komaj dete dvignila, stran od njega. Na klice žensk sta pritekla hlapca, od Belcjana so prišli oče in mati iu starejši Lizin brat, dekla pa je hitela odgrinjat posteljo. Položili so Vršana nanjo. Šele sedaj so si ga ob luči mogli ogledati natančneje. Videli so, da je vsaka pomoč zaman, da je končano. Mimo in spokojno je bilo njegovo lice, zadovoljen nasmeh, brez bolestnega izraza, je počival na njem. Kakor bi spal stari Vršan, tak je bil v smrti . . . Klemenčka so komaj udržali od mrliča. Venomer je sililo dete raz materino naročje in klicalo in spraševalo z velikimi očmi: "Ta-ta spi?" Vsi so bili solzni. Komaj so se toliko zmogli, da so pričeli pripravljati vse potrebno. Od vseh še najbolj mirna je ostala Mana. Vse je pripravljala, vse urejevala. Nazadnje je poslala hlapca v vozom po krsto v Borovec pa mu naročila, naj stopi še k župniku in mu pove. Drugo jutro da bo sama prišla in oskrbela, kar treba. Težko je zadelo župnika, ko mu je hlapec Peter prinesel novico o Vršanovi nenadni smrti. Komaj je stari hlapec zaprl duri, se je duhovni gospod zgrudil na stol ob mizi in solza za solzo se mu je kradla iz oči v braz-dasto lice. Dolgo je ostal tako v temi sam. Končno se je umiril in je "Glej, zdaj si ga udaril do kraja, Gospod, Vršana norega. Takrat, ko si je vse uredil in se pripravil. O, kako si moder, kako nepojmljiv! Nisi prej ošvignil po njem, dokler ni poravnal in se očistil s pokoro. Za vse si mu poskrbel, tudi to zadnje, da je mladika pognala v domači prsti in ga ni bilo več skrb za ime in za mladega kralja. Strašna je tvoja modrost. Gospod, in ne umejem je! Po svojih puhlih možganih sodimo in ugibljemo Tvoja pota. Ti pa greš mimo nas, se nani posme-ješ ih storiš svoje! Godrnjamo in se vidimo saijtii sebi najbolj modri, pa nimamo niti trohice prave pameti, če je ni iz Tebe in od Tebe, Gospod!" Tako se je gnal župnik po sobi gori in doli. In še se je: "Pa sem menil, da jih bom pa bi bil vse? Daj, ud*" to, ošini me čez plec®' pomnil svojo bedočO'^ del, kako si jih ustva^ ševinasto skorjo si tjenj krknil jim srca, pa si] omehčal. Da se je ja modrost in si nevrednemu, povedal la črv, manj ko črv!" 1^ Župnik Mihael je ^ kj« j klečalnik pred Križani sveto voljo božjo in ""jets in za vse svoje faran®' ^ grčaste; najbolj pa rega Vršana. Vso 'v, \-klečal na klečalniku i" ' tro ga je zbudilo, klečečemu v globokeu* Križanim, prve jutr^ ^ skozi okno posvetile ^ lice. (KONEC.) % je naslov novi knjigi ki jo je spisal v angleščini slovenski pisatelj LOUIS ADAMIČ Cena knjigi je $2.50 in nabavite si jo lahko v našemu uradu. TO ROUSE FLOW OF LIVER BILE Get a bottle of Kruschen Salte tonight. Half an hour before breakfast, take as much as will lie on a dime in a glass of water (hot or cold) or in your morning cup of tea or coffee and keep this up for 30 days. Kruschen taken this way helps relieve such symptoms aa sick headaches, bowel sluggishness and so-called bilious Indigestion when due to In-suiHclent flow of bile from the gall-bladder. You can get Kruschen, a famous English formula made in the U. S. A., at any drug store. You must be satisfied or money back. NEW!"BACnRIOSTATIC" FEMININE HYGIENE now finding great favor among women... Many doctors recommend regular use of douches as a precautionary measure lor women who want to be clean, dainty—for women troubled by offending odor or discharge. Some products may be harWul to delicate tissues. But not Lydla E. Plnkham'B Sanative Wash! Plnkham's Sanative Wash Is gaining great favor among women because It's NOT a harmful germicide. Instead — It's a mighty effective "bacteriostatic" (the modem trend). It not only discourages bacterial growth and Infection but thoroughly cleanses and deodorizes. Very soothing — relieves minor Irritations apd discharge and has a tonic effect on delicate ^membranes. Inexpensive! Get your battle of Lydlf. Plnkham's Sanative Wash today. All druggists. NAZNANILO IN ZAHVALA V bridki žalosti naznanjamo vsem sorodoi^^ prijateljem in znancem prežalostno vest, da 3® mila smrt odvzela iz naše srede preljubljeneg ; nikdar pozabljenega soproga in očeta Gregor Blatnik ki je nanagloma izdihnil svojo blago dušo in 2® no zaspal dne 6. septembra 1942 .v visoki stai'O^ let. Doma je bil iz vasi Lopata, fara Hinje. Po ^ Ijeni pogrebni sveti maši v cerkvi sv. Lovrenc^' i ga položili k večnemu počitku na Calvary pok^ šče dne 10. septembra 1942. pi i ^ V hvaležnosti si štejemo v dolžnost, da srčno lepo zahvalimo Rev. Julius Slapšaku za stvo iz pogrebne kapele v cerkev in na pokop in za opravljena sveto mašo in cerkvene po^ 1 . w obrede. - - Našo prisrčno zahvalo želimo izreči vseiti« ^ ^ nam bili v tolažbo in nam na en način ali ^ dobrega storili v teh najbolj žalostnih in težkih^,! y vih. Enako tudi naša iskrena zahvala vsem. čuli in molili ob krsti ter se udeležili svete ^ pogreba. Obenem se želimo posebno prisr^J hvaliti vsem, ki so prišli izven mesta, da so 1%* zadnjo čast pokojnemu in se udeležili pogreba ^ ^ Globoko hvaležni se želimo zahvaliti ^ vilnim sorodnikom, prijateljem in znancem, blag spomin pokojnemu položili krasne vence 0^^, sti, kakor tudi vsem, ki so darovali za svete mirni počitek blage duše ter vsem, ki ao dah avtomobile brezplačno na razpolago pri pogreb ,)(i Našo prisrčno zahvalo naj sprejmejo noS'i| ste, ki so ga spremili in položili k večnemu iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so izra2''' pati je s sožalnimi kartami ali pisriii. > Našo prisrčno zahvalo naj sprejme pogreb'' j vod Zakrajšek Funeral Home za vso prija^^" strežbo in za lepo urejen pogreb. ^ % Preljubljeni in nikdar pozabljeni soprog ^ Bog Ti je uro odločil in Te nanagloma odpok^^; H sebi. Žalostni in potrti nad Tvojo izgubo poŠil) \ Bogu prošnjo, da naj Ti sedaj podeli večni r služenem počitku. Večna luč naj Ti sveti in ^ naj Ti bo ameriška zemlja. Žalujoči ostali: FRANCES BLATNIK, soproga JOSEPH, FRANK, GREGOR, ANTON, JOH^f/ MARY poročena Mauer, hči VNUKI in PRAVNUKI , Zapušča tukaj tudi žalujočega brata Antona v stari domovini pa brata Frank Blatnik in sorodnikov tukaj in v stari domovini. Cleveland, Ohio, 6. oktobra 1942.