5LOVEN5KI 50K0L
QLdSILO SLOVENSKE SOKOLSKE ZVEZE.
ŠTEV. 12.	V	LJUBLJANI,	25.	BECEflBRA	1913.	LETO	X.
MIROSLAV AMBROŽIČ:
Slovenci na mednarodni tekmi v Parizu.
(Konec).
S tekom se je prekinila tekma — vsi pri 1 tekmi udeleženi so odšli k skupnemu kosilu. Vedelo pa se je takrat že nekaj rezultatov od dopoldanske tekme; Slovenci so doznali krivično sodbo na bradlji in na krogih. Kakor omenjeno, so se opazile že dopoldne nepravilnosti, ki so zbujale dvom o resničnosti napisanih znamk. Ugotovilo pa se je to popolnoma, ko smo zvedeli skupne vsote prisojenih točk. Tudi Cehi so bili prikrajšani na bradlji in na krogih. In mnenje
o	nepravilni sodbi ni bilo samo naše, temveč so to opazili tudi Čehi. Ali pa je pri tem načinu sodbe kak izhod, po katerem prideš do povolj-nega rezultata? Kdo si je mislil dopoldne, da se sodba ne bo ujemala z resnico? Znamk nismo | videli, znamkovali so tajno — seveda nam ni bilo j prav, da imamo samo dva slovanska zastopnika med sodniki na orodju, toda tako je bilo določeno že prejšnji dan in izpremeniti se ni dalo.
Sestaviti bi se morala sodna komisija drugače, ako bi hoteli doseči popolnoma pravilne znamke. En način bi bil n. pr. nastopni. Od vsa- ' kega tekmujočega naroda se določi en zastopnik I in tako sestavi ena komisija. Pred to komisijo bi telovadil vsak posamezni tekmovalec. Prvič bi bila tu sodba zanesljivejša, ker bi jo izreklo več strokovnjakov, drugič pa bi bilo izključeno, da bi se mogla pojaviti tudi kaka nezavedna pristranost, ker bi bilo ravnovesje ustvarjeno vsled zastopstva vseh udeležencev. Seveda bi se tekma zavlekla na več dni, toda to ne bi imelo upoštevanja vrednih posledic z ozirom na žrtve udeležencev, ker bi bile te malenkostno zvišane v primeri z žrtvami, ki jih zahteva dobra priprava. Na razpoloženje telovadcev sicer vpliva čakanje pred nastopom, toda tudi to bi se dalo urediti tako,
da bi nastopila vsaka vrsta po prej preračunjenem in določenem razdobju. Slovence je doznanje rezultatov precej potrlo. Popolnoma naravno — zakaj človek izgubi veselje do stvari, kjer očitno vidi, da se mu godi krivica.
Po opoldanskem odmoru se je tekma nadaljevala najprej s skokom. Oprema doskočišča je bila dokaj pomanjkljiva. Bajno so razsvetlili vso dvorano — odrivališče in doskakališče pa sta bili v temi. V uspehu se vrste vrstijo takole: Italijani, Čehi, Francozi, Slovenci, Luksemburžani, Belgijci.
Pri plezanju so šli naši na novo vrv. Preprijemanje je bilo vsled prožnosti dokaj ovirano. Slovenci, ki so prišli prvi na vrsto, so dosegli dokaj slabši uspeh, nego ga je bilo pričakovati po njih pripravi. Vendar niso dosti zaostali za Italijani in Belgijci, daleč pa so za sabo pustili Luksemburžane. Čehi so plezali dobro — ko pa so prišli Italijani in Francozi, je bila vrv že nategnjena tako, da se je točka, do koder se je plezalo, približala tlom najmanj za 20 cm. Vendar se niso izkazali tudi po tem.
Za tekme v tako velikem obsegu bi se pa morale pač omisliti mehanične naprave za merjenje časa tako pri plezanju, kakor pri teku. Tekmovalec in merilec časa nista nikoli v takem kontaktu, da bi se moglo zanesljivo sklepati na gotovost sodobnega začetka plezanja, oziroma teka ali njihovega dospetka. Odločujejo pa tukaj tako majhni deli časa, da ni to vseeno.
Breme 40 kg so dvigali naši z največjo lahkoto.
Ko so Slovenci, Čehi in Belgijci že končali tekmo, se je prekinila vsled prihoda predsednika francoske republike.
Telovadišče in galerije so se medtem napolnile do zadnjega kota. Godba republikanske garde je zasvirala marsejezo, vsi navzočni so se dvignili s sedežev in vstopil je s svojim spremstvom pivi mož francoske republike, Poincare.
Pozdravil ga je predsednik Unije francoskih gimnastov M. Cazalet, nato pa predsednik mednarodne zveze, M. Cuperus. Potem je nastopila članica Comedie Fran^aise, gdč. Renee du Minil, ki je v krasnih besedah prednašala pesnitev Emila Hinzelina, proslavljajočo pomen telovadbe z ozirom na fizično in moralno vzgojo naroda ter obrambo domovine, proslavljajočo vrline gimnastov in spominjajoč se večkrat Sokolov, Čehov in Slovencev.
Nato se je vršil javni nastop. Najprej je nastopilo 32 telovadcev (tekmovalne vrste razen Čehov in Slovencev) s prostimi vajami. Ker še ni bil znan rezultat, jih je vodil francoski načelnik (sicer bi jih bil moral voditi Vaniček). Tudi se Slovani niso udeležili sledeče telovadbe na orodju. Francozi, Italijani in Luksemburžani so na nastop resignirali, ker še niso dovršili tekme, tako da je nastopila sama belgijska vrsta na bradlji, pa ni pokazala vaj, ki bi bile v splošnem mogle dosegati višino telovadbe današnjega dne.
Pred predsednikom republike se je izvršil potem še defile z zastavami francoske Unije in vseh tekmovalnih vrst. Potlej je M. Poincare zapustil telovadišče — za njim pa je takoj odšel tudi znaten del zbranega občinstva.
S tem je bil javni nastop končan, izvzemši mali del tekme. Nam se je zdelo to čudno, saj polagamo popolnoma drugo važnost na telovadbo
v svojih telovadnih društvih in pri prireditvah. Štiridesetletnica Unije: vse se je izvršilo z mednarodno tekmo samo, z nastopom boksarjev na konju, s prostimi vajami tridesetih telovadcev in defilejem zastav, potem pa banketi, dineji, govori. Kje se more to primerjati z nastopi sokolskih zvez?
Tekma se je nadaljevala; končali so še Italijani, Luksemburžani in Francozi — ob polu-devetih zvečer je razglasil Cuperus rezultat in razdelil nagrade.
Za priborjene uspehe so bile določene trojne nagrade, in sicer: I. nagrade za vrste, ki dosežejo vsaj 80% dosež. točk; II. nagrade za vrste, ki dosežejo vsaj 70% dosež. točk in III. nagrade za vrste vsaj s 60%- Tako so dobili Čehi, Francozi in Italijani I. nagrado in Belgijci, Slovenci in Luksemburžani II. nagrado. Razen tega je bilo šest daril, izmed katerih je bilo vrstam izbirati po redu, kakršen je bil njih uspeh. Čehi, prvi, so prvi izbirali ter izbrali darilo belgijskega kralja, dragocen srebrn bokal. Slovenci so dobili krasno vazo, dar Unije francoskih gimnastov.
Po uspehu so bili po vrsti ter so	dosegli
od 910 mogočih točk:
I. Čehi s....................... 804-50	točkami
II. Francozi s ................. 777'75	„
III. Italijani s.................. 772-25
IV. Belgijci s.................... 723 25
V. Slovenci s .................. 706-50
VI. Luksemburžani s............... 668-25
V podrobnem so dobile vrste:
Vrsta	Proste	Bradlja	Drog	’čT o	Krogi	Skok	Plezanje	Dviganje bremena	Tek	Skupaj	Za nastop	Vsota
Češka		170-	108-75	115-—	108-75	99-75	• 48-2o	53-	58-25	33-—	794-75	975	804-50
Francoska . . .	161-50	109-75	107-—	108-75	107-75	42-	41-—	58-	32-50	768-25	9-50	777-75
Italijanska . . .	151-75	115-75	97-75	110-25	114-25	50-50	31-50	60-	31-	762-75	9-50	772-25
Belgijska ....	158 75	100-25	110-25	101-25	103-—	2550	34 50	59-50	21-	714-	9-25	723-25
Slovenska....	169-	96-	108-	90 —	95-—	31-25	30-50	58-50	12-50	696-75	9-75	706-50
Luksemburška	151-50	109-25	95-75	84-25	102	2775	12-50	59-75	16-50 .	65925	9 —	66825:
Posamezniki so dosegli te uspehe:
1. Torres, Francoz........................142'—	točk
2. Stary, Čeh............................141-50	„
3. Sykora, Čeh.......................... 136-50	„
4. Zampori, Italijan.................... 135-50	,,
5. Vidmar, Slovenec..................... 133-50	točk
6. Czada, Čeh............................132-50	„
7. Romano, Italijan..................131'75	,,
8. Marquelet, Francoz....................131'25	„
9. Steiner, Čeh......................131-—	„
10. Grech, Francoz......................130'75	točk
11. Pražak, Čeh.........................128*50
12. Bianchi, Italijan...................128*50
13. Palazzi, Italijan................128*—-
14. Douda, Čeh.......................124*75
15. Wagemans, Belgijec..................124'75
16. Ben Sadoun, Francoz ....	123*25
17. Boni, Italijan...................122*75
18. Hentges, Luksemburžan . . .	122*—
19. Aubry, Francoz......................120'75
20. Segura, Francoz .................120 25
20. Patteson, Belgijec............... 120 25
22. Dumont, Belgijec.................119*50
22. Keinpeneers, Belgijec ....	119*50
22. Lanners, Luksemburžan . . .	119*50
25. Jerin, Slovenec..................117*
26. Salvi, Italijan.....................116*25
27. Thommes, Luksemburžan. . .	115*75
28. Labeen, Belgijec....................115*50
29. De Mol, Belgijec.................115*—
30. Rabič, Slovenec.....................114*75
30. Miklavc, Slovenec...................114*75
32. Horn, Luksemburžan ....	113*50
33. Jezeršek, Slovenec . . . .	109*75
34. Sever, Slovenec..................107*—
35. Adam, Luksemburžan .
36. Bordang, Luksemburžan
94*50
94*—
Splošen uspeli tekme je bil zatorej lep, ker je vseh šest tekmujočih vrst doseglo nad 70% dosežnih točk. Pribiti pa je treba, da so Čehi in Slovenci tekmovali, kakor opisano, v najneugodnejših razmerah; tem več je zatorej vreden njih težko pridobljeni uspeh. Čehi so se izkazali junake, ki jih mora vsakdo občudovati. Priborili so iznova prvenstvo Sokolstvu, sokolskemu telovadnemu sestavu in sokolskemu imenu, zato je bila češka zmaga, tako krvavo pridobljena z vso vztrajnostjo in moralno silo čeških tekmovalcev, zmaga, ki jo mora spoštovati tudi vsak nasprotnik. Mi se pa veselimo ž njimi, ker je njihova sokolska zmaga — naša zmaga, zmaga starejšega brata, ki ga izkušamo tudi mi doseči v njegovi zgledni vrlini in velikosti.
Načelnik Vaniček je sprejel darilo in la-vorjev venec ter ju nesel svojim borcem junakom. Po francoski telovadnici je zaorila sokolska pesem, nihče ni varčeval s priznavanjem. Tudi druge vrste je občinstvo ob prejemanju nagrad pozdravljalo najburneje. Francosko občinstvo je Sokole pozdravljalo dosledno z „Na zdar!“.
Slovenska vrsta je potemtakem dosegla peto mesto med tekmujočimi vrstami in med zvezami,
včlanjenimi v mednarodni zvezi. Dasi je bil uspeh po zaporednem številu od zadnje tekme, v Turinu, za eno mesto slabši, vendar pri sodbi o uspehu Slovencev ne smemo pozabiti na nekaj dejstev, ki precej izpreminjajo prvi vtisk in ki naj bodo merilo slovenskemu narodu in bodrilo našim tekmovalcem.
Izmed šestnajstih narodov, ki so člani mednarodne telovadne zveze, se jih je moglo po višini svoje telovadne usposobljenosti postaviti samo 6 v to tekmo, ki je zahtevala z ozirom na dovršenost priprave dosedaj najtežje zahteve. In med temi je bila Slovenska Sokolska Zveza kot zastopnica naroda, neznatnega proti onim, ki so jo prekosili v tekmi. Cim večji je narod, tem večje število pri telovadbi udeleženih članov more imeti; potem je tudi izbira tistih individualnih sil, ki prihajajo v poštev za tako tekmo, tem večja ob enaki sili narodnega zdravja, ki se vidi v njegovi telovadni organizaciji. Tako je zastopala francoska vrsta telovadno organizacijo 40 milijonskega naroda, italijanska 34 milijonskega, češka 9 milijonskega, belgijska dva in pol milijonskega naroda, dočim je Slovencev le poldrug milijon.
In razmere, v katerih žive telovadne organizacije zunajavstrijskih narodov! Zunaj so državne oblasti že davno spoznale, kako pomemben je za njih obstoj zdrav narod, čigar razvoj tako izdatno pospešujejo ravno telovadne organizacije. Podpirajo jih gmotno in moralno. Pri marsikateri tekmi smo že videli častnike; organizacije so pod državnim pokroviteljstvom; pri nas na Slovenskem in prav tako na Češkem pa nam razvoj prej ovirajo, kakor pospešujejo. Dokaz za to je prepoved lanskega zleta in prepoved cvetličnega dne letos. Na Francoskem prevzema pokroviteljstvo slavnosti 401etnice Unije gimnastov vlada, pri nas pa zlet vlada prepoveduje — to je razlika v odnošajih, ki ni brezpomembna tudi za ta primer, ko hočemo izrekati sodbo o uspehu, ki si ga je priborila pri tekmi francoska ali slovenska vrsta.
Zvečer po tekmi se je vršil v hotelu Continental banket pod predsedstvom ministra Barthou.
' Udeležili so se ga tudi slovenski gostje in v imenu Slovencev je francoski govoril Zvezni podstarosta Smertnik takole: »Velecenjene dame in gospodje! Dragi tovariši! Mislim, da ne presenetim nikogar,
i	ako takoj s prvimi svojimi besedami izrazim našo ; globoko zahvalo. V teh dneh Vaše slavnosti ste j nam podali dragocen dokaz, da ste prijatelji
12*
Slovanov. Naj pa lipo slovansko pretresa vihar ali jo boža mili zefir, njena najmanjša vejica — narod slovenski, čuti to enako globoko kakor njegovi krepki in mogočni bratje. — Tudi v teh krasnih dneh Vaše nepozabne slavnosti je slovenski narod prešinjen od veselja, ker je njegove sinove — slovenske Sokole — sprejel tako gostoljubno veliki in viteški narod francoski. Vtisi sprejema na Vaši slavnosti so nam nepozabni.“ Govornik nato poudarja visoko telovadno izobrazbo fran- 1 coskih gimnastov ter njih veliko ljubezen do domovine. Stari pregovor „Mens sana in corpore sano“ ima danes še vedno enako vrednost kot za starih časov. Divimo se, s kakšno občudovanja vredno vdanostjo delujete za vzgojo krepkih sinov Svoje lepe domovine, in vrnili se bomo izpodbujeni, da bomo v bodoče še z veliko večjo ljubeznijo hodili svojo pot k napredku svojega naroda. Vse kar moremo reči, morem izraziti z eno samo besedo: hvala. —Hvala Vam, gospod predsednik, ki ste imeli toliko ljubeznive skrblji-vosti, hvala Vam, dragi tovariši francoski, za Vaše izraze simpatij, ki jih čutimo tako iskreno.
Verujte, dokler živimo, ne pozabimo teh dni Vaše slavnosti, verujte, da ponesemo k domačim svojim ognjiščem najlepše spomine iz Vaše drage domovine! Živela Zveza francoskih gimnastov, živela Francija!“
Drugi dan, v ponedeljek, smo bili povabljeni na pozdravni večer, ki ga je priredil češki Sokol v Parizu (šteje 150 članov in 50 telovadcev) češkim in slovenskim bratom. Udeležili so se ga vsi zastopniki in tekmovalci obeh narodov v znamenju najprisrčnejšega razmerja med Sokoli-domačini in Sokoli-gosti. Pri večeru je sviral tamburaški zbor; soproga tamošnjega staroste je zapela par krasnih čeških pesmic in eno francosko. Pozdravil je goste najprej starosta pariškega Sokola Smutny; nato so govorili Scheiner, Smertnik in predsednik senske župe gimnastov Fuet, ki je izročil francoske trobojnice dr. Scheinerju, Smertniku, Vaničku in Murniku, ge. dr. Scheinerjevi, soprogi češkega tekmovalca Doude in gdč. Voduškovi, damam tudi krasne velike šopke.
Ta dan smo se poslovili od bratov Čehov, ki so ponovno v vsakem oziru dokazali svoje bratsko razmerje do Slovencev.
Na pragu jubilejnega leta.
(Statistične črtice in pregledi, zlasti za 1. 1012.)
(Konec I. dela).
Število vsega članstva v %. (L. 1912.)
Dežela	Možje			Ze n e			Skupaj	
	število	0/0 1912	0/0 1911	število	0/0 1912	0/0 1911	število | °/o 1912	% 1911 j
Kranjsko		3823	56	55-7	491	63	739	4314 56 61	57-3
Primorje		1953	28-6	30i	220	29	18-6	2173 28 51	291
Štajersko		1033	15	135	70	8	7-5	1103 14-48	13
Koroško		30	0-4	0-7	—	—	—	30 i 0-4	0-6
Slovenske dežele . . .	6839	100	100	781	100	100	7620 1 100	100
Pregled članstva po župah v %. (L. 1912.)
k	" v 	 Ž u pa	Društev	Od- sekov	Mož	°/ /0	•Žen	°/ '0	Skupaj	°/ '0	Strok. list2)	Pra- por
1	Celjska1). . . .	21	3	1231	18	102	13-5	1333	17-5	1	7
2	Gorenjska1). . .	9	1 + 1 ž	549	8	98	5-5	647	8-5	1	3
3	Goriška1). . . .	18	5	1120	16-4	50	12-5	1170	15-4	1	1
4	Idrijska1) . . .	9	—+ 3ž	562	8-2	185	6-5	747	9-8	1	3
5	Ljubljanska . .	7+1 ž	2	802	11-7	39	23	841	11	1	3
6	Ljubljana I. . .	8	4	1129	16 5	76	10	1205	15 8	1	1
7	Novomeška . .	7	3	665	97	61	8	726	95	1	1
8	Tržaška ....	8	1 + 1 ž	781	11-4	170	21	951	12.5	1	1
	S. S. Z	J	- -h- 1 0° (	19 + 5 ž || 6839		100	781	100	7620	100	8 (5)	20
>) V Celjski župi so včlanjena 3 kranjska društva: Krško, Radeče, Zagorje.
V Gorenjski je včlanjeno 1 koroško društvo: Borovlje in všteto 1 iz župe razdruženo: Javornik.
V Goriški je všteto 1 društvo zunaj župe: Prvačina.
V Idrijski je včlanjeno 1 goriško društvo: Cerkno.
2) Gorenjska, Novomeška, Idrijska in Ljubljana I. imajo skupno župno glasilo: Sokolski Vestnik.
Članstvo: možje in žene po odstotkih v župah in župe po odstotkih v Zvezi 1. 1912:
1' Št. Župa	Društev	Od- sekov	Mož		Zen		Skupaj	% v Zvezi
			število	o/o	število	o/o		
1 Celjska1)		21	3	1231	92	102	8	1333	17-5
2 Gorenjska 		9	1 + 1 ž	549	84	98	16	647	85
3 | Goriška		18'	5	1120	96	50	4	1170	15-4
4 Idrijska		9	3 ž	562	75	185	25	747	9-8
1 5 Ljubljanska		7 + 1 ž	2	802	95	39	5	841	11
6 Ljubljana I		8	4	1129	93	76	7	! 1205	. 15 8
7 , Novomeška		7	3	665	91	61	9	726	95
1 8 : Tržaška 		[ 8	1 + 1 ž	781	82	170	18	951	i 12-5
|| S. S. Z		[87+ 1 ž	19 + 5 ž	6839		897		781	103	7620	100
Najvišji odstotek največ žena je članic
mož ima Goriška župa, v Idrijski sokolski župi. V
vsej Zvezi pa je 89-7% članov in 10'3"/0 članic. Temu razmerju se najbolj približuje Novomeška župa (91u/0	9%).
Na Češkem je razmerje tako : 847% članov proti 15-3% žena. V tem oziru so Čehi na boljšem, ker je tam ženska organizacija že starejša in enotno upravljena, vendar pa se bližamo Čehom v tem oziru.
Delavnost žup 1. 1911.
(Župni zleti 1911.)
		Čl	a n s t v o			Narašča				°/0 ki so
Ime župe, kraj in dan	v kroju	mož	žen	vrst	vzornih vrst	obrt- ni	šol- ski	go- jenke	vrst	telo- j vadili
j Novomeška, Črnomelj, 2. VII. .	125	52		?	1									43-3
Tržaška, Verdela, 2. VII. . . .	200	106	60	12+1 ž	—	—	95	74	—	47 5
Gorenjska, Škofja Loka, 9. VII.	318	83	16	9 + 2 ž	8	—	—	—	—	50-9
Ljubljana I., Kamnik, 16. VIL .	257	(108)	24	8	3	52	—	—	5	52-4
Celjska, Središče, 16. VIL . . .	156	odpadle radi dežja proste vaje 48		7						10-9
Idrijska, Št. Peter, 30. VII. . .	150	80	30	8 + 2 ž	2	—	—	—	—	47-3
1 Goriška, Ajdovščina, 23. VIL .	400	100	60	10	—	—	80	—	—	31-9
Ljubljana, sodelovale Celjska, Gorenjska in Ljubljana L, v Domžalah, 6. Vlil		370	122	27	11	5	40	—		—	— j
Delavnost žup I. 1912.
(Župni zleti 1912.)
		Članstvo				Narašča				% ki sol telo- ! vadili
Ime župe, kraj in dan J ■	v kroju	mož	žen	vrst	vzornih vrst	obrt- ni	šol- i go ski jenke		vrst |	
Idrijska, 11. Bistrica, 9, VI.. . .	97	68	12	5								70
j Tržaška, Opčina, 16. VI. . . .	300	96	80	10	3			130	104	—	32
Ljubljana L, Litija, 21. VIL . .	201	53	22	—	1	26	—			—	26 i
Celjska, Trbovlje, 4. Vlil. . . .	500	?	—	?	?	—	?			—	— |
Ljubljanska, Šiška, 4. Vlil. . .	190	61	12	4	1	24	—			_	32-1
Novomeška, Trebnje, 14. Vlil. .	124	35	—	3						25-4
Goriška, Miren, 2. VI		300	140	18	15	—	—	38			4	46-6
Blejski zlet — Gorenjska župa s sodelovanjem drugih pod Zveznim tehničnim vodstvom, 15. VIII		392	128	6,24, 12	9	1	—	—			—	33
’) Glej opombo pri prejšnji tabeli.
nrs-'.
Vaje na orodju.
Panoga d) : Vaje na bradlji.
(Dalje.)
E
o
E
c. p
°g
c. c
CJ
ut
E o
o > E ^
• H, N
o.
•o
N!
1. Vesa in izmene vese.
a) Prosta vesa: 2) prečno: Vesa spredaj „ zadaj Zgiba spredaj „ zadaj Vesa vznosno Zgiba „
Vesa
v sredi, v desno, v levo
raznožno
„	„	,, ena znotraj, druga zunaj
„ strmoglavo Zgiba „
Vesa vznosno zadaj zunaj strmoglavo „	„
v laktih spredaj z notranje, z vnanje strani zadaj	„	„	„
vznosno v laktih zadaj z notranje, z vnanje strani strmoglavo „	„	„	„	„
v podkolenju z notranje	strani
,,	z vnanje	„
ena znotraj, druga zunaj za peti z vnanje strani '3) bočno:
Vesa spredaj desna na spred, lestv. z nadpr., leva na zad. s podprij.
Zgiba desna na spred, lestv. z nadpr., leva na zad. s podprij. Vesa zadaj desna na spred, lestv. z nadpr., leva na zad. s podprij.
Vesa vznosno spredaj, v sredi, zadaj „	„	jezdno (nogi pod spred, lestv.)
„	( „	zad.	„	)
„ strmoglavo spredaj „	„	znotraj
,,	„	zadaj
„ spredaj v laktih
,, v podkolenju d. z vnanje strani na zad. lestv., I. z notranje str. na spred, lestv.
„ v nartih d. z vnanje strani na spred, lestv., str. na zad. lestv. b) Mešana vesa: ») prečno:
Vesa stojno pred rokama (za rokama, v stran)
Zgiba n	,,	,,	(it	n	»	)
Vesa ležno	„	„	(„	„	„	)
Zgiba ,,	.,	1,	(»1	n	»	)
Vesa stojno zadaj pred rokama (za rokama, v stran)
Zgiba ,,	n	1,	ti	(u	tt	ti	)
Vesa ležno	„	„	„	(„	„	„	)
Zgiba „	„	„	..	(,.	a	)
Razloček med veso stojno in	ležno glej v splošne	delu.1)
n o 7:	Obesa	v podkolenju z d. (1) enakostransko z notr. str.,
z vnan. str.
,, (I.) raznostr. sonožno znotraj „ zunaj raznožno znotraj „ zunaj l(	„	„	nogi	na	eni	lestv.
z vnan., na drugi z notr. strani.
11.
z notranje
c
Q_ t-i V) 2,22
_ C/3
"E§
O
JE »
•o-Cn
c °-2 G o > ec M -O C
O,
o
>
•a
S
o
B .
<v o c
te
O- o
*0 g 0 2 a. c
a
c.
-a
03
C
N
Q-
•a
o
o.
E
o
E
a.
T3
o g
g >
C/}
CJ
O
Obesa	v d. (1.) nartu z vnan.	str. enakostr. (in	raznostr.}
„	v nartih	raznožno z	notranje str.
„	„	„ z	vnanje „
Obesa	v nartih	sonožno na	d. (1.) lestv.,	ena	z	notr.,.
druga z vnan. str.
Obesa v d. (1.) nartu zadaj enakostr., (raznostr.), z notr. (z vnan.) str.
Obesa v nartih raznožno zadaj z vnan. (z notr.) strani
Obesa v nartih sonožno zadaj na d. (1.) lestv. z notr. (z vnan.) str.
Obesa v nartih obenožno zadaj na d. (1.) lestv., ena z notr., druga z vnan. str.
Obesa zad. (I.) peto znotraj na d. (1.) lestv. in raznostran.
Obesa za d. (I.) peto zunaj na d. (1.) lestv.
Obesa za peti raznožno znotraj in zunaj.
Obesa za peti obenožno, na eni lestv. ena znotr., druga zunaj
Obesa za peti sonožno, na eni lestv. znotraj in zunaj.
|3) bočno:
Vesa stojno spredaj pred rokama (za rokama, v stran)
Zgiba stojno spredaj pred rokama (za rokama, v stran)
Vesa ležno spredaj pred rokama (za rokama, v stran)
Zgiba ležno spredaj pred rokama (za rokama, v stran)
Obesa v podkol. z d. (1.) roki na bližji, noga na oddaljen, lestv.
Obesa v podkol oddaljen, lestv.
Obesa	v	podkol. raznož.	roki	na	bližji,
oddaljen, lestv.
Obesa v podkol. z d. zadaj, roki na spred zad. lestv. iz vese stojno, ležno ali iz vese znotraj
Obesa v podkol. sonožno zadaj, roki na spred., nogi na zad. lestv. iz vese stoj., ležno ali iz vese znotraj
Obesa v podkol. raznožno zadaj, roki na spred., nogi na zad.	lestv. iz vese stoj., ležno ali iz vese znotraj
Obesa	v	des. (1.) nartu,	roki	na	bližji,	noga	na
oddalj. lestv.
Obesa v nartih sonožno roki na bližji, nogi na oddalj. lestv.
Obesa	v	nartih raznožno	roki	na	bližji,	nogi	na
oddalj. lestv.
Obesa v d. (1.) nartu zadaj, roki na spred., noga na zad. lestv.
Obesa v nartih	sonožno zadaj,	roki	na	spred.,
nogi na zad.	lestv.
Obesa v nartih	raznožno	zadaj,	roki	na	spred.,
nogi na zad.	lestv.
Obesa za d. (1.) peto znotraj, roki na bližji, noga na oddalj. lestv.
Obesa za pete znotr. sonožno, roki na bližji, nogi na oddalj. lestv.
Obesa za pete znotr. raznožno, roki na bližji, nogi na oddalj. lestv.
sonož. roki na bližji, nogi na
nogi na
noga na
N	
	čč'
CT3	O
0	C
c	NJ
<V	O
	c
a*	>0
•"A	0
.2	
C/)	a>
o	VI a
C/J > N	>•
) V ..Slovenskem Sokolu" iz 1. 1910, str.
Mešane obese v nartih in v podkolenju, v nartili in za peto ter v podkolenju in za peto si razvedi sam.
Ako je obesa izvedena z eno nogo, je druga noga v enaki smeri napeta.
Veso menjamo:
z zgibo, s spuščenjem. z izmeno prijema, z obratom, z metom.
(Dalje prih.)
i-rr^
Vestnik slovenskega Sokolstva.
Slovenska Sokolska Zveza.
Iz seje odbora S. S. Z. dne 14. decembra t. 1.
Navzočni bratje: Bukovnik, Dermelj, dr. Fettich-Frankheim, Kajzelj, Konstnapfel, dr. Murnik, dr. Rybar, dr. Pipenbacher, dr. Gvido Sajovic in Tuječ kot člani predsedstva ter bratje: Gangl (Idrija), Novak (Idrija), Papež (Novo mesto), dr. Savnik (Trst), Sajovic Evg. (Kranj), dr. Rupnik (Ljubljana), Smertnik (Celje), kot člani odbora, oziroma namestniki. Starosta brat dr. Oražen je bil opravičil odsotnost; sejo vodi brat dr. Rybar. Zapisnik zadnje seje se prebere in odobri. Seje se je udeležil tudi inženir brat Mačkovšek kot član stavbnega odseka. Brat dr. Rybar apelira na vsa sokolska društva, da marljivo goje telovadbo sokolskega naraščaja. — Brat Tuječ poda blagajnikovo poročilo finančnega odseka, ki je imel do dne 13. decembra t. 1. K 1504 35 izdatkov, K 1660 43 dohodkov; prebitek je zatorej K 156 08. Konec decembra t. 1. se naredi zaključek o razglednicah, prodanih ali oddanih v komisijsko razprodajo. Naprosi se brat Kuželička v Idriji, da izdela dve skici za nove zletne razglednice. — Brat Mačkovšek poda provizorna načrta telovadišča za vsesokolski zlet in sicer enega za dirkališče, drugega za vojaško vežbališče. Na dirkališču bi se moglo dobiti kvečemu za 1200 telovadcev prostora. Stremi se za tem, da nastopijo vsi slovanski telovadci, ki bodo na zletu. Vojaško vežbališče je preoddaljeno od mesta. Ako bi dovolila južna železnica posebne vlaKe, ki bi vozili z glavnega kolodvora do vojaškega vežbališča, bi to mnogo olajšalo obisk. Glede na prostor se še počaka z definitivnim sklepom. — Apelira se na slovenske lesne trgovce, da bi priskočili na pomoč z lesom in ga prepustili za sokolski zlet, če že ne brezplačno, pa vsaj po nizki ceni. Brat dr. Gv. Sajovic poda lepo urejeno statistiko slovenskega Sokolstva iz leta 1913. Statistika izide v sokolskem koledarju za I. 1914. Število članstva, navedeno v sokolskem koledarju, se določi kot odločilno za prispevek članarine Sok. Zvezi. Navzočni bratje se pozovejo, da v svojem okrožju kolikor mogoče pospešujejo idejno vzgojevalno delo.
A. K.
Statistični odsek S. S. Z. se je konstituiral v svoji
1.	seji dne 21. decembra 1913 tako: predsednik dr. V. Murnik, zapisnikar Evgen Sajovic, njegov namestnik dr. Gv. Sajovic, v odsek kooptiran 1. Mačkovšek. — Brat dr. Sajovic poroča, da se je prijavil v odsek br. Š. iz Prage; toda, ker morejo biti pravi člani odseka le oni, ki bivajo v Ljubljani to je že z ozirom na poslovanje potrebno — se sklene bratu Š. poročiti, da ga žal ne moremo sprejeti za pravega člana odseka, pač pa je vedno dobrodošel sotrudnik. Za pobiranje statističnih podatkov sklene odsek uvesti statistične vprašalne pole po vzoicu statistične komisije Č. O. S., in sicer za enkrat letne društvene in župne ter mesečne župne in društvene. — Članski kataster se uvede pozneje. Posebno izdelano vprašalno statistično polo je predložil odseku tudi br. R. Švajger. Pola je sicer skrbno in z največjo natančnostjo izdelana, toda preobširna. Sklene se, ostati pri '
čeških vzorcih. Letne pole razpošlje odsek konec decembra vsakega leta župam, ki morajo skrbeti, da jih dobi odsek v naznačenem roku točno izpolnjene nazaj; druge (mesečne) pole mora imeti vsaka župa po vzorcu, predpisanem od odseka, ter mora skrbeti za to, da jih dobi odsek po njej vsak mesec skrbno izpolnjene. Da pa ne bi nastala kakšna zmešnjava, izda tudi te pole odsek, od katerega jih potem dobe župe proti primerni odškodnini. Letne pole se razpošljejo takoj: župe morajo vrniti društvene pole do roka, označenega na polah, župne pa do 20. februarja. Za prvikrat pripusti G. S. Ž. primerno število letnih župnih pol, društvene se naroče v tiskarni. — Nadalje se sklene, uvesti društveno ustanovno knjigo, kamor naj se zabeleži vsako sokolsko društvo, vsak samostojni odsek ob njega ustanovitvi, pripišejo sc podatki prvega (ustanovnega) leta; ako društvo (odsek) preneha ali se sploh izvrši v enoti kaka organizacijska sprememba, se to označi s kratko navedbo vzroka v posebni rubriki; v končno obširnejšo rubriko „Opombe“ naj se vpišejo najznamenitejši življenski dogodljaji društva (odseka) kakor n. pr. razvitje prapora, prvo dobljena mesta pri kaki znamenitejši tekmi, slavje 10, 20 letnega itd. jubileja itd. Natančnejše rubriciranje te knjige se določi v prihodnji seji. Pri Zveznem predsestvu je izposlovati primeren kredit za najpotrebnejše tiskovine. Vsaka župa naj dobi svojo posebno mapo. — Kot oficielna statistika S. S. Z. za 1. 1913 velja ona, ki jo sestavi odsek na podlagi dobljenih podatkov; v slovenskem sokolskem koledarju priobčena statistika velja za pobiranje Zveznih prispevkov za 1. 1914 in sicer za to leto zadnjikrat. Koledar bo prinašal odslej celoletno statistiko in sicer za predzadnje leto. Pri Zvezni odborovi seji se naj predlaga, da naj se vrše društveni občni zbori kolikor možno v januarju. Župe se naprosijo, da skrbe za točno izpolnjevanje in vračanje statističnih pol, nadalje, da poročajo v glavnih potezah odseku vedno o važnejših župnih prireditvah, kakor so: občni zbor, vaditeljski tečaj, župni zlet, župna akademija, itd. — S tem je bil izčrpan dnevni red. Statistični odsek čaka ogromno delo, ki ga bo lahko vršil le, ako se bodo vsi župni in društveni funkcijonarji zavedali svojih dolžnosti.
Po zapisniku.
Ljubljanska sokolska župa.
Ljubljanski Sokol v Zagrebu. Srbski Sokol v Zagrebu je povabil Sokola v Ljubljani, da bi v srbskem sokolskem doniu v Zagrebu priredil javno telovadbo, kolikor mogoče z istim sporedom kakor pri jubilejni svoji javni telovadbi v Ljubljani. Bratskemu temu povabilu se je Sokol v Ljubljani rad odzval ter dne 8. decembra pohitel z 20 telovadci in telovadkami v Zagreb in pridobil za ondotni nastop tudi slovensko tekmovalno vrsto za mednarodno tekmo v Parizu. Slovenske Sokole in Sokolice v Zagrebu so sprejeli mnogo-brojni hrvaški in srbski Sokoli; prisrčnega sprejema niso mogli kaliti Srbom nasprotni življi, ki so to priliko smatrali za umestno, malo podemonstrirati. Slovenski Sokoli in Sokolice so odšli pod vodstvom bratov dr. I. Oražna in
dr. V. Murnika najprej v hrvaški sokolski dom, kjer sta br. dr. Murnik v imenu slovenskih gostov ter br. dr. M. Metikoš v imenu srbskega Sokola iskreno pozdravila hrvaškega Sokola v Zagrebu, matico hrvaškega Sokolstva; odzdravil jima je prisrčno starosta zagrebškega hrvaškega Sokola br. dr. Lav Mazzura. Slovenci so nato odkorakali v srbski sokolski dom, kjer so jih pogostile srbske dame kar najlepše. Zvečer se je pod vodstvom brata dr. Murnika vršila javna telovadba v srbskem sokolskem domu pri akademiji, nazvani »slovenski večer". Sodelovalo je z nekaterimi krasnimi pesmimi tudi srb. akad. pjev. društvo „Balkan“ in godba 70. pehotnega polka. Spored telovadbe je obsegal: 1. proste vaje za pariško tekmo, ki jih je izvajala tekmovalna vrsta;
2.	proste vaje za 111. sloven. vsesok. zlet (telovadci Sokola v Ljubljani in tekmovalci); 3. ženske proste vaje (12 telovadk Sokola v Ljubljani); 4. vaje na bradlji (vrsta telovadk Sok. v Ljublj ); 5. vaje na drogu in na bradlji (tekmovalna vrsta); 6. telovadni plesi (gavota, valček in barkarola; 12 telovadk in 8 telovadcev Sok. v Ljubljani). Ves spored so
telovadke in telovadci izvršili sijajno. Nabito polna telovadna dvorana je vedno in vedno iznova odmevala od navdušenega ploskanja, zlasti gromovito pohvalo pa so sprožile vaje tekmovalne vrste na drogu in bradlji, vaje telovadk na bradlji in telovadni plesi. Ob koncu telovadbe je podstarosta srbskega Sokola v Zagrebu br. dr. N. Metikoš izročil bratu dr. Murniku, telovadcem in telovadkam z vnetimi zahvalnimi besedami krasen lavorjev venec, za kar se mu je piisrčno zahvalil br. dr. Murnik. Telovadkam in telovadcem ter njih vodniku so Sokoli in občinstvo priredili burne ovacije. Po telovadbi se je vršil v telovadni dvorani živahen ples, v drugih prostorih pa komerz. Slovenski gostje so bili tu iznova pogoščeni najljubezniveje. Na komerzu so izrekli srbski in hrvaški Sokoli mnogo navdušeno sokolsko besedo. V imenu slov. Sokolov sta govorila brata dr. Oražen in dr. Murnik ter izrekla najtoplejšo zahvalo za prelepi sprejem. Poset bratov Srbov in Hrvatov v Zagrebu ostane slovenskim sokolskim j posetnikom v najlepšem spominu ter je gotovo izdatno utrdil bratske vezi med hrvaškimi, srbskimi in slovenskimi Sokoli.
Statistični pregled Slovenske Sokolske Zveze 1. oktobra 1913.
Župa	Šteje				Člani	Leta 1913 vpis. j telovadcev J	Povpr. obisk članske telovadbe	Vaditelji	Vad. pr. in pom.}	Člani v kroju j	Moški naraščaj	Povpr. obisk tel. m. nar.	C V ►o	Povpr. obisk tel. učencev (	e	Telovadke	Povpr. obisk | telovadbe žen j	Vad. in pr. pom. !|	Učenke	Povpr. obisk : telov. učenk j	Zleti in dr. ! nastopi 1	Pešizleti	Predavanja	-n	
	| društev	| član. ods.	•o C i) >N	žen. ods. |																				i i ta ul cn	' 1 .O
Celjska . . .	22	3		—	1157	365	2365	80	28	495	99	62-5	234	159-5	108	90	61-5	6	88	64-8	82	23	18	6	3
J Gorenjska	8	—			i	490	128	64-8	27	11	189	50	26-2	85	61-7	80	30	200	2	54	41-0	17	05	12	2	3
Goriška . . .	18	3			i	972	261	188-0	51	39	426	97	61-8	205	147-6	119	58	41-9	2	24	205	53	20	10	5	3
Idrijska . . .	9	—			3	476	147	70-5	33	n	239	76	50-1	76	490	185	64	44-1	9	17	17-0	28	11	2	4	4
Ljubljanska .	7	2	1		797	184	855	28	19	314	90	57-0	292	120 0	111	67	400	7	3	30	21	13	12	4	2
Ljubljanska 1.	8	3			■» *	1086	210	1354	23	27	316	67 43-0		204	1690	215	111	800	17	80	600	19	25	10	1	1
Novomeška .	7	3				550	131	91-5	28	4	231	14	12 0	40	20-0	41	8	60	—	—		33	6	6	1	
Tržaška . . 1	11	1			1	955	301	1638	47	15	258	58 46 5		548	347-5	181	1C9	81-6	8	255	209-1	10	28	8	4	
Novo ust. dr. |	2						130	34	260	4			—	—	—	—			—■	'—	—	—					—
Skupaj . . .	92	15	1	7	6613	1761	1062:0	321	154	2468551359-1 1664				1074-3	1040	537	375-1	51 521		415-4	263	131	78	27	16
! leta 1912. .	87	19	1	5	6839	1851	1104-9	295	168	2565'545343'8			650	5055	781	458	298-7	30 257		214-7	222	112	71	22	12
Raznoterosti.
Deset let »Slovenskega Sokola". Z današnjo številko zaključujemo deseti letnik »Slovenskega Sokola*. Ob tem čutimo srčno potrebo, izrekati prisrčno zahvalo vsem, ki so kakorkoli listu bili v podporo, proseč jih, da mu je ne odrečejo tudi ne v prihodnje. Skromno je bilo do zadnjega časa listu število sotrudnikov, malo mu je še danes število naročnikov. Glede sotrudnikov je listu sedaj položaj dokaj boljši, v tem oziru zremo z veselimi nadami v bodočnost; naj pa bi se mu v bodoče pomnožilo tudi število naročnikov, da se list ne samo more vzdržati, temveč se tudi povečati ter popolneje, nego mu je bilo, slonečemu na tako šibki gmotni podlagi, mogoče doslej, vršiti važno svojo nalogo in ustrezati vsem, množečim se potrebam slovenskega Sokolstva.
Urednik: Dr. Viktor Murnik.
Dvigajte sokolsko zavednost! V zadnji seji odbora »Slovenske Sokolske Zveze“ se je poudarila potreba, da se v sokolskih društvih, zlasti mlajših, dvigne idejno vzgojno delo, bolj nego doslej razširja in poglablja umevanje sokolske ideje, dviga sokolska zavednost članstva. Dober pripomoček v ta namen je knjižica »Sokolska vzgoja. Nauk o nagovoru* (predavanja izobraževalnega odseka za vaditeljski tečaj Češke Obce Sokolske leta 1908), ki poljudno in podrobno razlaga sokolsko misel. Slovenski prevod je izdal »Sokol v Ljubljani' 1. 1910. ter ga ima še mnogo na skladu; slovensko Sokolstvo ni seglo po njem doslej toliko, kakor bi bilo želeti in potrebno. Naj bi v bodoče to popravilo! Knjižica se naroča pri Sokolu v Ljubljani, cena s poštnino vred 85 vin.
Tisk »Narodne tiskarne* v Ljubljani.
\ 1% 'I *
A
Temeljna la, u.	a,	j. b, «.
postava
b, 1.
c. It.
c, 1.
II.
— J
d, 1.	2a,
b,
b,	c,	<r.	c,	d,	d,
3a,
a, /.
b, 1.
d,
d, j. 4a,
a, i. b, k. b, j.
'P
I:
I
Temeljna la, «. a, postava
b, u. b, 1.
c, It.
III.
d, «.
d, j. 2a, «. a, j. b, k. b, 1. c, u. c, d, «. d, ■}.	3a,
')•
b, i C, ((.
c, j.
d,
d, !.
1
t
i!
F
rt
T emeljna I a, k. a, 1. postava
b, k. b, ■]. c, k. c, 1. d, k. d, 1.	2a,	«.	a,	j.	b,	it.	b,	1.	c,	it.	c,	j.	d,	it.	d,	J.	3a,
a, i.
b,
b,
c, u.
c, 1.
d.
IV.
i
Temeljna la, «. postava
a, !■	b,	k.
b,
c, u.
c, 1.
d, it.
d, j.	2a,	u.
a, i.
b, it.
b,
V.
U
o
4a, r<. a, i. b, it.	b,	j.
c, u. c,
j. d, a. d, j.
t
Prehod v hrbtni položaj rok takoj izpočetka giba do 3c, «.
*
i' J
4a,
a, 1. b,
b, i. c» «• c> fJ- d. «• d, ,J
Prehod od 2b, j do 2c, it, (Začeti na ,in‘)
c, «■. c, i. d, d, 3a, «. a, (j. b, u. b, j. c, u. c, j. d, n. d, /.	4a,	«.
a, j.
b, u. b . c, ic, j. d, it. d, ■>.
Prehod od
Prehod od
2b, u do 2b, j. 3d, I do 4a,
c d d J. Prehod od Prehod od Prehod od
I b, a do l b, I d, 1 do 2a u. 4a, ! do 4b, it.
PROSTE VAJE
ČLANOV ZA III. SLOVENSKI VSESOKOLSK! ZLET
(L \	V	LJUBLJANI	L.	1914.
Temeljna la, it. a, postava
b, a.
b, i. c, u. c, j. d, it. d, ■}.	2a,	it.	a,	J.	b,	u.	b,	j.	c,	u.	c,	>.	d,	a.	d,	j.	3:i,	«. a, 1. b, u. b, i. c, u. c, /. d, ir. d, j. 4a, u. a, J. b, u. b, ). c, r<. c, >. d, k. d,
Prehod od	Prehod	od
2b, u do 2b, 1. 3d, u do 3d,
Temeljna la,«, postava
a, j. b, a. b, j.
Temeljna
postava
C’	c’	'•	"■	d>	,>■	2a,	k.	a,	j.	b, ,t. b, ,J.	c,	«.	c>	•;
odspredaj odspredaj odspredaj odspredaj odzadaj tu in nadalje zopet
3a, a.
a’ J'	b,	-j.	c,	«.	c,	J.	d,	a.	d,	j.	4a,
a, 1.
b, u.	b,	j.	C,	k.	c,	-J.	d,	d,	j.
la, n., odspredaj.
n	'	Prehod	od	Prehod	od	Prehod	od	Prehod od	Prehod od	Prehod	od
Pichodod Ib^dalc,« |dt ^ do2aa, 2a.ado2«.^ 2a.-f,do2b.a 2b,«*>2b,j	2d.	.-/doJa.«.	3«.	ydo3b.o.
(po obratu); odspredaj. 0ds'pIedaj. odspredaj.' »' spredaj.	odspredaj/
od pravilne strani
glede na tem. post
Temeljna la, «. a. 1. b,	b,	1.
postava
c> 11■ c- J' d, k.	d,	/.	2a,
Prehod od	Ptehod od
tern. po t. do lb, -/dole,«.
Prehod od 2a, do 2 -j
Prehod od	Prehod (zače
2d, <<■ do 2d, j’	tek) od 2 d, •
do 3a. '<
Prehod od ld, j c’o 2a,
od*i r‘daj.
O to
I emeljna la, <(. postava
Prehod iz tam.	Prehod od	Prehod	od
C, L(»	c,	j.	d,	fč.	d,	post.	do	la, 3d, ydo4a//. 4a,'*do4a,
I emeljna I a, «. a, .j. b, u. b, -J. c, «. c, ;. d,	d,	j.	2a,
, >. d, d, j. 3a,
Prehod iz tem	Prehod	od	Prehod	od
post. do la, «. la, '< do la, 4a, u do 4a, -J
postava
Prehod od
4b. « do 4b. ■}
tl, d, j.
4
.Ji
C
v
Prehod od
Prehod od 2c, ■} do 3a,
2a, ^ do2b,«.
Ia, ic- a, 1.	b,	it.	b,	j.
Piehod iz tem. post. do la, (na ,,in“).
Prehod od 2b, j do 2c,
PROSTE VAJE ČLANIC
ZA III. SLOVENSKI VSESOKOLSKI ZLET V LJUBLJANI L. 1914.