Sl 40«
V. Gorici, v torek, dne 9 junija J914;
tehaja dvafcrat na teden, in sicer v torek in soboto ob 4 uri popoldne.
Stuno^ua let« JC. fJV-r%4 V«, lete . . .* *„ 5^*" XU    »      *   •   •   » 2'50
Posamične številke sta-, nejo    .  .     . S viij^
Ra naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo.
-.-.....i-u^
JHA-^jr-tuv.*
TSeMlLlv".
t-nrnTi   ^ t;ryrm^P?—»»»»-ti
Telefon št. 83.
*Vse za narod, svobodo in napredekl* Dr: K Lavrič.
se nahaja v d3?pbs??u*ici 5t* 7-
v Gorici v l.nadstn. na 4iSlW.
Upravnlštvo
se najhaja. s .QmpQ$&&IM,§JV7, iv1;; ^tr. nf :^?qf( v OpjiiMci, usjearju.,
Naročnino in, oglase je plačati (ocoGoffca?      '    ...... '    "*"*"**
Oglasi in poslanioe se raiunijo. PO Petitrvr§tahi če tisjčajip, 14crat 16,vin,, 2-krat 14 vin,, 3r^t ,YZ> vin, v?alca vrsta. Ve$Rrat\p6' po?" godbi. Večje črke po pfoftoru:"1 Reklame in spisi v urearifiHfehT' delu 30 vin. vrsta. — Za "obliko in vsebino, og!asoyn Ag^jantg^ vsako odgovornost,,
Shod v Sv. Križu.
•Na nedeljo je sklicalo   Slovensko politično društvo shod v sv.  Križu, naši ponosni in neomajni trdnjavi. Kljub temu, da * je-btlo vse -polno ljudi   zaposlenih vsled cepitve trt, je bil shod obiskan dobro.   V vsakem .oziru se je shod dobro   obuescl, •utrdil je vez med poslanci in volilci, pokazal hujskanje novostrujarjev..Y popolni fc jasnosti, irt končno; 'ludf manft&jtirbl   za r rtnš.e pravice\y„ deze]niJ.iišl;|jT za potrebe okraja.                                  '   '
¦ Shod je otvorit župan g. Peter M e d v e š č e k, ki je pozdravil vse zbo-rovalce osobito došla poslanca g. Kovača in dr. Podpornika ter naznanil, da pride Ur. Oregorin na shod malo'pozneje.
Z glasnim odobravanjem so izvolili yborbyalci za predsednika shoda g. ž u-p a n a P e t r a M e d v e Š č e k a, ki je takoj podelil besedo   prvemu   poročevalcu
dr. Podgorniku.
Uvodoma svojega stvarnega in temeljitega govora je pojasnfl'dogodke .do lanskih deželnozborskih volitev, ko je zaklicala vsa dežela: Proč z nestrpnostjo' in brezobzirnim strankatstvohi, na delo za gospodarski in narodni proevit Gorica* nov! Volja vseh Goričanov je prisodila zmago Samostojni narodni stranki, ki je t)ropagirala misel skupnega boja proti Italijanom. (Odobravanje),.   _ ,,
Prišlo je zasedanje deželnega izbora. . Ust variti -bi .se.mogla lepa delovna večina, ki bi uspešno delovala v korist deželev Z' ozirom na delovno veČino smo tudi dovolili, da :Whij imenovan deželnim glavarjem Italijan, dasiravno smo bili prepričani, da bi mogel biti enkrat imenovan tudi Slovenec.
Prva in glavna naloga. novoizvoljenega deželnega zbora je bila rešitev proračuna za 1. 1912/13 in 1914. Oba proračuna sta izkazovala nič manj ko poldrug milijon primanjkljaja. Tega je bila treba kriti. Kritje bi se lahko doseglo z zvišanjem doklad. Ali mi imamo to nesrečno uredbo, da ne plačujemo le dežejnih, temveč tudi okrajnih doklad, ki v nekaterih krajih same dosegajo visoko stopnjo 200—300%. Če bi tedaj zvišali doklade v taki višini, da bi bil krit primanjkljaj, potem bi morali zvišati vse doklade v nekaterih okrajih na o g r o m n o s v o t o 7 0 0%, kar bi čisto gotovo ne bilo zdravo. Je pa še nekaj drugega. Slovenski okraji plačujejo veliko več okrajnih doklad ko laški, ki znašajo največ 94%, dočim znašajo doklade v slovenskih krajih tudi do 160%,. Za iste potrebe plačujemo mi veliko več, ko Italijani. Pri troških za ceste in pri bolniških troških je isto. Plačujemo več, dobivamo pa manj. Zato je bila naša zahteva, če se že zvišajo doklade, da se mora predvsem spremeniti dosedanji sistem. Mi in Italijani naj dobivamo isto, naj pa tudi plačujemo enake potrebe tudi enako. Če bi pa veljalo še v naprej, da plačujemo za iste stvari več, pa ne dovolimo zvišanja doklad in se raje ločimo. (Odobravanje.)
Proti našim utemeljenim argumentom imajo Italijani ta izgovor: .le sicer ires, da ne prejemate toliko ko mi, ali mi plačujemo za to 7i vseh doklad. Zato je čisto pravično, če dobe tudi oni več od dežele. To-so njihovi izgovori, (Klic: pa so prazni!) zato smo zahtevali, da se uradno konstatira, koliko plačujemo mi in koliko plačujejo Italijani.
Laški izgovor.                        .
Po davčnem izkazu iz 1. 1912 plačuje:;
1.  Mesto. Gorica na direktnih davkih 192.16870 K in na užitnini 125.622'87 K. Skupno torej 317.79F57 K.
2.  Sodni okraj G r a d i š k a direktnih davkov 17.851'40 K, užitnine 32.115'38 K. Skupaj 49.96678 K.
3.  Sodni okraj K o r m i n direktnih davkov 25.568'10 K, užitnine 43.945'89 K. Skupaj 69.513*99 K.
4.  Sodni okraj T r ž i č direktnih davkov 43.468'40 K, užitnine 54.053'8l K. Skupaj 97.522'21 K.
5.  Sodni okraj Č e r v i n j a n direktnih davkov 55.867'10 K, užitnine 55.727'83 K. Skupaj ltl.594'93 K.
Laški okraji torej skupno: Gorica mesto: 317.791*57 K, Furlani-ja: 328.597'91 K Skupno 646.389'48 K. Slovenski del dežele pa plačuje:
6.  Gorica, okolica. Direktnih davkov 41.36270 K, užitnine 125'650'14 K. Skupno 167.012*84 K.
7.  Ajdovščina. Direktnih davkov 12.361:10 K, užitnine 28.367J26 K. Skupno 40.728-36 K.
8.  Kana 1. Direktnih davkov 9.474*80 K, užitnine 12.876.73 K. Skupno 22.351*53 K. "
9.  T o l m i n. Direktnih davkov 10.14970 K,- Užitnine 30.064'69 K. Skupno 40.214*39 K.
10.  Bovec. Direktnih       davkov 3.794*80 K, užitnine 8.191*27 K.    Skupno .11.986*07 K. ¦-'¦
11.  Cerkno. Direktnih     davkov 4.177*50 K, užitnine 9.333*19 K.    Skupno 13.510*69 K.
12.  Sežana. Direktnih     davkov 12.180*20 K. užitnine 44.056*24 K.  Skupno 56.236*44 K.
13.  Komen. Direktnih      davkov 11.013*50 K, užitnine 41.768*53 K.  Skupno 52.782*03 K.
14.  Kobarid. Direktnih    davkov 5.723*20 K, užitnine 15.276*84 K.  Skupno 21.000*04 K.
Ves slovenski del dežele ,, torej 425.822*39 K.                -•             «•
Oba dela plačujeta torej 1,072.211*87 kron.
Oglejmo si torej te Številke malo po-bližje. Gorica plačuje čez 100.000 K na užitnini. Ali je to mar samo laški denar? Nikakor ne. Nas je čisto gotovo danes nad 12.000, po uradnem Štetju nas je 40% v mestu. Zato je pa tudi 40% naš prispevek k užitnini. Še več. Slovenska okolica prihaja vsak teden v mesto, od vseh ljudi, ki prihajajo v Gorico, je nad s/:i Slovencev in niti V.-? Italijanov, tudi to je treba upoštevati. Gorica je poleg tega središče dežele. Tu so vse šole in uradna statistika kaže, da je večina dijakov Slovencev. To je treba vse vpoštevati pri določitvi slovenskega deleža pri užitnini. 12.000 Slovencev pa plačuje tudi direktnih davkov v precejšnji meri. Končno pa žive tudi vsi laški trgovci od slovenskih okoličanov. Lahi so pravzaprav le davkarji, kasirji (Odobravanje), ki prejemajo naš denar, potem pa kriče, vse to plačamo mi. Zato plačujemo mi, pesimistično računano saj 40'/< vseh deželnih davkov mesta Gorice. Pa tudi v Furlaniji je veliko Slovencev. Tržič in zapadna Brda štejeta vse polno slovenskega prebivalstva. Najmanj 10% vseh davkov v Furlaniji plačujejo Slovenci (Klici: $e več!).
Če pa vse to upoštevamo, tedaj plačujejo Slovenci v vsem 585.798*11 K •—. deželnih davkov, Italijani pa le 486.4*3,06
K, Slovenci torej za skoraj 100.000 K, več, ko. Italijani. AH v odstotkih. Slovenci plačujemo 53.635%, Italijani pa 46.365%. Pa
če tudi ne upoštevamo Slovencev v Furlaniji, potem plačujemo mi še vedno 53% in Italijani le 47%. Kdo plačuje torej več davkov, mi ali Italijani? Kje je, upravičenost njihovega izgovora! (Klici: Nikjer!) Laški argumenti so torej ničevi. Da prenehajo stare krivice, smo zahtevali, da se naj plačujejo po vsej deželi doklade v enaki, viši.n i. Pa Italijani so nam nasprotovali in s tem je označen današnji politični položaj. V gospodarskih točkah obstoje nasprotstva.
Novostrujarske hujskanje.
Govorilo se je o kritju primanjkljaja. Ker je bilo nemogoče zvišati doklade, je bilo treba dobiti novih dohodkov, novih davkov. Deželno knjigovodstvo je izdelalo v tem oziru dva načrta. Davek na pivo se naj zviša na 8 K oziroma 12 K in uvede se naj davek na dosedaj še neob-dačeno vino, ki ga kupujejo bogatejši ljudje v množini nad 56 litrov za domačo uporabo. Davek je bil pravičen in koristen. Če plača priprošt Človek davek za vino, ki ga spije v gostilni, naj ga plača tudi bogat meščan, ki ga ima doma (Tako je!). Poleg tega bi pa bili tudi upravni stroški pri tem davku zelo majhni. Od gotove strani se je pa proti temu davku čisto ne-odpustljivo hujskalo in govorilo, da pride finančni uslužbenec k vsakemu kmetu na'| dom, revidirat vino. Nikdar se ni mislilo, kar je tudi proti vsakemu davčnemu načelu, obdačiti producenta, temveč le kon-sumenta. Zato so pa tudi vse hujskanje proti nameravanemu davku danes brez moči. (Tako je!)
Drugi tak krik so zagnali vsled zavarovalnice za govejo ž i v i n o. Na shodu v Cerknem so zahtevali, da plača dežela primanjkljaj pri za varoval niči, odrekli so ji pa vsako pravico na nove davke. Kako se to ujema, vedo le novostrujarji. (Veselost.)
To so točke, ki so nas morale zanimati v deželnem zboru. V tem smislu pa moramo tudi nadaljevati svoje delo. Da pa imamo večji uspeli, je pa treba, da podpirajo volilci svoje poslance, da glasno odobravajo postopanje svojih poslancev. Če bodete vi stali na naši strani, potem tudi ne izostanejo uspehi. (Burno, dolgotrajno odobravanje).
Kot drugi je govoril
deželni poslanec Kovač.
Ko smo prišli prvič v deželni zbor, smo imeli vse polno nad, vsi smo upali, da dosežemo potom delovne večine lepe uspehe. Pa laška katoliška stranka nas je bridko varala. Hotela je le, da jim mi dovolimo vse, kar je bilo za kritje primanjkljaja potrebno, za drugo se pa niso zmenili. Niti naših najskromnejših zahtev niso hoteli izpolniti.
Ko smo prišli v dežeini zbor, naš1 je čakalo nad 700 še nerešenih slovenskih prošenj. Ko smo jih začeli reševati, smo videli, da bi zahtevale slovenske prošnje, če bi bile ugodno rešene 270.000 K več, kc laške. Tega so se pa Italijani grozno ustrašili. Čisto so pozabili na vse, kar so prejemali že oni skozi celo vrsto let in nikakor niso hoteli razumeti, da dokazujejo številnejše slovenske prošnje ravno večjo potrebo okraja. Ko smo pa hoteli končati dosedanji sistem, da bi dobila vse Furla-nija, so se uprli. Niti tega niso hoteli do
T"
, ""••'-"T
podpor. Zahtevali -so le, da jim, dovolimo rni najprej podpore, jih .obenem izplačamo in potem dovolijo oni nam .podpore, izplačila pa bi seveda ostala na papirju.. Temu pa mi nismo pritrdili, in smo rekli, raje nič,.kopadasenadaljuje k r i -\ v i c a. (Odobravanje.)
Značilno, kako umevaio pravičnost laški klerikalci, je sledeče. Kakor sem; že omenil je na deželnem odboru več slovenskih ko laških prošenj. Kako stališče so sedaj zavzeli Italijani. Ker imajo Slovenci več prošenj, ko mi, jih moramo ime-iti mi ravno toliko in so začeli vlagati, prošnje, brez obzira, če so utemeljene alj ne. Pri nas pa ni tako. Vlagamo le utemeljene prošnje. Sv. Križ nima dobre pitne vode in vendar je voda predpogoj zdravju. Ceste so slabe, vse polno jih sploh manjka, v Furlaniji pa gre cesta skoraj do vsake hiše. In tako naprej! Na vse prošnje odgovarjajo, da ni denarja, ali denarja imajo pa takoj, če rabijo za sebe in za Furlanijo, Boljše bo le, kadar se premeni dosedanje gospodarstvo.
Nato se je bavil govornik s krajevnimi potrebami.
Vipavska železnica.
Občine in dežela so prispevale za gradnjo železnice velike svote. Ta kapital je sedaj mrtev. Če bi se železnica pOdr-žavila, kakor je bila svoječasno vlada že pripravljena, potem bi mogle tfpotabiti občine in dežela sedaj mrtvi kapital za druge, koristne naprave. (Z glašnlnrodo-bravanjem se izrečejo zborovalci za jio-državljenje.)
Druga skrb mi bo, da se popravi sedanje ogromno zvišanje doklad v šolskem okraju Goriške okolice od 94% na 160-%. Oni, ki je zakrivil primanjkljaj, ta ga naf tudi plača. (Živahno odobravanje.) "
Okraju pa primanjkuje tudi z d r a v n i k o v. To se je že večkrat pov-darjalo, a še vedno ne dovolj. Tudi v tem oziru je treba doseči zboljšanje, in dežela mora biti preskrbljena z zdravniki, ko sosednja Kranjska. (Klici: Tako je!)
V tem smislu bom deloval še v naprej ' in prosim vse, da me podpirajo in da se z zaupanjem obračajo na mene. (Živahno odobravanje.)
Predsednic %dye$Lek,.
Oba gospoda predgovornika sta v. izbor nih in temeljitih govorih povedala, kako škriplje deželni voz, prosim sedaj g. državnega poslanca dr. Gregorina, da pove, kako škriplje pa državni voz.
Viharno pozdravljen povzame nato besedo dr. Gregorin. Njegov govor priobčimo prihodnjič.
Potrebe okraja.
G. Kobal qpozarja v jedrnatih. besedah potem poslance, da.so v zadnjem,času nakrat zaprli Trnovski gq?d, da se sme sedaj le trikrat.po drva, dočim se. je moglo preje iti vsak dan. Tudi rn.prav, da se mora potem čakau po cele.ure, da se oddajo drva. — ;Kar se tiče novih davkov se n a,j uvede d a,v e k n a v.i,n o, ,k a-kp.rr ga. je predlaga.! cbeželni odbor. (Gospodje novostrujarji, vse ljudstvo je proti temu davku, ali niste včasih tako govorili?.).— Deželna .zavarovalnica za govejo živino naj ostane, kakor je.
G. Breščak je prosi! g, poslance,   da posvečijo vso pažnjp   temu, da ne   bodo gostilničarji tako obdačeni, kot je to. se- % daj. Sodnija se naj premesti iz Ajdovščine
voliti, da bi dobili mi in Italijani   enako   v sredino okraja, kar je želja večjne.
*' y '-*& ubfoefj Mermolja pojasni, kako je
;.&"Wj$aTiem" prfimesintfi.V5Q^nii.e.-* Novi jdavek na vino.bi.se mpral takoj od za-jčetktt^pojagnjt-i ljudem. Opozarja dalje na .novo* ministersko* odredbo, da se ne sme •sladiti vina,-kar ;bi gotovjo bilo za Goriča-jrie velikaTiskega^.pOinena:-Končno govori •^tatfKzViŠanjifdoidad okrajnega šolskega-, zaloga, V ostrih besedah obsodi huj-skahje" gotovih ljudi, ki uporabljajo zvišali je.za» gonjo proti Učiteljem.-In vendar je terrfu zvišanji!-' in primanjkljaju kriva vladal ji je "bila slab,varuh. Zato pa naj varuh jtudi^laea^kodo, ki jo je povzročil. (Odo-bravajije,),.'.,        ' ,
.G. Besednjak je govoril nato o splošnem'propadanju gospodarstva v celi državi. Za svoj temperamenten govor je bil
. jujgraflen* \ burnim aplavzom,.
Nato je dr. Podgornik zavrnil očitek, •kakor da* se -ni pravočasno pojasnilo novi vinski davek. Istočasno   z   Dornberškim
. shodom fso bili-shodi v Gorici, v Dutovljah .jn,y grdila ^-r, Judi radi <rninister,ske odredbe glede sladitve je že storilo Slovensko politično društvo v Gorici vse, potrebne korake. Glede zvišanja doklad za okrajni šolski zalog je bila vložena že interpelacija v deželnem zboru. Poslanci so torej čuvali interese kmeta. - ^:- V toplih besedah se je zahvalil nato $'iup a n Medvešček vsem poslan-
*  čem za njihova lepa poročila in le ob glasnem nazdravljanju poslancev zaključil le-
•  po uspeli shod v.Sv. Križu.
Sokolova veselica v Gorici.
-V soboto je bilo neprijetno vreme: dež, mraz. Marsikateri Sokol in prijatelj Sokolov je pogledal   proti   nebu in   ne-
" voljno rekel: Nič ne bo! Zvečer sirs.1 či-tali v »Corrieru«, da so Italijani odpovedali vse svoje izlete iz Gorice, ker jih sveta narodna dolžnost kliče: da naj ostanejo v nedeljo doma, da bodo varovali italijan-stvo Gorice pred slovenskimi sokolskimi in drugimi množicami, ki hočejo z godbami in slovenskimi zastavami na čelu •»tidreti v italijansko Gorico«... Zanimanje *Ža 'Sokolovo veselico v Gorici je bilo vse--crbče: mi smo srčno žeieli, da se vrši veselica in da bo obisk kar naištevilnejši,-Ttalijani so škripali.z zobmi in se pripravljali »na obrambo«.... Nedelja! Krasen pomladanski dan, kakor smo si ga želeli.
-Tistih Velikih množic proti Italijanom naperjenih od nikoder; ni godeb, ni zastav,
. nikjer ^izziva jočih Slovencev«. Marsikateri Italijan se je jezil, ker sta ga Corriere in Piccolo vlačila cel teden za nos. Do opoldne so se zavedli, da so zopet enkrat blamirani in odšli so popoldne vsak. na svoj kraj.
' Pa tretji uri je začela prihajati naše občinstvo po Korzu dol proti Božičevi ulici iri krenilo na lep veselični prostor, prav okusno prirejen: prostor za telovadbo ob zidu s prostorom za godbo Tolminskega pešpolka, pivarna, vinarna, prodaja jestvin, mize, prostora zadosti sredi bujnega zelenja in drevja. Vihrale so na prostoru mestne zastave. Prihajalo je razno naše občinstvo iz vseh slojev, prostor se je polnil. Živahno vrvenje je zaplato in veselo razpoloženje se je polastilo občinstva, nad katerim je tako lepo sijalo prijetno solnce. Godba je svirala. Nastopili sfo pevci: zadonelo fe »Morje adrijan-¦skbžA. Nasfon Sokola: proste vaje, nastop naraščaja, mladih Sokolieev in Šo-kofičic, težke-vaje nr- drogu in bradlji, vse je bilo izvedeno elegantno in precizno in občinstvo se je opravičeno razgrevalo, videč, kako lepo se goji telovadba v Sokolu v Gorici, kako razpolaga s krepko izurjeno mladino, ki je ponos Slovenstva v Goriškem mestu.
. Po telovadbi se je občinstvo razgrnilo pq prostoru okoli miz, plesaželjni pa so se vrteli ob zvokih vojaške godbe. Zabava je bila   živahna in veselje   je   povečavalo
Steckeiipferd lillirio mlečnato milo
od trrdke Bergmann & Co., Tetschen na Labl
črtano ieflorogljiTO prej !n alej t »roji aSn-Jrontosti j>roti pegam in je neizogibne? potrebno m umno negovanj* kože in lepote. To (pgrfctiiejo priznalnapfima, M nam dohajajo vaak dan. .DoMra w po 80-via, t lekaman, miročUInican in. trgovinah 0 parfaml.
ubrano petje___Veselica se je vršila nemoteno," v 'čast Sokolu, v" Čast slovenskemu občinstvu, katerega^je bilo največ iz mesta! Hvala vsem udeležencem! Gmoten vspeh veselice je nad vse razveseljiv.
Someščani!
Podpisano gospejno pomožno društvo »Rudečega križa« priredi dne 13. in 14. junija t. h cvetlična dneva v prilog zalogu za ustanovi^v doma za strežnice, ki bodo zvžne, da oskrbujejo bolnike za časa miru in vojne.
Spomin na plemeniti zanos, s katerim se je odzvalo goriško meščanstvo brez razlike narodnosti našemu pozivu pred dvema letoma povodom cvetličnih dnevov na korist mirovnega zaloga, nas vzpodbuja, da se obračamo vnovič do Vas, someščani, ki se vedno odlikujete s posebnim milosrdjem, da pomagate tudi sedaj z običajno darežljivostjo v svrhp čim prejšnjega uresničenja nujne zahteve po označenem zavodu.
• V prijetnem pričakovanju, da najde naš poziv živahen, odmev v slehernem srcu, izreka društvo že sedaj vsem onim, ki bi se odzvali tudi z najmanjšim doneskom, svojo najtoplejšo zahvalo.
Cvetlice se bodo prodajale po ulicah, trgih in v javnih prostorih po 10 stot, ne da bi se stavila <radodarnosti   kaka meja.
V Gorici, dne .5. junija 1914.
Gospejno pomožno društvo »Rudečega križa«.
Politični pregled.
Istrske deželnozborske volitve. — V
nedeljo so se vršile v Istri volitve v splošni kuriji za istrski deželni zbor. Dosedaj je znan sledeči volilni rezultat: l. volilni okraj Koper: Oddanih veljavnih glasov 7435, dobili so: dr. Bennati (italijanski liberalec) 2374, Spadaro (italijanski klefir kaleč) 2609, dr. Nobile (socijalni demokrat) 1927, Medoš (slovenski kandidlt) 504 glasove. Ožja volitev med italijanskim liberalcem in italijanskim klerikalcem."'"'-h 11. v o 1 i In i o k r a j P o r e č - R o v in j; Oddanih veljavnih glasov 12398. Pesante (italijanski liberalec) 8336 iri Davanžo (italijanski liberalec) 8152, Signori (italijanski klerikalec) 1828 in Ulcigrai (italijanski klerikalec) 1826. Socijalni demokrat Lirussi 1360, Zuccoli 1336, slovanska kandidata župnik Ivan Mandič 816 in župnik Gerolami 811 glasov. Izvoljena italijanska liberalca. — III. volil ni okraj Pula: Corenich (italijanski liberalec) 1202, Lirussi (socijalni demokrat) 772, dr. Pedarin (Hrvat) 410 in mornariški nadkomisar v pokoju Riawetz (samostojen kandidat) 210 Ožja volitev med italijanskim liberalcem in socijalnim demokratom. — V I. v o 1 i 1 n i okraj K o -p e r, slovenski okraj: izvoljen prof.JVia$iQ Mandič. — V. okra j M o t o v u n, B u-zet: izvoljen dr. MHič (Hrvat). — Vi. volilni okraj Pazin: Dr. Laginja 8881, dr. Jug (italijanski liberalec) 1149 in Jakovac (socijalni demokrat) 391. Izvoljen dr. Laginja. - VII. volilni okraj Volosko: prof. Spinčič 5500, dr. Sandri (italijanski liberalec) 700, Var-Ijen (socijalni demokrat) 92. Izvoljen prof. Spančič.
Slovenska zmaga v Laškem trgu. — Laški trg 8. Pri včerajšnjih občinskih volitvah smo zmagali Slovenci v tretjem razredu.
Položaj v Albaniji. — Knez ima sedaj čez 1000 dobro oboroženih vojakov v Draču.
Pred Dračem stoji dolga vrsta vojnih ladij in torpedovk, ki so obrnjene tako, da merijo topovi direktno na mesto. Sploh so vojne ladje pripravljene, da posežejo za vsak slučaj v boj. V mestu patruljirajo avstrijske in italijanske čete. Trgovine so vse zaprte in sploh je mesto kakor izumrlo. Knez sicer jaha še vedno vsak dan na izprehod, a to le po notranjem mestu. Njegova palača je popolnoma zastražena in podobna pravi trdnjavi. Na knežjem vrtu se ne igrajo več otroci, ampak stoje šotori za orožnike, V konaku je pripravljeno Že vse na beg. Vse knezove dragocenosti se Že nahajajo na avstrijski vojni ladji »Szi-getvar«.
Albanska vlada se silno trudi, da bi razdvojila vstaše*; a dosedaj" zaman. Vsta-ši še vedno vztrajajo pri zahtevi, da mora knez Viljem odstopiti. Odnošaji med avstrijskimi in italijanskimi oficirji postajajo silno napeti,
V krogih tripleentente se zatrjuje, d a steSrbijainGrškaprote s tirali pri velesilah proti eventualni kandidaturi kakegamoha-medanskegaknezazaalbanski prestol.
Krvave demonstracije v Italiji. — V nedeljo so po Italiji proslavljali »statut«. V Milanu so anarhisti postavili bombo pod tribuno, kjer so imeli stati dostojanstveniki. Bomba pa je eksplodirala predčasno. V Jakinu so hoteli imeti protestni shod; socialisti so vendar priredili shod navzlic prepovedi vlade. Prišlo je do spopada med delavci in varnostnimi organi. Tudi streljalo se je in neki 20-letni mladenič je bil ustreljen. Mnogo karabinerjev je ranjenih. Delavska organizacija je včeraj sklenila radi krvavih dogodkov v Jakinu 24-urno stavko. Bati se je hudih posledic.
DarovL
Za Narodno šolo na Blančah darujeta strica obenem botra Josip in Anton ob priliki krsta njiju nečaka Radivoja Černeta K 10. — Bog živi vse tri!
Domače vesti.
Smrtna kosa. — V soboto so položili v hladen grob zemske ostanke pokojne g.čne Marice Zucchiati, hčerke g. župana iz Medane. Rajnka, ki ji je bilo šele 20 let, je bila uzorno dekle ter je vodila od 14. leta celo gospodinjstvo obsežne veleposestniške hiše. Pogreb je bil veličasten 'in udeležilo se ga je vse polno ljudi od različnih krajev. Preostalim naše iskreno sožalje!
Odlikovanje. — Cesar je podelil vi-težki križec Pran Josipovega reda dru. Aleksandru Wessnerju, višjemu svetniku državne železnice in načelniku pravnega oddelka pri ravnateljstvu državnih železnic v Trstu.
Dve slovenski veselici v mestu hkratu sta se vršili v nedeljo popoldne in zvečer: ob Korzu in na Tržaški cesti in obe sta se izvršili čisto mirno. To kaže, da so Slovenci povsem mirni ljudje in če ni huj-skačev in izzivačev od drugod, je med nami vse mirno in v redu. Pri obeh prireditvah je bilo tudi nekaj Italijanov. Sokolova veselica jim je jako ugajala in niso se mogli načuditi, kako da prirejamo mi tako lepe veselice s takim obiskom. Italijansko prebivalstvo v Gorici po večini ni nasprotno Slovencem in v mfcu bi živeli v mestu Slovenci in Italijani, a k o b i n e bilo med slednjimi par h u j s k a-č e v n a o n i h m e s t i h, kjerbimo-r a 1 a v.l a d a t i p a.m et in razsodnost!
Včerajšnji »Piccolo« se je zlagal, ko je poročal, da je politična oblast prepovedala pohod Sokolov po Gorici in pohod drugih izmenmestnih društev z godbami in zastavami. Politična oblast ni ničesar prepovedala, ker sploh ni imela nič prepovedati. V soboto že smo povedali, da se Sokol takih svojih lokalnih veselic ne udeležuje v kroju. Veselica je bila prireditev Sokola v Gorici, na katero se ni vabilo drugih Spkolskih, društev. To (vse je bilo naznanjeno politični oblasti, zato je u-mevno, da namestništveni svetnik ni vedel nič o pohodu velikanskih slovenskih množic po mestu, ko sta prišla varovat italijanstvo Gorice na glavarstvo dr. Če-ščuti in Ušaj. Grozovito sta blamirana. Italijansko občinstvo v Gorici pa iz tega slučaja lahko razvidi, kako par visokih hujskačev umetno ustvarja gonjo proti Slovencem. Italijani v Gorici lahko raz-vlidijo, kako sta jih vlekla »Piccolo« in »Corriere« s »slovensko nevarnostjo«! Na tihem godrnja marsikak Italijan v Gorici proti hujskaškim voditeljem; čas bi bil, da bi nastopili razsodni Italijani javno in odkrito proti n 5 i m, ki so največji škodljivci goriškega mesta!
V kazenski zadevi g. župana Lutma-tia in podžupana Hobana proti mežnarju Nanutu h Št. Andreža je bila v soboto razprava pred tufc. okrožno sodnijo. Sodni dvor je Nanutu radi žaljenja podžupana Hobana zvišal globo na 50 K ozir. 5 dni
Mali oglasi.
RajmanJIt pristojbin« iUbo 6 0 fin. Ako Je oglu obielneJM 16 rafluna xt tsako boaedo S tU. JUJpilprwae]!e lnserlrinje n trgovoe In obrtnik«.
Koliko J« minjllh trgovcev In obrtnikov v Gorl«|, kkUrlh na dtlcll (In oolo t maitu) niha« nt noin«, kr« nik|av nt Untiirajo. škoda nI majhna.
tliljna na novo zidana je na prodaj. Nahaja so ttlibu v lepem, mirnem kraju. Pripravna jo za penzijoniste. Ima tudi lep vrtič. Vprašati je pri Ivanu Millonigu pri Rdeči hiši St. 4. GORICA. Proda se tudi le proti delnemu plačilu.
Upokojenec
¦ ¦¦¦¦¦¦ ¦¦¦Hiim- mali °brtnik a!' rokodelec, cigar UPUMIJCIlou žena je spretna kuharica, so išče za hotelirja na dežeh, blizu. Trsta. Poleg restavracije so na razpolago eventualno lokali za trgovino. Ponudbe 'je nasloviti na uprav-ništvo „Soče\                '                         165—1
Kdo bi hotel adoptlratt Sssahfft
nanjosti in mirnega značaja. — Ponudbe na upravo Usta.   '                                      ,167—1
I Bolefti
Sidro -T|iymol- mazilo
ta lahke poškodbe (rane), nc«ao«lj«ne rane 117 opekline.   Dob« K —80
idro-Liniment. XI
Nadomestilo za 8ldro-Paln-Expeller.
Sldro-Albuminat-želBzna-tinktura
Za malokrvnost in bledico. Steklenica K 1.40.    .   ,
ZA
Dobi te ekoro v vsaki apoteki ali pa direktno
Dr. Bictiter-jevi apoteki „pri zlatem levu",
Praga I. Elizabethstrasse 5.
..Modra miška"
o Central Bio
Nedosegljiva veseloigra nudi
rt ure smeh na smeh! Predstave se vrše od 11.-14, junija,
Vinarsko in gospodarsko društvo v Komnu
vpisana zadruga z  omejeno  zavezo vabi na
VIII. redni občni zbor,
ki se bode vršii
u nedeljo, dne 14. Junija 1914
ob 3. urah popoldne
v društvenih prostorih t Komna hšt. 88. DNEVNI RED s
1.  Čitanje in odobrenje zadnjega občnega . zbor,a., -,, «.,.:,.;,., ..-..;». ..: ....... •
2.  Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.  Odobritev računa ža leto 1913.
4.  Poročilo o izvršani reviziji v letu   1913.
5.  Volitev nadzorstva za leto 1914.
6.  Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen ob navedenem času, se bo vršil ob 4. uri popoldne na istem mestu in z istim dnevnim redom drugi občni zbor, ki bo, sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
V KOMNU, dne 5. junija 1914.
»Vinarsko in gospodarsko društvo" v Komnu
vpisana zadruga z omejeno zavezo,     isa-a
20. junija
se otvori v Bazovici pn Trstu
semenj
| za govedo, prašiče in konje.
zapora ter razvefiav l sodbo sodnika Vin-cija, s katero fe bil.svojedobno oprostil Nanuta radi žalivk, izrečenih županu.. Znano je, kako je »Novi čas« omenjeno*sodbo izrabljal. Sedaj se polagoma kaže resnica in štandreški mežnar bo svoj prvi nastop v politični službi novostrujarjev še bridko obžaloval.
Na c. kr.-m^(^^R^iiKia3^^^^j bo vpisovanje za vstop v prvi letnik v četrtek, dne 2. Julija t. 1., od 9.—12. ure dopoludne. Popoldne istega dne ter v petek in soboto,,dne 3. in 4 julija t. 1. še zvrše sprejertint izpit. — Akb bo po-le-teh-| izpitih doseženo najvišje možno število prvoletnikov (štirideset), tedaj meseca septembra 1.1, ne bo nič več sprejemanja za prvi letnik.
Porotniki, izžrebani za H. porotno zasedanje pri e. k. okrožni sodniji v Gorici. . -   R # dni   porotniki:     Barzellini Franc, Gorica, Kralj Franc, Gorica,   Riz-zatti Ivan, Skodovaka, Lonzar Josip, Tr? žfč, Duca Rihard, Terzo, Klinz Anton, Gorica, Za)cadlavl -A»tqn, -Štandre^ Porineš tini bar. Beno, Števerjan, Delmestri grof Viktor, Medeja, Mauri Anton Roman, Gorica, Furlan Franc. Kamnie, Birsa Peter, Gorica,   Peršič   Ivan,   Trnovo,   Hvala Franc Saverin,   Gorica,   Leban Ivan, Ro-činj, Delpin Franc, Gorica, Gregor Karol, Gorica, Stacul Franc. Medeja, Pahor Anton, Miren, 'Kuštrir. Ivan, Rakovec, Bevk Peter, Cerkno, Verzegnassi Edvard, Viha-vicentina, Messenio Karol, Ronki, Perožzi Alojzij, Terzo, Cotič   Josip,   Opatjeselo-Vrh, Nemec Josip pok, Franca, Bilje, Či-bej Josip, Solkan, Poberaj Franc, Gorica, Saunig Ignacij, Gorica, Zei Ivan, Gorica, Kornpara Anton, Lokavec,   Miceu   Ivan, } Ronki, Drosghig Anton, Gorica,   Možina . Anton, Rihemberg, Koniel Andrej, Krom- ]¦ berg, Villat Alojzij, Gorica. N a m e s t n i- f ki: Spazzapan Evgen,   Conig   Leopold, j Valentincig Josip, Persa Oreste, Krainer . Oskar, Frandolič   Andrej,   Bartoli Josip, | Hressan Ernest, Šuligoj Martin, vsi iz Go- ' rice.                                                        ¦
Dirka okoli Goriškega Krasa. — Za * to dirko vlada med občinstvom kakor tudi 1 med dirkači največje zanimanje. Najjas- ¦ nejši dokaz temu je, da je priglašenih že 52 dirkačev raZrtih-narodnosti. Od teh je f najboljši slovenski dirkač Š i š k o v i č iz Trsta, nemški W a c h a iz   .Dunaja,   hrvaški G r e g 1 iz Zagreba in laški Metli-c o v i c h iz Trsta. Vsi ti so si priborili že marsikatero darilo in so sami prvovrstni dirkači. Ves teden se že pridno vadijo in dolgo pot okoli Krasa (150   km)    izvrše } vsak dan. Vsak, kdor se zanima za šport, f si ogleda gotovo to velezanimivo. dirko.
Po dirki priredi kolesarsko društvo »Gorica« veliko veselico v Hilmteichu. Na tej veselici se razdele ob 6. uri darila dirkačem, dalje bo vsa dirka kinemato-graf.ično posneta. Pri veselici svira vojaška godba. Vstopnina znaša le 20 vinarjev. Iz tega programa se vidi, da bo na veselici zadostno poskrbljeno za zabavo, da bo pa tudi za obisk, za" to pa naj skrbe (torieahi!
»Slovenski dekliški zavod« v Gorici, Via.Potite Isonzo 32. Staršem, ki mislijo dati svoje hčerke v goriške šole, priporočamo zavod, ki so ga lani otvorile v Gorici slovenske šolske sestre iz Maribora. Mej čč. sestrami so tudi izprašane učiteljice, ki pomagajo gojenkam pri učenju. Lega zavoda je zelo zdrava. Poleg hiše je lep park in obširen vrt. V hišo je napeljana zdrava pitna voda iz goriškega vodovoda ter je preskrbljeno tudi za kopeli. Gojenkam je na razpolago klavir in harmonij: Natančne informacije daje vodstvo zavoda v Via Ponte Isonzo 32.
Cirkus Barnum je svoj čas vzbudil po celi Evropi velikansko zanimanje. Izza kulis tega ogromnega podjetja so vzeti dogodki, ki se predstavljajo danes in jutri v Central-Bio. V četrtek pa bomo videli Prvič na goriškem »odru« briljantno komedijo zadnje sezone »Modra miška«, ki ie vzbudila po vseh mestih največjo pozornost. Poleg tega v četrtek še vojaški koncert, kar bo privabilo v Central-Bio gotovo prav obilo število   obiskovalcev.
V kratkem, se nam obeta prilika videti velikansko kinematografično delo »Devica Orleanska«.
DOPISI.
Občinske volitve v Biljah. — O izidu volitve'v tretjem .razredu srno poročali v soboto. Zmagala je naša stranka v vseh treh razredih. V drugem in prvem razredu je večine okoli 30 glasov. ^^^Cjr^ij^^ojH^vjjppdružnlca v Vrtojbi $rir-e"di' na*pr'azniR Sv. Rešnjega Telesa ob 3. uri ;pop. v občinskem domu svoj redni občni' zbor. 'Dnevni red po pravilih.
Odbor. • Kmetska posojilnica in hranilnica v Brjah r. z. z neom". z. sklicuje " svojih prostorih dne 14. t. m. ob 9. ozir. 9Va uri zjutraj svoj redni letni občni zbor. Dnevni red po pravilih. Odbor.
Iz Tomaževice. — Pevsko in bralno društvo »Napredek« napravi v nedeljo 14. t. m. izlet na Trstelj. Odhod ob 4. uri zjutraj.                             !
V Mirmi' priredijo fantje javni ples v nedeljo 14. t. m. Pričetek ob 3. popoldne. Svirala bo godba-iz Prvačine. Ples še vrši v prostorih M. Fagaheli naslednikov.  '
Sokolski vestnik.
I. okrožje Goriške   Sokolske   Župe
priredi dne 14. junija t. 1. svoj V. zlet y Selo v središče vipavske doline ter priredi tam veliko javno telovadbo. Veselica se vrši na prijaznem travniku blizu ceste imenovanem »na Redežah«; Vspored: 1. Ob L popoldne sprejem došlih društev prvega okrožja. 2. Javna telovadba: a) proste in redovne vaje članov, b) obrtni naraščaj, s praporci, c) šolski naraščaj, župne proste vaje, d) orodna telovadba. Začetek veselice ob 31/a popoldne. Vstopnina k veselici 40 v, pri plesu 20 v. Po veselici prosta zabava s plesom. V paviljonih bodo na razpolago jedi in pijače na korist »Sokola«. .'¦..,
III. okrožje »Goriške Sokolske Župe« bo imelo svoj sokolski zlet v nedeljo 21. jimfja v Dornbergu.
.• došel Karol S u b a n rabil 33 min. 5 sek. jI Tretji je došel Franc- B u f f o I i n rabil \ 34 min. Četrti je doše) Jožef Petelin rabil 34 min. 20 sek. Peti je došel Alojzij S r e b r n i č rabil 35 min. V maksimalnem času so prišli Delfabro Viktor, rabil 36 minut, Nardin Mirko rabil 37 minuti Deve-tak Štefan rabil 39 minut. Izmed 16 dirkačev so dosegli zmago darif pet in trije v maksimalnem času.
Kol. društva »Danica« se zahvaljuje vsem cenjenim dirkačem in si. občinstvu za udeležbo. Posebej pa c. kr. lovskemu bataljonu št. 20 iz Krmina, ki je poslal za uslugo na cilj dirke več moštva. Dirka, ples in tombola se je vršilo v najlepšem redu. Činkvino sta vdobila gosp. Vinko Čuk in Gabrijela Fajt iz Gorice. Tombolo je dobila Č r n i g o j Jožefa iz Gorice. Zahvaljujemo se tudi godbenernu društvu izLokavca pri Ajdovščini. Z godbo je bilo občinstvo popolnoma zadovoljno, kar jej služi v najboljše priporočilo. 1 "'• Dostavljamo, da je bilo zanimanje za dirko prav veliko ter je mnogo občinstva pričakovalo dirkače na Tržaški cesti, kakor tudi je bila prireditev koles, društva »Danice« ves čas dobro obiskana.
Razne vesti.
Cvetlični dan v Trstu.   — Z znano j besnostjo so hoteli Italijani preprečiti slo-. venski cvetlični dan v Trstu. Vse kulturne pojme so poteptali in kazali svoje junaštvo ! in svojo moč tarn, kjer se vsak možak sra-\ muje uporabljati fizično silo. Ti babji ju-' naki laškega Trsta so napadali gospodične, jim trgali rože iz rok in v gručah   so psovali kot najzanikrnejše cestne barabe žene in mladenke, ki so vršile   požrtvovalen posel .nabirati za revne šolske otro-j ke. Pa ker je njihovo nad vse gabno počet-i je bilo brez uspeha, ko so se izkazale naše I žene, da so močnejše v volji in neustraš-i nostt, da je njihova inteligenca   večja od
Gospodarske vesti.
. Črešnje. — Pretekli teden je bilo prodanih v Krminu za izvoz črešenj 1720 kvintalov za svoto K 119.740. Najdražje so bile one črešnje, ki so šle na Rusko, kvintal po 102 K. Občina je inkasirala na tržnih pristojbinah 650 K. — V Gorici je bilo danes na izvoznem trgu črešenj 150 kvintalov po 60 K.
Kolesarska zveza.
Kolesarsko društvo »Danica« v Gorici naznanja nedeljski iziid dirke Ronki-Gorica. Prvi je došel znani dirkač Ivan S e rn o 1 i č, kateri je dirkal z dvokolesom »Tribuna« in je rabil 33 minut.   Drugi je
laških kričačev, ki so morati obmolkniti nad odgovori slovenskih dam, tedaj so se zatekli pogumni Italijani k policiji, ki je tudi takoj zlezla pod klop in prepovedala cvetlični dan na nedeljo. Pa naše vrle žene, ki so premagale laške barabe so bile kos policiji in v nedeljo se je tudi vršil cvetlični dan. Uspeh cvetličnega dneva je nad vse dober, azsluga vrlih in vzornih narodnih žen iin deklet.
Cvetlična dneva v Ljubljani v soboto in nedeljo sta vspela, kakor čitamo v »Slov. Narodu«, prav dobro in je upati, da naša obrambna društva od cvetličnih dne-vov dobijo precejšen znesek v svoje plemenite namene.
Pred poroto v Trstu je pričela danes razprava proti Ivanu Rovisu, poštnemu uradniku v Puli, ki je deval v poštno vrečo za Trst ponarejene poštne nakaznice in potem prihajal v Trst ter dvigal na nje denar.
Novo strašno orožje je iznašel, kakor smo že poročali, italijanski inženir Ulivi. S svojim aparatom lahko povzroči brezžičnim potom eksplozijo kovin in v daljavi 17 km lahko razstreli vsako eksplozivno snov, praharne, vojne ladje i. t. d. Zdaj gradi močnejši aparat, ki bo učinkoval na daljavo 100 km, s katerim bo baje lahko razstrelil iz Benetk vse vojne ladje v Jadranskem morju.
Zrakoplov ponesrečil. Ranjenih 60 oseb. — Iz Epernava poročajo, da je vihar vrgel neki zrakoplov ob drevo. Plin je eksplodiral, zrakoplov je zgorel. 60 oseb je ranjenlMi, med temi 25 težko.
Suveren brez podanikov. — V Gružu v Dalmaciji živi že več časa princ Ibrahim J Kaciuela Neguami iz Sudana. Temu su-! danskemu princu so odvzeli državo An-J gleži, Francozi in Nemci, vsak en kos. ; Sedaj hoče imeti odškodnino: od An-' gleške 60000 frankov, od Nemčije 30000 in od Francije 40000 na leto.
ZAHVALA.
Podpisani,  globoko  potrti  oče  izražam  v  svojem in imenu cele družine, o priliki bridke izgube svoje ljube hčerke
Marice Zucchiati
za spremstvo pogreba najtopleio zahvalo vsem čč. duhovnikom, posebno domačemu č. g. kuratu Ivauu Kurinčič za tolažila v bolezni; dalje najiskre-nejša zahvala vsem drugim udeležencem, tuk. občinskemu zastopu za venec in korporativno udeležbo, domačim dekletom in vsem sorodnikom za darovane vence, domačim fantom za godbo, cerkvenim pevcem za žalostinke, učiteljstvu, „ Orlom" za korporativno udeležbo, vsem znancem in prijateljem ter sploh vsem, ki so od blizu in daleč prihiteli izkazat naši dragi rajnid zadnji izraz ljubavi, nam žalujočim ostalim pa, s tem izražat svoje sočutje. Bog plačaj vsem, pokojnice pa se spominjajmo v molitvi! V MEDANI, 8. junija 1914.
Anton Zucchiati,
162—1                                                                                                             oče.
ZAHVALA.
O  priliki! smrti in pogreba naše preljubljene  in
nepozabne
matere
nam je bilo res v tolažbo od tako mnogobrojnih strani izraženo sožalje, ki nam je v težkih urah lajšalo srčne bolečine. Zato izrekamo tem potom vsem svojo najsrčnejšo zahvalo.
Brata in sestri Hribar.
GORICA, v juniju 1914.                                   m^
L Slo?, mkottt zkt v LinUljani 1.1914.
Razstavni odsek priredi jubilejno so-kolsko razstavo v Mestnem domu. Razstava naj nam poda verno sliko našega življenja. Poznati hočemo sami sebe, a hočemo tudi, da spozna naše delo cela javnost. Dolžnost posameznih društev je, da zberejo vse, kar priča o njih delovanju ter pošljejo pravočasno razstavnemu odseku. Razstava bo sledeče razvršena: velika cesarjeva slika v dvorani v Mestnem domu se okrasi s palmami in praporji, ki bodo razvršeni v loku in bodo obdajali Tyrša in Fiignerja. V višini 1 m bode po celi dvorani pas kartonov, na katerih bodo fotografije vseh važnejših zletov slovenskega Sokolstva. Po stenah bodo grupirane v skupinah raznovrstne fotografije posameznih znamenitih članov, telovadcev, telovadk, telovadskih skupin in članstva, zbirka važnejših diagramov, plakatov, dve večji skupini slovenskih sokol-skih razglednic. Vrhni pas bodo tvorile diplome. Naraščaj in ženstvo sta grupirana skupno; nato bodo skupine modelov telovadnega orodja, skupine važnejših anato-mičnih preparatov. V dvorani bodo razpostavljene steklene omare in police z važnejšimi pismenimi dokumenti, knjige, tiskovine od raznih prireditev, tekmovalna darila itd. Trgovci s sokolskimi potrebščinami dobe v reklamne svrhe posebne prostore. Za prostor 1 m2 je plačati 10 K, za večji prostor 20 K. Za razpoložitev reklamnih listov za sokolske potrebščine se računa 5 K.
Razstavni odsek opozarja vse župe oziroma društva za točno poslatev vseh, za razstavo namenjenih predmetov. Doslej se je odzvalo izmed 115 društev oz. odsekov — 5 društev. Kratki opisi zgodovine vsakega društva bodo vezani v knjigo slovenskega Sokolstva. Društva, ki ne bodo vposlala rokopisa o zgodovini društva, dobe v veliki zgodovinski knjigi prazne liste z naznačbo društva. Ti prazni listi bodo najbolje pričali posetnikom razstave o soKolovaniu dotičnih društev.
Razstavni odsek se obrača tudi do vseh poedinih bratov, ki hranijo kake zna-menitejše sokolske predmete, s prošnjo, da mu vpošljejo iste v svrho razstave. Predvsem želi razstavni odsek predmete iz prve dobe slovenskega Sokolstva, tako: širokokrajni klobuk, kakor so ga nosili slovenski Sokoli v posameznih dobah; rdečo sokolsko srajco, ki se je zavezovala -Ti vratu s pentljo, modro srajco Sokola iz Kranja, kakršno je nosi! 1. 1864, 1867 in 1870, stare spominske kolajne, nagrade itd. — Vsi predmeti bodo zavarovani proti požaru in tatvini; za njihovo nepoškodovano vrnitev jamči odsek.
Sokolske razstave se udeleži tudi akc. tovarna higiienskih in zdravstvenih naprav in pripomočkov »Medica« iz Prage, ki je ob priliki VI. češkega vsesokolskega zleta 1912 razstavila bogato zbirko anatomskih in fizioloških preparatov ter raznih higiienskih priprav. Na ljubljanski so-kolski razstavi bo razstavila izbrano zbirko anatomskih in fizioloških preparatov ter nekatere najvažnejše vzorne pripomočke za prvo pomoč in higijeno. Omenjeni zavod nam je sporočil, da bo naprosil tukajšnjega lekarnarja brata U. pl. Trnkočzvja za ureditev razstavne zbirke »Medica«.
V  razstavi bode razstavljena tudi zbirka vseh slovenskih sokolskih razglednic. Zato prosi razstavni odsek vsa bratska društva in župe, ki so izdala svoje razglednice, da mu jih nemudoma pošljejo vsake vrste po eno. — Razstavna dela so v polnem tiru, ovira nas edino le netočnost nekaterih — sokolskih društev. To-raj bratje kvišku k delu, Izet se bliža z br-zimi koraki!
V  sokolsko razstavo imajo na predlog razstavnega odseka prost vstop vsi člani z zletnim znakom.
FCvncert »GJasbene Matice«. Pevski zbor ^Glasbene Matice« priredi na čast slovanskim gostom koncert s povsem novim, krasnim sporedom.
Čehi so prijavili svojo udeležbo na zletu. Med češkim Sokolstvom se pridno
agituje za veliko udeležbo; posamezna društva prirejajo predavanja o naših pokrajinah in o naših razmerah; na čelu pripravljalnega odbora stoji velik prijatelj Slovencev brat Vincenc Stepanek', ki je priredil že sam več predavanj. Pravkar je nam sporočil, da sc> je doslej prijavilo čeških Sokolov že za dva posebna vlaka. O naših pokrajinah predava Slovencem znani turist dr. Dvorskv.
Ravnotako so prijavili svojo udeležbo Hrvati in Srbi, ki se tudi kaj marljivo pripravljajo na zlet.
Železniški odsek se je sestavil ter pridno vrši svojo nalogo. O zletnih dneh pride v Ljubljano 16 do'20 posebnih vlakov.
Veseiični odsek priredi v zletnih dneh dve veselici, eno na gradu in eno na letnem telovadiščtt ljubljanskega Sokola. Grad bode čarobno razsvetljen; zažigal se bode umetni ogenj, kar bode nudilo zlasti gostom krasen pogled na naš starodavni grad.
. An
ton Brsščak
Gorica - Gosposka ul. (6. CarducGli 14, v lastni h]ši.
Prua In naluefiia slooenska zaloga In tonama potilStoa
--------  na Primorskem--------
Razglasi,
Zaznamovanje potnih efektov. — V
izogib večjim zakasnitvam pri oddaji potnih efektov vsled zapeljave se nujno priporoča potnemu občinstvu, da potne efekte vsake vrste (kakor potno prtljago, br-zovoziio i nvozno blago) zaznamuje z namembno postajo ter imenom, stanom, krajem in stanovanjem prejemnika (lastnika). Najpripravnejše se napravi to tako, da se napiše na prtljagi (tovoru) samem ali na listku, ki se prilepi popolnoma nanjo. Pri košarah, vrečah, balah, torbah itd. se priporoča, da se napišejo ti podatki na tablico iz lesa, usnja ali kartona, ki se trajno pritrdi na potni efekt. Ta odredba nudi najvarnejše zagotovilo, da se zapeljani, zamenjani ali zaostali potni efekti lahko hitro najdejo, če na efektih ni več listkov železnice ali so nepravilni, kar se pri v hitrici odpravljeni prtljagi, zlasti za časa močno potovalne sezije, lahko pripeti. Da se ne bo prtljaga zapeljala, naj se stari listki ali drugi znaki ki bi utegnili povzročiti zamenjavo z železniško odpravnimi znaki, po zmislu določb § 31 železniškega obratnega poslovnika odpravijo, predno se efekti oddajo.
Pri c. kr. ravnateljstvu državne železnice v Trstu se odda v km 8Q.403, 84.012, 90.984 in 99.146 na progi Ljubljana gl. kol.-Bubnjarci proti pavšalu zgradba štirih navadnih hiš za čuvaje s postranskimi poslopji in z vodnjaki. Vložni rok do 22 junija 1914 do 12. ure dopoldne. Podrobni podatki o opremi ponudb itd. so razvidni iz uradnih listov. Predmetna pojasnila daje tudi oddelek lil. c. kr. ravnateljstva državne železnice v Trstu in c. kr. sekcija za vzdrževanje   železnice v Rudolfovem.
zalogi ima vedno nad 50 modemih jedilnih in spalnih sob.
Cene od 300 do 3000 K soba. .
m  .     Edina slovenska delavnica tapetarif.     9
1   Velika izbera slik, stolic kakor tudi železnega pohištva
Sprejema naroČila la opreme vil, hotelov Itd.
i
Kupujte samo dvokolesa „fLerlCe" inMffltenaM,
ki so najboljši francoski sistem in najtrpežnejše
vrste bodisi za navadno rabo ali za dirke, Šivalni stroji Original IHCtOlia  so najprak-tičnejši za  vsako  hišo.  Isti  služijo  za  vsakovrstno Šivanje  in  5tikanjc  (vezenje).  Stroj
teče brezšumno in je jako trpežen. Puške, samokrese, slamoreznice in vse v to stroko spadajoče  predmete se dobi. po tovarniški ceni pri tvrdki
Kerševani & Čuk
RHRICA. na Stolnem trnu it. 9. CARICA. |
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Tiska: »Goriška Tiskarna< A. OabrSček (odgov. J. Fabčič).
Zalaga: Družba za izdajanje listov »Soča« in »Primorec«.
Adolf Urliancic,
mesar
Gorica, ulica sv. Ivana št. 7
priporoča svojo mesnico, v kateri seče meso prve vrste in vse drago, kar spada v mesarsko stroko. — Mesnica je moderne in higienično opremljena. Na zahtevo strank se : : : : pošilja meso na dom. : : : : ! Zvečer lahko postreže strankam, ako se zglase na dom v isti hiši L nadstropje.
Mihajlo Turk
priporoča svojo             160-10
BRZICO ;•*=„
Dober zaslužek
dobe inteligentni in marljivi iiudie brez posebnega truda.
Kje in  kako,  izvedo,   ako   upravništvu   tfga   lista   naznanijo svoje  naslove  v zaprtih  zavitkih z napisi   MDober   zaslužek".
P0ZQRg Pfaffov šiv, stroj prekosi vse druge.
Pfaffov šiv. stroj je najbolj pripraven za  vsako stroko šivanja tudi za umetno vezenje.  Poduk ^za umetno vezenje
se daja v trgovini!! Pfaffov*stroj teče na kroglicah in brez vsakega ropota- šuma! V zalogi se tudi nahajajo šiv. stroji pripravni za domačo rabo in obrt, jamčeni (garantirani) za 5 let za K 76 — Angleška dvokolesa Premier, Es- ka in Helios, dvokolesa Courir za ceno K 140.                   97_20
A. vd Berini
Gorica, Šolska ulica št. 2.
oelika zaloga = —.oljklnega olja
prve vrste
m]h\\B tvrdk Iz Istre* Dalmacije, Malfeiie, Bari In Rio«
s prodajo na drobno in debelo.
Prodaja Ha drobno: Kron —'96, 104  1*12
in, 1-23,  1-36. i'44, 1"60, 1'80, 2'-. 2*40
za M\ po 72 vin.
------     Na debelo cene ugodne.------
Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se pušča kupcu  do   popolne   vporabe olja;  po
vporabi se spet zameni s polno. Pravi  vinski   kis  in  navaden.  Zaloga —-——— mila in sveč. —--------—
Cene zmerne.
Edina primorska tovarna dvokoles ------------_   »TRIBUNA«
Gorica, Tržaška ul. 26,
prej pivovarna Gorjup.
Zaloga dvokoles, šivalnih in kmetijskih strojev, gramofonov, orke-|Strijonov i. t. d.
Kdor  je pameten, takoj mora vedeti potrebuje omenjene predmete.
JOS. DEKLEVA in sin
kaj   ima  storiti ako - Se priporoča
GORICA
Oia fTIunicipIo šteu. t.
F. BATJEL - GORICA
Stolna ulica št. 2-4.
Prodaja na obroke. Ceniki flranko.
Glavna zaloga
Palma podpetnikov
A. Drufovka
Gorica, Raštelj 3. Zaloga usnja.
PALMA
je neobrabljiv kavčuk I podpetnik.