Glasilo jugoslovanske socialne demokracije.
Naiočnina za ¡<vsi.ro ogrske kraie za celo leto 10'4U K, za pol leta 5-20 K, za četrt leta 2 60 K, mesečno 90 vin.; za Nemčijo za celo leto 12 K, za pol leta 6 K, za četrt leta 3 K; za Ameriko za celo le.to 14 K, za pol leta 7 K.
PeMMtsNa fttevll&a 1C w<
Reklamacije so poštnine pr.it» Nofranklrana pisma ia ne »pr.
Sokcplal s* m* »raaaj», loatsatt. Kaattapaa patlt-miisa (lisris* 88 aaaa) tt. »sk?*t «0 vin., veikrai pa fofavaru.
93. štev.
V Ljubljani, r soboto, dne 21. novembra 1908.
Leto XI.
NASLOVA: Za dopiaa ia rokopiie za liat: Uredništvo <Bdosega Prapora», LjnbU&na. — Za denarna poiiljatve, naročila na list, reklamacija, inaerata i. 1. d.: Upravffliitvo • Rdečega P»porft>, LJubljana, Dunajska cesta štev. 20.
Glavna naloga slovenskih poslancev.
Sedanja državca kriza, ki tudi s provizoričnim uradniškim kabinetom ni rešena, se je izlegla v češkem deželnem zboru. Kakor že večkrat, so izbruhnila češko-nemška nasprotja z vso siio na dan in spretni mešetar Beck se je ob njih izpodtaknil ter je padel. Ker je avstrijska notranja politika od nekdaj malenkostna in se vedno vrši v znamenju Taaffeovega gesla «Es wird fortgefrettet», se pravzaprav ni čuditi, da ni prišlo baronu Becku nič druzega na misel in da se tudi baron Bienerth ni domislil ničemur drugemu, kakor poskušati, da bi se Cehi in Nemci vsaj za trenotek pobotali. Nočemo ugibati, koiiko sreče bo gospodu Bienerlhu vzcvetelo ob teb poskusih; ampak vprašanje je, kakšno vlogo bodo igrali jugoslovanski poslanci in kako bodo izvrševali tisto nalogo, ki bi jo kot narodni in meščanski poslanci morali izvrševati. Ce bi imeli delavske poslance, bi bilo tako razmišljanje nepotrebno, ker bi jim bila pot povsem jasno predpisana. Ampak od ljudskih zastopnikov, ki so jim tuja čuvstva delavskega razreda, se ne more pričakovati tako spoznanje položaja in vpoštevati moramo dejstvo, da ima slovenski narod samo ne-delavske, nesocialistične poslance. Kaj smemo zahtevati od njih?
Politični trenotek je za Slovence in za Jugoslovane sploh tako važen, da pada nanje ogromna odgovornost. Ne mislimo se spuščati v filozofijo drja. Šušteršiča o aneksiji Bosne in Hercegovine, kajti o posledicah tega dogodka ne bodo odločevali Jugoslovani sami; a še soodločevali ne bodo, če se prav temeljito ne izpremene razmere na Hrvatskem. Najvažnejše vprašanje glede bodočnosti Bosne in Hercegovine ter Jugoslovanov v avstro - ogrski monarhiji sploh, je na eni strani bosenska kon-stitucija, na drugi pa splošna in enaka volilna pravica ia Hrvatskem. Glede na anek-tirani deželi prihajamo Slovenci šele v tretji vrsti v poštev, a naš glas bo tudi v tem vprašanju le tedaj kaj veljal, če se doma dovolj okrepčamo.
A tudi če ne bi bilo Bosne in Hercegovine, je sedanji trenotek za našo bodočnost tako važen, da moramo zahtevati od poslancev kar največ politične resnobe. Nujna posledica sedanje krize je reševanje narodnega vprašanja. Cilji gospoda Bienertha niso skriti. Gospod baron hoče vladati in ne išče nobenih viših smotrov. Cs se mu omogoči obstanek na čelu takega ali inakega kabineta, je zadovoljen; ta cilj želi doseči s čim manjšim naporom in po čim bolj gladkih potih. On ne želi, da bi se duhovi razburjali bolj kot je nujno potrebno; ne želi, da bi se javljalo več političnih vprašanj, nego absolutno mora biti.
Očividno je: Gospod baron Bienerth hoče omejiti narodno vprašanje na češko-nemški spor in če najde kakršnokoli formulo, katero bi sprejeli Cehi in Nemci, dobe eni in drugi svoje ministre in narodno vprašanje bo zopet za daljšo dobo položeno v klet. Naravno je, da ostanejo Slovenci na cedilu, kakor so ostajali doslej kljub vsej uslužnost.
Naloga slovenskih poslancev je torej, da ne dovolijo, da bi se zopet popačile formulare narodnega vprašanja in da bi se enostransko nasitili oni, ki znajo najbolj kričati. Ne gre pa zato, da se potolažijo eventualno s kakšnimi malenkostnimi koncesijami, ki ne bi imele druzega namena, kakor da se jim samaši usta za nekoliko let.
Glasno se mora povedati, da je narodno vprašanje vpra šan je vseh avstrijskih narodov in vprašanje države same. Avstro-ogrska monarhija ali vsaj avstrijska državna polovica, v kateri živimo, se mora postaviti na nov temelj, ki ne sme biti drugo kakor enakopravnost vseh. Ne za malenkostne tolažbe, temveč za temeljito revizijo ustave se imajo sedaj bojevati slovenski poslanci. Ce ne razumejo, da je prav sedaj čas za to, tedaj niso nikoli zaslužili, da vodijo usodo svojega naroda.
Volilci!	Volilci!
Reklamirajte svojo volilno pravico! Pazite, da ne pridete prepozno! Pazite povsod, kdaj so volilni imeniki
razgrnjeni! Opominjajte m 1 a č n e j š e somišljenike, da se pravočasno pobrigajo za svojo volilno pravico.
Vojažke odredbe v Bosni.
Vojno ministrstvo je izdalo ukaz, da se poviša število moštva pri vsaki stotniji za 36, t. j. pri celem 15. vojnem zboru za 6000 mož.
Razume se, da je ta odredba izzvala v časopisju mnogo komentarjev, ker je na vsak način nekoliko nenavadna in mora tudi nekaj pomeniti. Ce se stvar trezno pre motri, se ne more smatrati za nič drugega, kakor za vojaško demonstracijo, ki je pa precej težko pojmljiva. Kaj naj se doseže s tem, da se pomnoži število vojakov v Bosni in Hercegovini za 6000 mož? Zakaj in čemu je bilo to potrebno?
V Srbiji in v Črni gori so zaradi aneksije Bosne in Hercegovine slabe volje. To je razumljivo.
V	Srbiji so potihem upali, da dobe sami Bosno in Hercegovino in da na ta način pridejo do morja. To upanje je bilo pač tako slabo utemeljeno, kakor nada človeka, ki nima srečke, da zadene glavni dobitek. Patriotje so se opirali na nekašno dr-žavnopravno teorijo, češ, da je bila Bosna nekdaj del srbskega carstvo in na to, da žive v Bosni Srbi. Ampak historično državno pravo je za moderno življenje zelo nezanesljiv argument. S pozivom na zgodovino lahko Hrvatje zahtevajo Bosno; historično lahko Turki dokažejo, da je bila Bosna turška. Celo Madžari trdijo, da je bila Bosua njihova. Take pravice torej hromljejo.
Narodni moment pa tudi ne pomaga Srbiji.
V	Bosni in Hercegovini žive Srbi, toda v Bosni in Hercegovini žive tudi Hrvatje. Tam žive mohame-danci, ki se dele; eni se imenujejo Srbe, eni Hrvate, nekateri Turke, nekateri kratkomalo Bošnjake.
V	združitvi Bosne s Hrvatsko je vsaj toliko smisla, kakor v združitvi s Srbijo. Na vsak način stoje srbske zahteve na slabih nogah. Znamenj, da bi velik del bosenskega prebivalstva želel zedinjenje s Srbijo, tudi ni.
Seveda: Pravica, na katere se sklicuje Srbija, je njej prav tako pretveza, kakor drugim državam, ki se sklicujejo ob svojih gosposkih činih na take pravice. Dejstvo je enostavno, da bi Srbija rada dobila Bosno in Hercegovino ali pa vsaj glasovito «Kompenzacijo». Dejstvo je, da je Srbija za svoje , namene iskala podpore pri drugih državah in dejstvo je tudi, da so v Srbiji prav glasno rožljali v orožjem.
Toda čudno: Ko je bil Beligrad najbolj razburjen, ko so se zbirale legije s humorističnimi naslovi, ko se je demonstriralo vsak dan proti Avstriji, je naše vojno ministrstvo ostalo mirno. Zakaj je prav sedaj potrebna demonstracija? Cesa se ima Avstrija bati v tem trenotku.
Nemogoče je misliti, da bi vladal v vojnem ministrstvu resen strah. V tem slučaju se vendar ne bi pomnožilo vojaštvo za 6000 mož. Srbska armada gotovo ni bogvekaj. Od bolgarske vojne sem se ni tako reorganizirala in disciplinirala, da bi opravičevala Ju reko vo hramarbaziranje. Ampak
6000 mož se ne mobilizira, če se je bati napada z dveh strani in eventualno še insurekcije v deželi. Ce bi bila resna nevarnost, bi bila obširnejša mobilizacija razumljiva; aktiviranje 6000 mož ne more biti nič drugega kakor demonstracija.
Tedaj pa nastane dvojno vprašanje. Prvič: Ali more taka demonstracija imponirati? Drugič: Ali je treba, da se nalagajo 6000 možem samo zaradi demonstracije, torej brez nujne potrebe, težka bremena?
Oficiozni «Fremdenblatt» javlja, da se izvrši ministerialna odredba tako, da se pridrže v Bosni in Hercegovini (pri 15. vojnem zboru) vojaki tretjega letnika, ki dne 31. decembra doslužijo aktivno službo in bi po stari navadi že morali biti na dopustu, ter oni nadomestni rezervisti, ki so zdaj pod orožjem. OJ teh ljudi se toraj zahteva težka žrtev, ki postane za marsikaterega labko usodna. Verjetno je toraj, da se bo v državnem zboru zahtevalo pojasnilo in menda bo ob tej priliki tudi gospod Aehrenthal še slišal kaj, kar mu ne bo preveč prijetno.
Hrvatje in mi.
Na Hrvatskem se je utaborila Rauchova vlada in gospoduje tam hujše nego je rajal Khuen - He-dervary. Ustavnost je na Hrvatskem suspendirana, neodvisnost sodnikov je uničena, sodnijski aparat je postavljen v službo vladne politike. Sabor, ki je bil brez povoda pognan domov, se ne sklicuje. Ječe se polnijo z «veleizdajniki». Časopisje se kon-fiscira. Po zagrebških ulicah seka policija in bode žandarmerija. Shodi se prepovedujejo in razganjajo. Nedolžni ljudje se zapirajo. Cele čete «obdolžencev» so v zaporih in po cele mesece ne morejo izvedeti, zakaj so pravzaprav zaprti, tako da jim ne ostane nobeno legalno sredstvo v obrambo in se ne morejo poslužiti druzega protesta, kakor da odklanjajo hrano. Zagrebške bolnišnice so že polne takih «veleizdajnikov», ki so vsled stradanja tako oslabeli, da jim je življenje v nevarnosti.
Škandal sledi škandalu in vse to se godi pred obličjem Evrope. Vse to se godi, ker se «eksponent ogrske vlade», martijaneški baron Eauch, boji za plačo, ki jo uživa na sedežu hrvatskih banov.
Črne dneve so uzrli Hrvatje in obupen je boj, ki ga vodijo proti tiranskemu zistemu, sramote-čemu duhu dvajsetega stoletja. V tem boju so naši sodrugi hoté nehoté stopili na prvo mesto. Od vsega začetka so opozarjali, da mora oseben boj ostati neploden in da je zmaga nemogoča, dokler narod nima potrebne politične moči. Socialni demokratje so z bistrim pogledom spoznali, da je politična moč prva potreba in zapisali so splošno in enako volilno pravico na svojo zastavo.
Dolgo so meščanske stranke iskale pota, da bi se otresle neznosnega jarma. Svoje stranke si baron Rauch ni mogel ustanoviti. Pri volitvah za sabor je tako strašno pogorel, da bi bil vsak ban izvajal posledice iz strahovitega poraza in bi bii demisioniral. Kajti ne en poslanec ni bil izvoljen na podlagi Rauchovega programa. Indirektno mu služi «radikalni opozicionalec» Frank, ki je indirektno služil že Khuenu. Frank organizira za Raucha «narodno legijo» — zizibambule jo imenujejo Hrvatje — Frankovci podpirajo Raucha v zagreb« škem občinskemu svetu. Rauch in njegovi oddelni predstojniki se pa maščujejo nad opozicijo, penzi-onirajo in disciplinirajo vseučiliščne profesorje, razbijajo železničarske organizacije, prestavljajo uradnike, zapirajo in izganjajo nedolžne ljudi.
Rauch se je poskusil prilizniti socialnim de* mokratom, katerih se je bolj bal kakor vseh drugih strank. Njegove sramežljive ljubezenske izjave so morale spodleteti. Zel je zanje blamažo.
Danes, ko so meščanske opozicionalne stranke spoznale, da na Hrvatskem ni pravice, ampak da vlada sama sila, so tudi spoznale, da so imeli socialni demokratje od vsega začetka prav in da je boj za splošno in enako volilno pravico najaktualnejša potreba, kajti samo iz nje lahko izide tak sabor, da ne bo mogel ž njim pometati ne Rauch, ne Wekerle, ne kdo drugi.
In tako vidimo danes čudežno sliko, da raar-šira socialna demokracija v prvi vrsti in da se
ostale opozicionalne stranke molče vrste za njo. Na socialno-demokratične shode prihajajo poslanci hrvatsko-srbske koalicije ter se izjavljajo solidarne s socialno demokracijo v njenih temeljnih zahtevah: Sklicanje hrvatskega sabora in predložitev zakona o splošni in enaki volilni pravici.
Na Hrvatskem se razvija gigantičen boj.
Ali bodo Slovenci mirno gledali kakor v gledališču? Leta in leta slišimo pesem o jugoslovanski vzajemnosti. Ali je to sama teorija?
Politično smo ločeni. To je res. Ampak v tej uri ni treba dokazovati, da so skupni interesi tu in tam, ki jih ne more ločiti Sotla. Tudi moralna pomoč je v takem položaju pomoč. In če ni vsa jugoslovanska vzajemnost samo prazna fraza,je takapomoč v zadnjem trenotku naša dolžnost. Socialni demokratje se je zavedajo. Da vidimo, koliko zmisla imajo drugi zanjo.
Kdo je pokopal Ganglov predlog o splošni in enaki volilni pravici v deželnem zborn?
Klerikalci in liberalci!!
Razmere na Hrvatskem. Zaslišavanje.
Po dvajseturnem zaporu so torej Kristanu in Demetroviču povedali, zakaj sta pravzaprav zaprta. To se pravi: Prečitali so jima tisti fabri-cirani ovadbi, s katerima so hoteli naknadno opravičiti nezmiselno in neopravičeno aretacijo.
Na žandarski ovadbi, ki je bila podana proti Kristanu, se je še črnilo svetilo. Rečeno je bilo v njej, da se je Kristan «osorno i uporno po-našao». Ne enega fakta! Kaj da je storil — o tem ne besedice! Bili smo tudi v Avstriji vajeni marsičemu. Ampak verjeti ni, da je pri nas le ena oblast, ki bi sploh začela uradovati na podlagi take ovadbe, razven da bi dala ljudem, ki sestavijo tak prazen nič in ki aretirajo ljudi za tak prazen nič, pošten nos. Seveda — «Presvijetli» gospod baron Zmajič ni mogel dati nosu — sam sebi. Žandarji so biii glede na tisto oyadbo itak najnedolžnejše osebe, ki so pač morale dati svoje ime za nekaj, a same niso vedele za kaj. Sestavljena je bila ovadba na okrajnem glavarstvu in diktiral jo je ali okrajni glavar sam, ali pa kateri njegovih sužnjev-uradnikov.
Značilno je: Okrajni glavar je aretiral Kristana, a okrajni glavar ni imel toliko pognma, da bi bil zagovarjal to aretacijo I
Demetrovida je ovadil konceptni praktikant Mazu ranic, češ, da seje «drzovito ponašao prama njemu». Demetrovič ni niti govoril z Ma-zuraničem, temveč edioo z okrajnim glavarjem, ki je mirno trpel, da aretira praktikant v njegovi navzočnosti človeka, s katerim govori on, glavar!
Seveda sta dala Kristan in Demetrovič, ko sta jima bili prečitani ovadbi, vsak zase protiizjavo na zapisnik. Kristan je obširno opisal vse dogodke od momenta, ko je bilo predavanje na tako neumen način razpuščeno, pa do trenotka, ko je bil na tako neumen način aretiran. Že logika je bila za njegov opis in proti ovadbi. In vsa situacija je pritrjevala njegovim navodom in je pobijala denuncijacijo. Uradnik, ki ga je zasliševal, pristav dr. Doma-z e t o v i č (mož, ki je vsaj kazal evropske oblike v občevanju), je obljubil, da bo razprava še tisti večer, če bo le mogoče zaslišati orožnika, ki sta vložila ovadbo in ki sta v zunanji službi. Kristan je opozoril, da mu je neopravičeno zadržavanje provzročilo že dovolj škode in zato pričakuje, da se res razprava izvrši čimprej, da se lahko vsaj zjutraj odpelje. Nadalje se je zapisniško pritožil, da dvajset ur, odkar je bil aretiran, ni bil kljub neštetim zahtevam zaslišan, da še izvedeti ni mogel, zakaj so ga pravzaprav zaprli in da ni mogel nikogar obvestiti.
Enako je tudi sodrug Demetrovič podal opis dogodka, protestiral proti aretaciji in podal pritožbo.
Oba so odpeljali zopet v zapor.
Tistega delavca, ki je bil popoldne aretiran, je jetnišničar izpustil, češ: «Ovaj može ici, ne tuže ga.» Pet ur je bil v zaporu, živ krst ga ni zaslišal, nihče mu ni povedal, zakaj je zaprt, potem se mu enostavno odpro vrata: «Pojdi!» . . .
Kristan in Demetrovič sta čakala na obravnavo. V tem si je ječar belil glavo, kje in kako bosta spala. V celicah sta pač stala dva vojaška «kava-leta», ampak deske so bile gole. Demetrovičev energičen nastop je toliko koristil, da so prinesli iz žandarske vojašnice slamnače in odeje. Uradniki so bili še vedno gori zbrani. Tudi žandarji so se vrnili. Razprave le ni bilo. Ob desetih so prišli vprašat, kaj bi jetnika — večerjala. Dobili so odgovor, da nič. Ob polenajstih sta Kristan in Demetrovič izvedela, da so uradniki odšli. . .. Torej z razpravo ne bo nič. . . .
Razpoloženje med delavstvom.
Vest o aretaciji se je med delavstvom na Su-šaku in na Reki bliskoma razširila in je povzročila največjo razburjenost. V obeh slučajih je bilo navzočih mnogo delavcev, ki so vsi videli, da se ni zgodilo nič, kar bi bilo moglo opravičiti zapiranje.
Delavstvo je bilo torej prepričano, da so bile to pripravljene veksacije. Najprej so mislili, da je operiral gospod baron Zmajic, ki je zaradi pašev-skih navad že davno znan, na svoj račun. Zato so v nedeljo popoldne, ko so izvedeli, da jetnika še nista zaslišana, poslali protesten brzojav na deželno vlado v Zagreb. Ko se je stvar le zavlačila in je postalo popolnoma jasno, da se kujejo na okrajnem glavarstvu kdo ve kakšni načrti, so se zbrali zastopniki vseh organizacij na Sušaku in Reki na posvetovanje. Med delavstvom se je že širila zahteva, da se razglasi generalni itrajk. Končno se je sklenilo, počakati do drugega dne. Izvolila se je deputacija, ki je imela iti v pondeljek zjutraj k baronu Zmajiču. Obenem se je pa imelo pripraviti vse, da se lahko takoj proklamira stavka. Dalje.
Politični odsevi.
Državni zbor je sklican in bo imel prvo sejo dne 26. novembra. V poslanski zbornici je na dnevnem redu: 1. Tretje čitanje zakonskega načrta o višini zneskov, ki so merodajni za pravno presojanje kažnjivih dejanj. 2. Volitev štirih podpredsednikov. 3. Volitev štirih zapisnikarjev. 4. Volitev članov za proračunski, obrtni in vinorejski odsek. 5. Razprava o vseh doslej še ne priznanih državno-zborskih volitvah. 6. Razprava o odgovoru bram-bovskega ministra na interpelacijo poslanca St6'zla na 74. seji dne 22. maja. 7. Poročilo jubilejskega odseka o zakonskem načrtu o določilu 100 milijonov kron za starostno in invaliditetgo zavarovanje ob povodu šestdesetletmga vladanja cesarjevega. — Predsednik "VVeiBkirchner mora biti zelo naiven mož, če misli, da bo zbornica vse to opravila na eni seji.
Slavnostno sejo bo imel državni zbor dne 28. novembra.
Krščanski socialci vlože v državnem zboru dva nujna predloga, ki zahtevata, naj se nujno reši proračunski provizorij in zakon o aneksiji Bosne in Hercegovine. Jasno je torej, da je krščanska socialna stranka garda Bienerthove vlade.
Socialno-demokratični poslanci bodo zahtevali, naj se postavi prvo čitanje zakonskega načrta o starostnem in invaliditetnem zavarovanju na vsak način na dnevni red. Ako se «državne potrebe» lahko rešujejo kot nujni predlogi, se tudi socialno zavarovanje lahko nujno reši.
V Črni gori je tako, kakor da bi bili vsi izgubili razum. Na Lovčenu so postavljeni topovi, ki so s svojimi žreli obrnjeni nekam «proti Avstriji», cesta proti Hercegovini je zasedena, Črnogorce, ki žive v tujini, kličejo v domovino pod orožje. Prav tako, kakor da hoče Črna gora Avstriji napovedati vojno. Javlja se, da so iz kotorskih cerkva prenesli vse dragocenosti v druga dalmatinska mesta in da so prav tako poslali družine častnikov in uradnikov iz Kotora drugam. Previdnost je v vsakem slučaju dobra, ampak take nevarnosti še ni za Kotor, tudi če je par kanonov na Lovčenu. Mogoče je tudi, da so te vesti pretirane, kakor se je izkazalo, da je bila neutemeljena govorica o črnogorskem napadu na L'oydovo ladjo. Ampak kaj naj se sodi o teh vojnih pripravah? Znane so nam vse junaške pesmi o črnogorski hrabrosti, o njihovih bojih in zmagah, toda misliti na vojno Črne gore z Avstrijo je tako absurdno, da človek res zaman ugiba, čemu vse to oboroževanje in vse junaške poze. Osebno junaštvo je že nekaj, ampak Srbi imajo pogovor «Dva loša ubiše Miloša», ki pomeni prav to, kar nemški «Der Gott der Schlachten ist mit den star-ken Bataillonen». Kdor goni Črno goro na vojno, jo goni v pogin in tisti demagogi, ki podpihujejo na Cetinju in v Belem gradu bojevitost in pehajo narod v paroksizem, opravljajo zločinsko delo, ki se ne da opravičiti z nikakšnim patriotizmom. Seveda je upati, da se iz neumnega ropota ne izleže kaj resnega. Ampak nabasana puška se prelahko sproži in v oboroževanju je vedno nevarnost vojne. Gorje, če pride do prvega spopada!
Tudi V Srbiji je še vedno vojna mrzlica. Srbska vlada se je na vsak način podala na nevarno igro. Prostovoljne čete, ki se zbirajo in organizirajo na srbskih tleh, so resna nevarnost za mir, kajti pri takih tolpah, ki delajo vse na lastno odgovornost in pri katerih imajo glavno besedo najbolj nerazsodni zanešenjaki, se ne more nikdar vedeti, kdaj napravijo neumnost, iz katere lahko nastanejo najhujše posledice. Videti je, da razširja srbska vlada tudi namenoma neresnične vesti o položaju, ki pa lahko silno škodujejo prav srbskemu narodu. Kar se sedaj sliši iz dobrih virov o potovanju prestolonaslednika, absolutno nezrelega Jurja, v Rusijo in o potih ministra Milovanoviča po Evropi, kaže, da so bile oilcielne srbske vesti vseskozi zlagane in niso imele druzega namena, kakor preslepiti srbski narod in mu sugerirati velikansko upanje na podporo cele Evrope, o katerem pa v resnici ne more biti govora niti v sanjah. Posledica sleparske demagogije je ta, da se res vsak hip lahko zgodi kakšna norost in da nihče ne more vedeti, kaj bo potem.
Francoska Zbornica je končala generalno debato o odpravi smrtne kazni. Specialna debata se začne dne 2. decembra.
Zaradi nemških balonov, ki prihajajo v vedno večjem številu na Francosko, proučuje francoska vlada sredstva, s katerimi bi v bodoče preprečila take dogodke.
Nemški državni zbor je imel prošli teden debato o interpelacijah, ki so bile vložene zaradi znanih cesarjevih izjav, objavljenih v angleškem «Daily Telegraphu». Razprava ni bila tako ostra, kakor bi utegnila biti v Avstriji ali v Italiji. V nemškem parlamentu se govori za južni okus sploh zelo zmerno. A kdor pozna to tradicijo, razume, da pomenijo tisti govori že vrhunec nemškega parlamentarnega ogorčenja. Za socialne demokrate je prvi govoril Singer. Vprašal je, odkod hoče cesar Viljem vedeti, da je med nemškim delavstvom sovraštvo proti Angliji? Prav tako je, kakor da bi cesar plaval v oblakih. Proti cesarjevim izjavam se mora energično protestirati. Tu ne gre za enkratno cesarsko zmoto, ampak nastopiti se mora zoper cesarjev osebni režim. Ce bi kakšen državni uslužbenec storil kaj takega, bi prešel v sodnijsko preiskavo. Če bi trajala ta navada še dalje, mora dospeti nemški narod do propada. Najasna pa je bila tudi akcija kancelarjeva. On je izpremenil vso dramo v burko. I z te politike lahkoumnosti, pisem in telegramov moramo iziti. Mi zahtevamo izpremembo ustave, tako da bo ljudsko zastopstvo odločevalo o miru in vojni. Parlament mora imeti tudi kaj pravice pri imenovanju kancelarja.
Drugi socialno-demokratični govornik je bil poslanec Heine. Tudi on je govoril zelo ostro in je obsojal Bulowovo taktiko.
Državni kancelar je z besedami opravičeval cesarja, a z naglasom ga je obtoževal. V četrtek je bila ta senzacionalna debata končana.
Nemški kancelar Billow je bil na avdienci pri cesarju Viljemu, ki je sprejel njegovo poročilo o državnozborski razpravi. Bulow ostane kancelar, Viljem bo pa najbrže kmalu pozabil na sitnosti zadnjih dni in bo po stari navadi zopet streljal kozle. Res je pa, da takih besed že davno ni slišal in čital o sebi vladar, kakor jih je Viljem. Nekateri časopisi so že vpraševali, kaj se ima zgoditi v Nemčiji, če se dožene, da je cesar umobolen.
0 napadn na nemškega cesarja poročajo iz Frankobroda ob Meni: Ko se je cesar Viljem peljal v dvorskem vlaku, se je menda slučajno vlak ustavil na nenavadnem mestu. Izkazalo se je, da sta bili na železniškem tiru pritrjeni dve d i nam i t ni bombi, kateri so odstranili brez nesreče.
Bolgarsko-turška pogajanja. Bolgarski delegate so izjavili, da je Bolgarska pripravljena ne samo plačati odškodnino za orijentalsko železnico, temveč tudi poravnati ostanek vzhodno-rumeli j-skega tributa v teku 38 let. Nato so turški delegate izjavili, da se Turčija s tem ne zadovolji, temveč spravi pred konferenco velesil vprašanje o bolgarskem tributu in o turških vrhovnih pravicah nad Bolgarijo.
Turški parlament se otvori najbrže 1. decembra po starem (13. dec. po novem) koledarju.
Perzijski šah je odgovoril na rusko-angleške predstavke, da je sam prijatelj konstitucionalizma (?), ampak obžaluje, da je perzijski narod nasproten ustavnim idejam (!).
Kitajski cesar je umrl. Nekoliko ur pozneje je umrla cesarica-vdova, ki je bila prava vladarica na Kitajskem.
Kdo je dal nemškim veleposestnikom na Kranjskem deset mandatov ?
2$S
iKaici in u
Domače stvari.
Gospoda žnpana Hribarja boža «Slovenec» takole: «Ljubljanski župan g. Iv. Hribar tudi po 20. septembru poleg «razglasila» za razsvetljavo 2. decembra prihaja z — nemško «Kundmachungo». Tako je Ivan Hribar prvi med ljubljanskimi Slovenci pričel z dvojezičnimi lepaki, ko bi vendar moral vedeti, da celjski in mariborski župan Slovencem ne privoščita dvojezičnih uradnih razglasov. To kaže v trenutku, ko se od trgovcev in obrtnikov zahteva samoslovenskih napisov, vso resnost nekaterih gospodov, katere tozadevno prekaša — kinematograf Pathe. Heil «Bürgermeister Ivan Hribar!» — Lahko bi se škodoželjno smehljali. Ampak ne ljubi se nam, če pomislimo, koliko neodkrito-srčnosti, koliko hinavščine je v sedanji nacionalistični agitaciji — na obeh straneh!
Zaradi vsakega nemškega napisa, raradi vsakega «šnajca», ki se kupi v narodno «sumljivi» trgovini, je sedaj — pred deželnozborskimi volitvami — huronski ropot pri liberalcih in klerikalcih. Kje pa je bilo narodnjaštvo te navdušene, odkritosrčne gospode, ko so nemškim fevdalcem dovolili deset mandatov za kranjski deželni zbor in veto zoper vsako bodočo reformo, ki bi hotela vpeljati enakopravnost P Seveda, tam bi bilo treba nekoliko boja z gospodi Schwegli, Barboti in z visoko vlado!
Gospod dr. bušteršič je na zaupniškem zboru klerikalne stranke izrekel neresnico, da se je socialna demokracija upirala zavarovanju obrtnikov in kmetov. V agitaciji je marsikaj dopustno, ampak taka neresničnost je nedostojna. Socialni demokratje so v državnem zborn in v časopisju zago-
varjali ne enkrat, ampak tolikokrat, da bi moralo biti znano drju. Sušteršiču, zavarovanje malih obrtnikov in kmetov. In Ce ne bi bila socialna demokracija začela in vodila boja za starostno zavarovanje, ga ne bi bili kdove koliko časa učakali ne delavci, ne samostalni sloji. Tudi to ve dr. Šu-šteršič.
Za jugoslovanskega ministra je, kakor poročajo z Dunaja, določen hrvatski poslanec iz Dalmacije in načelnik «Saveza južnih Slavena», dr. Iv-čevič. Ce se to uresniči, splavajo razni tajni upi po Liubljanici.
Šu&teriičev klnb ima dne 25. t. m. sejo, na kateri se sklene «zbližanje» klerikalnega in liberalnega kluba.
Za deželnozborske volitve iz splošne kurije bodo v Ljubljani posebne volilne komisije v vseh osmih volilnih okrajih. V tozadevne komisije je določil občinski svet sledeče občinske svetnike: za I. okraj podžupan dr. vitez Bleiweis in Šubic, za 11. okraj Bergant in Trnkcczy, za III. okraj Dimnik in Mayer, za IV. okraj Lenček in Mally, za V. okraj Ušeničnik in Velkavrh, za VI. okraj Knez in Vidmar, za VII. okraj Milohnoja in Likozar in za VIII. okraj Pavšek in Lenče.
Slovensko nčiteljiiče se premesti gotovo z drugim šolskim letom iz Kopra v Gorico; za to je dal ministrski predsednik baron Beck formalno zagotovilo. Tudi Lahi so se že sprijaznili s to premestitvijo, in goriški municipij se je nasproti vladi izjavil, da ne bo več nasprotoval, ker se ne ustanovi nov zavod, marveč se le izpopolni že v mestu obstoječe slovensko žensko učiteljišče in italianstvo Gorice z izpopolnjenjera ne bo nič trpelo.
Kdor kupi kaj na obroke, naj natančno, prav natančno prečita ugovor, preden ga podpiše. Ce nima prav mnogo vaje v takih rečeh, naj rajši pokaže ugovor izurjenemu človeku in naj se ne podpisuje na dobro vero. Kadar je ugovor podpisan, je kupec na milost in nemilost izročen prodajalcu. Ustmeni dogovori ne veljajo poleg pismenega prav nič. Nekateri mislijo, da se tak ugovor lahko prekliče v '24. urah. To ni res; kadar je podpisano, je podpisano in niti minuto pozneje se ne da nič preklicati.
Sodrng Stjepan Batt, odgovorni urednik zagrebške «Slobodne Riječi», je bil v torek aretiran in izrečen deželnemu sodišču zaradi — žaljenja veličanstva, katero je državno pravdništvo izvobalo v članku o ogrski volilni reformi.
Nesreča na morjn. V Preluki pri Volavskem se je v četrtek sprožila na morju mina. Tam blizu, kjer se je razpočila, je plula ladja, ki je imela naloženo kamenje in dinamit. Vsled silnega potresa, katerega je provzročila razstreljena mina, se je na ladji vnel dinamit in nakrat se je slišala druga grozna detonacija. V trenotku je bila ladja v zraku. Na ladji se je nahajal mladenič, katerega je dinamit razdrobil na drobne kosce. Po katastrofi se je na morju videlo ostanke ladje in posamezne kose mesa razmesarjenega mladeniča.
6000 kg. dinamita zaplenjeno. V Predealu (Romunsko-ogrska meja) so zaplenili v torek po-šiljatev dinamita 6000 kilogramov. Ta pošiljatev je bila iz Budimpešta odposlana v Srbijo. Dinamitna odpošiljatev je bila po nalogu redarstva vsled znane ministrijalne prepovedi zaustavljena na železniški postaji.
Iz Delavske tiskovno dražbe. Opozarja se vse člane, da redno vplačujejo svoje prispevke, kajti drugače bo načelstvo moralo uporabiti pristojne paragrafe pravil. Prosimo, torej 1
«V dobi klerikalizma.» To znamenito brošuro prav toplo priporočamo vsem delavcem. Za sedanjo dobo je vele važna. Pisana je zelo zanimivo. Stane le 40 vin.
Pri naknpovanjn priporočamo sodrugom pregled oglasov v našem listu.
Delavcev ne zastopa v kranjskem deželnem zborn
nihil!

pisnikarja; Bartel, Vilhar in Anton Klun, blagajnika; podblagajniki: Josip Kregar, Albert Jerin, Ivan Hirš, Ivan Bittner, Fran Pavlič in Ivan Drobež; knjižničarji: Ernst Pohl in Josip Škorjanec ml.; pregledovalca računov: Josip Avčar in Ivan Kokalj; odborniki: Jaka Uršič, Miroslav Peruzzi, Leopold Sodej, Josip Grosek in Ribart Trpin; namestniki pa: Fran Strle, Tomaž Zupane, Josip Kralj, Ivan Stoje in Anton Schonbreck. Navzoči člani so izid volitev z dolgotrajnim aplavzom pozdravili.
!
Sodrug.....
Ali ste se že prepričali, če ste v volilnem imenikn??? Ne zamudite!!!
Strokovni pregled.
Strokovna organizacija kovinarjev v Ljubljani se boljša od dne do dne. Vendar se izmed kovinarjev samih dela še vse premalo za izboljšanje svojega položaja. Ljubljanski kovinarji so z ozirom na svoje tovariše v drugih mestih prav slabo plačani. Razume se, da so kovinarji po drugod vse bolje organizirani. Drugod je sleherni prepričan o velikanski koristi organizacije za delavsko ljudstvo. Razmere, kakršne so po nekaterih ljubljanskih tovarnah, kjer so v poslu kovinarji, so res žalostne. Pri Tonniesu, posebno pri Žabkarju se z delavci prav slabo ravna. Preddelavci oziroma delovodje razmetavajo prav nečedne psovke okrog sebe — delavci sicer bridko občutijo to nelepo ravnanje, ali molče. Boje se ziniti. Organizirano ljudstvo bi si seveda ne dopustilo kaj takega! — Delavni čas je ponekod tudi še srednjeveški, itd. itd. Razmere vajencev so uprav neznosne. Tudi nekateri pomočniki si včasih dovoljujejo v učenci veliko več nego ja prav! Učenec je bodoči tovariš pomočnika, njegov soborilec. Ne gre, da bi se ga šikaniralo, ampak vzgajati se ga mora, da bo tudi iz njega kdaj dober in koristen član človeške družbe. — Skratka: če se hoče v vsakem oziru poboljšali položaj ljubljanskih kovinarjev tako v delavnici kakor izven te, se mora njih organizacija tako izpolniti kot je danes potreba. Kovinarji! Vsi v organizacijo!
Volilni shodi.
Shodi po Notranjskem!
25.	novembra ob 1. uri zvečer na Rakeku.
26.	novembra ob 7. uri zvečer v Logatcu.
27.	novembra ob 7. uri zvečer v Borovnici. 29. novembra ob 3. uri popoldne v Št. Petru.
Dnevni red povsod:
Deželnozborske volitve in delavstvo. Volilci omenjenih krajev, udeležite se vseh shodov polnoštevilno!
Iz stranke.
Ljnbljanski sodrngi, pozor I V soboto zvečer se vrši zopet plenarna konferenca ljubljanskih zaupnikov socialno • demokratične strauke. Kdor ima čas, naj gotovo pride. Začetek konference ob 8. uri zvečer. Dnevni red vele važen. Lokal: gostilna Petrič na Resljevi cesti (soba 2 in 3).
Okrajni odbor. Krajna skupina Ljubljana železnlčarske organizacije (južna železnica) je na svojem občnem zboru volila sledeče sodruge v odbor: Josip Škorjanec predsednik; Fran Kopitar in Ivan Pasternc, namestnika; Martin Pušnik in Herman Otmar, za-
Petdeset članov šteje kranjski deželni zbor. Doslej ne enega delavskega!
Sodrngi, joniJ«. «¿1.1
tal(e gostila« KaVarttc is briVntcc, l(j<r jt na razpolago VaU
,u#$n,.u=w „ftdefl Prapor" !
Shodi.
Shod kovinarjev, vršeč se 15. nov. dop. pri Perlesu v Ljubljani, je bil še dosti dobro obiskan Po pozdravu zborovalcev po sodr. Jos. Slam-njaku, je govoril sodr. Ant. Kristan o «narodni in mednarodni organizaciji delavcev». Zborovalci so pazno poslušali predavanje. Vsi so tudi na konec pritrdili govorniku, da je za delavce edino mednarodna organizacija, drugačna pa nobena 1
Volilni shod v Tržiču. 15. nov. pop. se je vršil pri Pelerju v Tržiču zelo dobro obiskani volilni shod soc. - dem. stranke. Predaval je sodr. Vovčko. O pomenu dež. volitev je govoril sjdr. Ant. Kristan. Kandidat sodr. Franc Bartl je pa razvil v krasuih besedah program soc.-dem. stranke za deželni zbor. Posebno izcrpljivo je obravnaval deželne dobrodelne zavode. Viharno odobravanje je žel sodr. Bartl za svoje razmotrivanje. Kot en glss je šlo po dvorani: vsi bomo 14. decembra glasovali za sodr. Fr. Bar tla!
Na železničarskem shodu v Ljubljani, ki je bil dne 10. t. m. v gostilni «International», je bila na predlog sodruga Petriča soglasno sprejela sledeča resolucija: Dne 10. novembra v gostilni «International» v Ljubljani zborujoči železničarji jemljejo aretacijo sodruga Etbina Kristana na Sušaku z vsem ogorčenjem na znanje. Oni protestirajo z vso odločnostjo proti brutalnemu na-silstvu mažarskih mogotcev, ki se ne sramujejo, z najpodlejšimi sredstvi vsako gibanje proletarijata ovirati, spozabljajoči se tako daleč, da vržejo človeka, ki posvečuje vse svoje moči edino le v pro-speh bednega ljudstva brez vsakega povoda v zapor. Zborujoči izjavljajo svojo absolutno solidarnost s sodrugom Etbinom Kristanom in izrekajo svoje ogorčenje napram ogrski in hrvatski vladi in ob-Ijubujejo stati vedno v onih vrstah bojevnikov, ki se bore proti mažarskemu nasilstvu, to je v vrstah soc. demokracije. Upajoč v končuo zmago kulture tudi na Ogrskem in Hrvatskem, poživlja shod soc.-dem. frakcijo, da stori potrebne korake v zadoščenje užaljeni osebni svobodi.
sprejme takoj v delo
4-1
gosp. Josip JtcrlnH, podjetij v Zagorju ob Savi.
Plača se od nre od 26 vinarjev naprej,
Svoji k svojim!
Slovenke!
1J
Zahtevajte po vseh trgovinah pravi slovenski izdelek
ZVEZDNO"
CIKORIJO 3
iz prve jugoslovanske tovarne za kavine surogate v Ljubljani.
BLUZE
v težki svili, volni in drugim modnim blagu, v krasnih modelih, najnovejša modna krila, kostume, dežne plašče, otročje oblekloe, krstno opravo, predpasnike, vsevrstno perilo in druga oblačila. Najfinejše otročje kapice, klobučke, plaščke, pariške modrce, nogavice, rokavice, jopice in druge pletenine. — Fine zavratnice, naramnice, ovratnike, srajce in drugo perilo za gospode pripoioča največja narodna konfekcija
M. Krištoflč-Bučar
Stari trg 28 Ljubljana Stari trg 28
Zunanja naročila se izvršujejo takoj in ceno. Cene radi male režije brez konkurence. 52—1
se ure tudi od ž K naprej ?	Največja zaloga
zlatih in srebrnih ur,
verižic, uhanov, prstanov, briljantnili in dijamanlnih i. t. d.
Dobiva se blago samo prve vrste, slabega in ničvrednega blaga nimam v zalogi.
Za obilna naročila se priporoča
Fr. Čuden
orar io trgovec v LJubljani.
1 Ceniki zastonj in poštnine prosto!
Edino pravi
Thierryev balzam
le z zeleno znamko nune. — 12/2 ali 6/1 steklenic ali pa 1 velika specijalna steklenica s patentnim zaklepom 5 K.
Thierryevo oeutifolijino milo
proti vsem, še tako starim ranam, vnetjem, poškodbam, go. rečici, kislini, kašlju, krču slabem teku i. t. d., 2 lončka 3 K 60 v. Razpošilja se le proti povzetju ali za naprej poslani denar. Ti dve domači zdravili sta povsod znani in še od nekdaj sloveči.
Naročila naj se naslavljajo na:	275
lekarnar A. Thierry V Pregradi pri ¡log. Slatini.
33—32
Zaloga večinoma po lekarnah.
ga Fetegr< J^reroa ^
se priporoča	12—2
ir^J za Vsa V to stroKo spadajoča dela.
■ P°vefiane sl'li;e navadne in ^^ ^pCCIalllCto ! v barvah po najnižjih cenah. ^
^ Pri legitimacijah 25 °/0 popusta.
M. Kralj
Srevljarslci mojster
sss LJUBLJANA s
Stari trg štev. 28
se priporoča si. občinstvu v izdelovanje vseh vrst obuval po meri v moderni in elegantni obliki. 4—3
II Postrežba točna in solidna. || ■■	Cene zmerne.
mmm
Klobuke, cilindre
v najnovejših fagonah in v velikih izberah priporoča
g_____
^	in čepice
g JVats 5oP, risbljaaa
g	^^ Pod Trančo štev. 2.
3 1
52-2
Gostilna pri Minili
(v bivšem Katoliškem domu)
na Turjaškem trgu štev. 1
se delavstva najtopleje priporoča. Točijo se samo najboljša doir.ača vina, jedila se dobe tako gorka kot mrzla ob v.';aki uri.
V gostilni so jako pripravni lukali za shode organiziranega delavstva.
Postrežba točna. Cene zmerne.
Z vsom spoštovanjem	2—1
M. JAKŠA, gostilničarka.
V nedeljo, dne 22. novembra
plesna veselica.
Ceno perje za postelje!
En kilogram sivega, osmukanega 2 K, napol belega K 2 80, belega K 4—, prima puhastega K 6'—, najboljšega prima, opukanega, najlepše vrste K 8'—, puh siv K G'—, bel K 10 —, prsni puh K 12—, od 5 kg naprej franko.
Gotove postelje
iz gosto tkanega, rdečega, modrega, rmenega ali belega inleta (pavolnine — nankinga), tuhent, 170 : 116 cm velik in dve blazini, 80 : 58 cm veliki, napolnjeno z novim, sivim, očiščenim, izdatnim in trpežnim perjem K 16-—, z napol puhom K 20—, s puhom K 24—, tuhent sama K 12-—, K 14'—, K 16'-, blazinice K 3-—, K3;50, K 4 —, razpošilja proti povzetju, ne vračunii zavojnino, franko od K 10'— naprej. 52—8 Maks Berger, Deschenltz, 228 (BOhmervvald).
Ce blaao ne upala, se zameni ali pa vrne denar. — Cenik zasloni in'
Zastonj pošljem vsakemu io poštnine prosto cenik za 5000 nr.
Roskopf Patent K	3 —
Srebr.-Rosk.	e	6'—
Železn. - Rosk.	«	7"—
Sreb. z dvoj. plašč.	«	8-—
Budilka	«	2-40
S svet. števil.	«	3-—
Z enim zvoncem	«	5"—
Kuhinjska ura	«	3'—
J-Budilka	K 6 —
Z bitjem	« 8-—
Z godbo	« 10 —
6 valcnov	« 12-— Pendel-ura 70 cm < 7'—
Z zvon. bitjem	« 9'—
Z budilko	« 10 —
Z godbo	« 12 —
Original, Omega, Schaffhausen, Glashütte, Helios, Amalfa, c. kr. preizkušeno od K 13 — Zlatnina in srebrnina
po originalnih tvorniških cenah. Triletna garancija. Ako ne ugaja, zamena, ali pa se vrne denar.	15-8
JKaüs Bohoti. Dunaj IV.
DUrgarcImstraKt 27/20 4 lastni hiši.
Sodno zapriseženi cenitelj in izvedenec. Največja in najstarejša tvrdka. Ustanovljeno 1840. 5000 slikanih cenikov zastonj in poštnine prosto.
¿Arini/u. ir c$art0HAf0%
Materi i-elijo áob»0, po zw¡.'rxtvtljiixypotovali fui/jh? o&rrugfc
. ^¿mon£*MnetetXm
„ íjttbfytutd ^Cbloóvorsk» taiíe*£&
i
Globoko izpod cene
prodajam zaradi pomanjkanja prostora: Obleke, površnike, zimske suknje, dežne plašče za gospode ia dečke. Najmodernejša konfekcija za dame in deklioe. 52 3
Konfekcijska trgovina v Ljubljani S
= Pred škofijo štev. 19.
ina za
ft. £uHic
a
Bogata zaloga čevljev vseh velikosti in po različnih cenah. Edino nogi odgovarjajoče pravilno obuvalo znamke F. L. P.
J
12-1
.5.
Pozor!
15-2
i
II
JI
Ljubljana, Kolodvorske ulice M22
se priporoča.
Vsak dan celo noč odprta. Vsak pondel]ek koncert seksteta na lok ob prosti vstopnini.
S spoštovanjem
Štefan Miholič, kafetir.



«S* /> V/?

/
v <f fc
/ Sv

.9- «O»

o


Razpošiljanje blaga na vse kra'e sveta!
se priporoča.
Najcenejša, najyeüja izvozna tvrdka!
H. Suttner, urar, Ljubljana
Mestni trg, nasproti rotovža, preje v Kranja
priporoča svojo veliko, izborno 8—3 zalogo finih
švicarskih ur
brilantov, zlatnine in srebrnine
v veliki izberi po najnižjih cenah. V dokaz, da je moje blago res fin i in dobro, je to, da ga razpošiljam po celem svetu. Na stotine pohvalnih pisem je vsakomur prostovoljno na ogled, da se lahko sam prepriča. Prosim, zahtevajte velik cenik, ki se pošlje zastonj in poštnine prosto.
I I
1 i
i
I
i
I
I i
i
m
Prva slovenska :: :: modna trgovina
za gospode
Ljubljana
Mestni trg štev. 19
se najtopleje priporoča.
104—11
^iMIrBlr^r^ITälrMIf^ElTMfMIfMIrMITMIIMlTMI^i,
m ii
I §
i i m m
I i
m
§
i i
i m
wr-irzt	i,	j»«-»™.,.■^.. ... —------
I ^lo^r i ímpph Mmh = Me kleli. *
v v
v ❖
v to to to to to to
Pred kratkim ustanovljena.
Na razpolago ima
10.000 hlvina
(mošta) združenih kmetov iz najboljših vinogradnih krajev, kakor: Brje, Skrilje, Do-bravlje, Kamnje in drugih bližnjih vasi.
vDobravljah, Goriško.
KegistroVana zadruga z omejeno zavezo.	8
Zadružno vodstvo!

Priporoča se cenjenim konsu mentom, zadrugam, trgovcem in gostilničarjem po GoriSkem, Kranjskem, Koroškem, v Trstu in drugod.
postrežba točna in praVa!
Cene zmerne!
V *
to to
X to
to	vasi	__ ¡J;
Telefon itev. 1Q8.
Telefon Stev. 108.
Delniška družba združenih pivovaren Žalec In Laški trg
v £Jubtjani
priporoča »voje
izborno pivo v sodcib in steklenicah.
ZALOGA V SPODNJI ŠlSKl.
26 -19