Letnik III. (LVIIl. i	V Ljubljani. 2. junija 1905.	List 22.
CERKVEN ČASOPIS ZA SLOVENSKE POKRAJINE
Na Binkošti.
0<jtnj m m pri>i 1 n.i /»mli . d«mest in kaj Iukviu, ni -" da s»- vname'J (I '.ik.i )
Binkošti — kedo se jili ne z veseli?
Vsa narava te krasne dobe nepopače-nenui srcu vdiha tisto veselje, ki nas v za-hvalnosti dviga na svojih lahnih perutih naravnost gori do Boga.
Svojim 3 leta trajajočim ukom je naš Izveličar pripravljal svet na prihod sv. i)uha: po njegovi smrti na lesu sv. križa je svet postal sposoben, da je sprejel ta uk in njega milosti; s prihodom sv. Duha današnji dan je pa resnica postala Gospodnja obljuba v besedah: „Ogenj sem prišel na zemljo prinest — in kaj hočem, nego da se vname?" (Luk. 12, 49.)
Prvi binkoštni dan je gorel ta nebeški ogenj sv. Duha vidno nad glavami vsacega apostolov, zbranih v jeruzalemskem poslopju; nevidno pa je bil v mogočni platnenici zažgan v njihovih srcih. Zato so vneli tega ognja pač radostno hiteli v vesoljni svet in oznanovanjem vere v Krista izpremenili zemlji obraz.
Po volji našega Odrešenika naj ogenj vsacega nas in gori naj vsej zemlji v notranjem da bo slehernega srce kojega vzplaiutč darovi Dar modrosti, umnosti, učenosti, pobožnosti in
sv. Duha vname ven in ven po vseh kristijanov, liki ognjišče, iz sv. Duha, ti so: svetovanja, moči, strahu božjega.
V očigied temu po sv. Duhu na zemljo prinesenem ognju premišljujmo: 1 vič kako naj nam luč ognja sv. Duha razsvetljuje našo vero; 2gič kako naj plamen tega ognja pregreva našo ljubezen in 3 jič kako naj žar ognja sv. Duha vpe-peli v nas vse, kar ni božjega.
1 vič: Luč ognja sv. Duha naj nam razsvetljuje našo vero. Razumetje sv. evangelija, milost vere. ki je luč našemu zemsketnu potovanju, zadobivamo posvojeni Odrešen i kti, ki je „ prava luč" ki razsvetljuje vsacega čl-»veka. kateri pride na ta svet (Ivan 1, in pa po njegovi cerkvi, ki je ..hiša božja . . . steber in trdnost resnice." (I. Tini. i. 1").) Kakor bi nemogoče bilo skozi neprehodno tukavo prodreti naprej, prav tako „je brez vere nemogoče Bogu biti všeč. Zakaj kedor hoče pristopiti do Boga, mora verovati, da je in da je tistim, ki ga iščejo, plačevalec." (Hebr. 11. b.) In kakor je na morju veščega krmarja rok in sidra potrebno ladiji, ki jo po nemirnih valovih goni viharja moč. tako nam je v dvomih našega živcnjskega potovanja vselej potrebna pomoč razsvetljevale« naših umov, sv. Duha. ker „Tolažnik sv. Duh, katerega pošlje Oče v mojem imenu, on vas bo učil vse in vas opomni vsega, karkoli sem vam bil rekel." (Ivan 14, 2(i.) Da bomo pa vredni dušnih darov razsvetljevalca sv. Duha, prosimo za nje v modri ponižnosti, v umni zvestobi in v trdni neomahljivosti svojega srca.
Sam naš vstali in v nebo odišli Odre-šenik noče naše dušne smrti, nego hoče
našega rešenja — zato ga je tolika skrb. da ogenj sv. Duha naša vera v živem plamenu žareč napolnuje vse naše notranje. .Rečem ti; vstani!* t Luk. 7. 14.) je njegova vse čase osrečevalna beseda.
2gič: Plamen ognja sv. Duha naj pregreva našo ljubezen.
Ljubezen božja do nas in naša ljubezen do Boga, ti ste - če je hvalno naše živenje sklenjeni tako. da ju niti ločiti nisi v stanu . . . . Ljubezen božja je izlita v naša srca po sv. Duhu. kateri nam je bil dan" - (Rimlj. 5, 5.) tako nam zatrjuje sv. Pavel. -- Ce, dragi, v resnici ljubiš Boga. ozirati se smeš že sedaj kakor opravičen nebeški bi valeč zaupanjem z zemlje tje gori v neb^ v svoj prihodnji večni dom. In če ljubiš bližnjega v resnici, bereš sočutnim srcem vsako potrebo svojega brata že v njegovem obrazu. Ko bi se spit.h hotelo vresničevati med nami pravilo ..Boga nad \se in bližnjega kakor samega sebe" prestvarjena bi nam bila s cela ta zemlja in enačila hi nebesom. Ko bi vsporedovali bo/jo ljubezen z ljubeznijo do bližnjega, nemogoče bi se mi bilo dvigniti zoper onega, ki bo vso dolgo večnost moj tovariš, moja tovarišica v nebesih — nemogoče bi bilo v bližnjem žaliti Krista samega, ki je po svojem odrešenju človeškega rodu postal prav pravi naš brat. Nemoče bi bilo. da bi ne plaink-la gori do neba naša ljubav do Boga in do človeštva, \žgana in gojena po sv. Duhu. ki je ljubezni duh.
Naš božji Odrešenik je po odločbi svojega nebeškega Očeta postal iz ljubezni do nas človek, trpel je in umrl iz ljubezni do nas. /ato pa gre vse njegovo stremljenje na to. da bivamo vselej tudi mi v .ljubezni svetega Duha." (Rim. 15, 30 )
• Jjič: Žar ognja sv. Duha naj v pepeli v nas vse, kar ni božjega
.Ko je bilo prešlo 50 dni (po Veliki n«»čil. bili so vsi (apostoli) zbrani skupaj na tistem mestu. In vstal je na naglem šum z neba kakor prihajajočega silnega piša in je napolnil vso hišo. kjer so sedeli. In so se jim prikazali razdeljeni jeziki kakor ognja, in je sedel na njih slehrnega. In so bili
napolnjeni sv. Duhom." (Dej. ap. 2, 1—4.) Spremljajoči ga šum z neba in silni piš vetrov si je izvolil sv. Duh, ko je prvikrat prišel nad apostole napolnit jih neprecenljivo dobroto svojih sedmerih darov. Tako postopa še danes ta isti sv. Duh do nas. Ne le v milobnem, dušo božajočetn p hljanju, ne le v tolažilnih izjavah svojega nebeškega bitja; tudi z mogočnimi, grozilnimi napori umeva zažgati sveti Duh v nas tisti ogenj kesatija, ki naša srca pre-stvarja vselej takrat, kadar smo bili zašli na stranpota in nam je nastala to prva dolžnost, da se vrnemo z njih do svojega Boga. Žgoči ogenj .strahu božjega" je tisti, ki zažgan po sv. Duhu -— vgotiablja v nas vsako strast, vsak greh, vravnuje vsako negladkobo našega notranjega ter nas zanesljivo vodi v očetovsko naročje našega stvarnika nazaj.
Ta očiščevalni ogenj, zažgan v nas, naj zažari torej po volji našega božjega Odrešenika v našem notranjem, da se nam v resnici jo apostolove tolažilne besede: .Posvečeni ste; opravičeni ste v imenu Gospoda našega Jezusa Krista in v Duhu našega Boga." (I. Kor. (S, 11.)
Dragi! Ko bi se naznanil kralj ali odličen gospod, da pride do vas in hoče celo stanovati z vami — ne mogli bi morda tega verjeti v prvem trenutku in topilo bi se vam ponižne zahvalnosti srce. Kolika vam to odlika in kolika sreča.
A največja odlika in sreča vsakemu nas na svetu je pa ta. če se odloči Bog sam, da pride povodom prejetih sv. zakramentov stanovat v naše srce. Višek te nebeške sreče je zapisan pri sv. Ivanu v besedah: .Ako me kedo ljubi, izpolnoval bo moje besede; in moj Oče ga bo ljubil in prideva do njega in prebivala bova pri njem." (Ivan 1 1, 2).) In: .Jaz bom prosil Očeta in da vam druzega tolažnika, da pri vas ostane vekomaj. Duha resnice." (Ivan 1 L l«i. 17.)
To božje bivanje Očeta, Sina in sv. Duha pri vas in v vas pa vam bo v gotov
delež v tem slučaju — da se ogenj sv. Duha, ki ga je naš Odrešenik prišel na zemljo donest, vname v vas, da gori, da njega žar plapoli naravnost gori proti ne-besom in v nebesa. Amen.
O sv. evharistiji.
Miiiin sh prenašali dunajski katoličani vso krivico in zaničevanja od strani Lrozver-skega časopisja Ko pa j;* leios hrezverski list /AIldiMitsrhe-, Tagblatt napadel najsvetejši zakrament, tedaj pa niso mogli več molčali. Po raznih dunajskih cerkvah so se prirejale >pravtie pohožuosii. kamor je prihajalo ua tisoče vernih Dunajčanov. da so i,a ko pokazali svojo srčno žalost nad jiisavo
Lrczverskega lista. Najznamenitejša je I »i ia pa«"- spravna pobožnost \" cerkvi sv. Štefana. Zastopani so bili v si stanovi, (»d kardinala t«ruše iu druge duhovščine in od nadvojvo-i i i nje Marije .h»ipe ier nadvojvoda Karola pa «1 »li do preprostega delalca. vse je dajalo duška ogorčenju nad predrzno žalitvijo najsvetejšega. Vršil se je tudi p r o t e s t n i shod. na katerem govorili znameniti možje, kakor baron Morsov, deželni odbornik dr. Porzer. Kiuišak in dr. Lueger. Mnogi škofje, med njimi tudi naš knezškof. dr. deglič. s., se pridružili in bi brzojavnim potom naznanili dunajskemu višemu škofu. Tudi sv. oče Pij X.
se je veselil tako možatega nastopa dunajskih katoličanov, kar je sporočil dunajskemu kardinalu papež"\ drž. tajnik karti. Merrv «le \"al.
A brezverci ur počivajo. Iz spisov nekega ( h.imbeilaina izkušajo dokazovati. da v sveti cerkvi v začetku ni biio zakramenta prsv. I Ješ njega telesa, da je torej vse. kar daiic> uči cerkev o Jezusu v prsv. zakramentu, samo slepilo. Proii takemu brezbožnemu in iiesranuieinu pisarjeiiju je nastopil učeni dr. (iregorij Keller. V svojem govoru, ki ga je imel dne :j. aprilja t. 1. v dunajski Leonovi družbi, je podal zgodovinski dokaz za resničnost evharNliškega češčeuja \ vseh časih krščanstva.
Naj vam podani iz njegovega govora nekaj misli!
T«'-le so:
Znana vam je zgodba, ko je Jezus nasitil v puščavi 5.UU0 mož. Ljudstvo si ga je ln>te|«i izvolili za kralja, <iospod so jini je umaknil, ljudstvo ga je poiskalo. Tedaj pa jim je (o»pod govoril o drugačnem, čudežnem kruhu, laz sem kruh živenja. kedor pride k meni. ne bo Več lačen, kedor Veruje v lile. ne bo Več žejen. Ljudstvo ga ni razumelo, takega govora ni bilo vajeno, (h»pod jim je pojasnil svoje besede slovesno in odločilo: liestličrio. resnično vam pravim: kruh. katerega \..m jaz datn. je moje meso za živenje sveta Sedaj je spoznalo ljudstvo. da Krist m-govori v nikaki podobi, nego da govori jasno, očitno, odločno. Kako nam more ta dati ^voje ue-s.i v jed? tako mrmra Ijud<t v«». a Jezus j.- /a trd i I še enkrat: Moje meso je fes jed .
Vprašam vas. aii je to slepljenje? \jj je zaradi take prevare t iospod pustil, da s,, njegovi učenci odpadli od njega. češ. ttl| j,-ta govor, kedo ga more poslušati? Aii s.* j,-Jezus zastonj poz. v al t Io apostolov z tesnobnim v prašanjem: \li hočete tudi vi oditi ? Prosim vas, premislite in sodite
Krist jo dejal: »dam •>><•*-/ . bi dal je. izpolnil je sVojo obljub i v slov esj|« lil trenutku ua zadnji večerji. Kako je tam govoril? Srčn » sem želel ta kruli z vami je^ti Vzemite kruli in jejte. In je vzel kruh v s.,,j,-roke iti je rekel: To je llloje t e | o. Tako
je bilo na zadnji večerji.
I o gov orjenje je tako jastio. da ce].» S («|| Luter ni mogel dvomiti nad besednim pomenom. Poslušajte, kaj piše Luter: Vi! s, ni se in zvijal, da bi s«, oprostil tega n..uka. ker sem vedel, da bi prav s tem dal papeštvu največji vdarec. toda vjet sem. Ue llloreUl se Več oprostiti: besedilo je preUločli"!
Tako Luter. Torej si celo drzni Luter ui upal pačiti in po svoje zavijati teh t b»po-dovih besedi. Seje poZIleje po LlltlU s«, ^e proiestantje na svojo roko poprijeli drugih razlag, tako. da je že J. 1577. Paspeiger naštel do 200 raznih protestanških razlag o tej t vari 11 i.
Naravnost zgodovinska laž je trditi, da v pivih stoletjih niso poznali tiaj^v. zakra-nieiita. da niso verovali, da bi bil pod podobo kruha Jezus resnično pričujoč.
Poslušajino o tem nekaj starih prič.
V	prve ni stoletju po Kr. govori učence sv. Ivana, sv. Ignacij mučenec: V sv. evliaristiji je pravo mesu Jezu-a Krista. ki je trpel /a nase grehe in ki ira je oče olnnlil.
\* «1 r lige m stoletju pravi sv. mučenec Justin: Kakor vemo. Jajc Krist res vzel meso na-se, tako verujemo tudi. da je v evliaristiji to meso in da nas živi: to je pa po molitvi, koje v>cl»ina so njegove lastne boede .
V	tretjem stoletju piše Urigcti: Ce ta kruli jeste in ta kelih pijete. jeste iu pijcte telo iu kri < iospodov«! .
Ali hočete še več prič? IVeveč bi bilo naštevati \se cerkvene očete in učciiike. ki govore, »la je Jezus resnično in bistveno pričujoč v najsv. zakramentu.
t lovori naj le š.- s\-. Avguštin, ki ga hočejo nasprotniki razlagali sebi v korist. — t**ujte. kaj pravi ta >v. Avuušpn? V ra/lagi :;:;. psalma piše: »Krist je na zadnji večerji dr/al samega sebe v svojih rokah.
To je nekaj podati »v iz boja o najsv. zakramentu.
V	bojih živimo. | loju je -e laž Z I e-nic« >. vera z nevero, luč •> temo. A m* b.ijmo se! IJcsnica zmaga, premagana bo laž. To nam priča on sam. večina resnica. t• • nam dokazuje njegova bocda: Ne bojte s,., ja/ se! 11 premagal svet. K liko laži. koliko zmot s,, /,. hoteli dokazali m. .-.-rk>i* a iz vseli )•• izšla cerkev neoniadcži Vaiia in čista: izšla je po-llosiio Z zastavo zmage. Tudi ti laži-l:auki o evliaristiji ne poruše na trdno skalo postavljene >\ete celkve : UlllolkUcjo pa tljelli sovražniki in padejo pod istim orožjem. < katerim hočejo dokazali cerkvi zmoto Oni padejo kakor slepil, i in lažniki.
t 1»«»:;. »-I>iV» 4"
Romarjeva pisma.
XIX.
Patra* n.i <ir-k.m l maja l'H»l
Zakaj sem tako dolgo molčal? Morebiti si že mislil, da mi je za \ se|ej zastalo p.r<» in da počivam v Lrczdmi s|e.|../cmsk'"j i morja ? Ne. š.' sem pri živenju in «-••:•. prav dobro se počutim.
Iz dale som se obrnil v Kgipet. Dežela, ki ima tako slavno staro zgodovino, jo pač vredna, da se ogleda. Napravil sem izlet preko Nila ter prišel do K a h i r e. Ako hočeš videti pristno orijentalsko živenje. oglej si to mesto, pa boš imel jasen pojem o Jutroveih. Vsak drugi, ki me je srečal, je bil ritjavee ali zamorec. Ni čuda. da so tako ožgani, kajti soluce pripeka z vso močjo z jasnega neba. Nas eden bi težko prenašal ondotno vročino.
V stari Kahiri so mi pokazali kraj. ki pravijo o njeni, da je prebivala tam sv. družina. Cerkvi se pozna visoka starost. Vse je v tleh. kakor bi bilo pogreznjeno v zemljo. I'red oltarjem je prepevalo nekaj Koptov, ki imajo to svetišče v lasti. Pri sebi so imeli dečka, ki so ga učili peti iz obredne knjige. Zelo otožno se mi je zdelo vse skupaj iu prav vesel s,mu bil. ko s,.m prišel zopet nazaj na površje.
Tri dni se je potil Tvoj prijatelj v Kahiri. i najbolj vroče je bilo ob piramidah. Tam ni nobene sence. po\ sod je Sil 111 pesek lil lvillll«'!!. Tu dobiš približen pojem o alriški puščavi. Skoda, ker nisem videl nobenega leva. Slišal sem jih sicer rjuti. toda ti niso bili prosti, nego zaprli v kahirskein zverinjaku.
Vrnivši se v Aleksaudrijo sem vgledal v pristanišču parnik Ainfitrito, namenjen v Trst. Drugi dan. dne -lo. aprilja. smo proti večeru zapustili Alriko ter se vozili ;*>* ur do grškega mesta Pa t ras. Vse kabine so bile napolnjene s popotniki, prav tako zasedene \ se mi 'e ob zajiilrku. kosilu in večerji. Ko-iikor pa je ostalo ljudem prostora, zavzemalo •_:a je razno blago.
Tudi živali imamo mnogo ua krovu, a u e č veter« »m iga t i h. temveč take. ki hodijo po dveh. jako visokih nogah. To so močvirne tiče z imenom llainingo <davna barva jim j«' bela. kom i porotnic >o črni in rdeči. Tudi kljun je rdečkast, ob koncil črn in skrivljen. Kliče kakor gosi ter izleglljejo svoje dolge vratov e skozi zaboje, spletene iz Ideja. Spremlja jih m ki mož iz Trsta. Pravil mi je. da so
bile te velike tiče. \Sc|| skupaj 110. vjctO V močvirju rdečega morja. Arabci jim nastavljajo /a i k f ter s.« skrivajo v gošči, da jih takoj i-sjj,.. ko s., vjainejo. Oddajale se bodo ev-lopskiiu živalskim vrtom, toda \ prasaiije je,
koliko flamingov dojele živili tj• '. kamor so namenjeni. Privajeni afriški vročini le težko prenašajo 1 »olj mrzlo podnebje.
(ilede človeške druščine omenjam, da so mi v kabini trije Angleži sostanovalci, vljudni in mirni ljudje, da se lahko prebiva med njimi. Pri obedu imam za sosede nekaj luteranskih kolonistov z majhnimi otroki, ki vpijejo in jokajo, kakor so ravno razpoloženi. Sedanja domovina teh družin je mesto llajfa, ob vznožju Karmela na Galilejskem. Tu so se naselili pred več leti. a letos gredo obiskat svoj rojstni kraj ne Virtemherško, Z njimi popotuje tudi pastor iz Maj le. njegova žena in trije otroci. Poslednji delajo dovolj preglavic svojim Strnišem, ker ima najstarejši še le štiri leta, najmlajšo dote pa morajo še pošto vati* Pastor se kaže jako skrbnega za svojo družinieo. Ljubeznivo miri otročiče. naj bodo tiho, prenaša jih somintje ter jim streže pri jedi. Človek se izogne mnogim težavam, ako nima takega drobiža okoli sebe. Osobito iz-polnuje katoliški duhovnik dosti lažje dolžnosti svojega stanu, ker so mu tako skrbi neznane.
V Pat ras smo se pripeljali danes ob potili zjutraj. Krasen solnčni vzhod. Mesto jo razpoloženo ob severnem bregu Morejo ter obdano z visokimi gorami. I lise so deloma ob morski obali, deloma v zmerni višini. Nad mestom stoji stara trdnjava, naokrog pa se vrstijo zeleni griči. Okolica dela toliko prijetnejši vtis, ker smo na dosedanjem potovanju glodali večinoma grdo, kanicnito gorovje. Ne bi bil pričakoval okoli Pat rasa tako lepe pokrajinske slike. Se bolj divno jo dela morski zaliv, ki je tukaj tako ozek. da se vidi od obrežja do obrežja.
Število popotnikov, že itak dovolj veliko, se je pomnožilo z novimi prišleci. z Grki. Živahno in jako zgovorno je to ljudstvo. Vlekel sem na ušesa, da bi kaj razumel, a zaman. Seveda je velik razloček med klasično in sedanjo grščino; toda menim, da bi tudi klasične ne bil več razumel, ako bi jo bili govorili, Skoda za dolgih šest let, ko >o nam vhijali ta jezik v glavo. V onih šostih letih bi se dijaki leltko naučili laško, francosko, angleško in ako hočete tudi špansko, odprta bi jim bila pot kamorkoli. A sedaj naši abi-turijenli rodno ne znajo drugega nego slo-
vensko. in nemško občevati so v stanu na pol. Nedostatke take vzgoje čutijo vse svoje živenje. Pedagogične vravnave naših šol iščeš torej tudi z lučjo zastonj.
Župnik Ji sip Lav ti žar
t župnik Marko Vales.
Velikonočni* praznike mi je nemila smrt vzela enega najstarejih in najboljših prijateljev. Marko Vales. vpokojeni kurat. dosedaj živeč v St, Petru prt Gorici, je mm I v noči med 2.I.—24. apriljcm. Ni mi bil sicer sošolce, ker jo bil par let mlajši od mene in je študiral tudi par razredov za menoj, vender je naju vezala že iz dijaških lot vez pravega, iskrenega prijateljstva in ljubezni. Dil je pokojni Marko blaga duša. imel jo zlato srce. ki je bilo svojim prijateljem vdano do zadnjega vtripa v zvestobi in ljubezni. Nepozaben mi je ostal spominj nanj; živo mi stoji pred očmi njegova podoba. Živo si» vpisane v mojo dušo njegove blage lastnosti, njegov trden značaj, njegovo prijazno vedenje. Zatorej vas prosim, gospod vrcduik. dovolite, da iiačrtam v malih vrsticah njegovo živenje. in njegovo delovanje.
Pojenje bil 1. 1N40. v Gabrijali na Go-riškcin. Talentiranega, bistrega dečka >o poslali pošteni, a siromašni stariši v Gorico na gimnazijo, katero je tam izdelal do pete šole prav dobro. Ne vem kaj je bilo vzrok, da sije preselil na Peko. Dijak Marko Vales je nadaljeval svoje šolanje v peki. in tudi tukaj je ostal med odličnjaki. dokler je izvršil gimnazijo. Drž. ko sem ga spoznal in se ž njim seznanil, prikupil se mi je zaradi moškega značaja, zavoljo lepega, poštenega vedenja: in že takrat sem opazil na njem za dijake m-ko nenavadno pobožnost. Sprijateljil sem se ž njim in to prijateljstvo naju je vezalo vseskozi, dasiravtio seiu ga *»ila redko videl ter sva občevala le pismeno. - Profesorja Trdina nauki, ki še sedaj živi v pokoju v Novem mestu, so se ga živo prijeli, tako da je kakor dijak šcsto.šolec postal domoljub in daje že takrat poizkušal dopisovati slovenskim listom »Novicam iu »Glasniku . Vplival je tudi nanj, kakor ua vse reške gimnazijec
profesor Kuiv|a«\ ki j«- takrat brez službe živel na U»*ki ter vsako no«l«*lj<vsak praznik krog srlii- zLiral »lijak«*, jim kaj zanimivega čila! ali predavul. ali jim pripovedoval resa i/ svojega živ«*nj«. Spravili sn ga «»L službo njegovi sovražniki, in moral j«' životariti s poiiecvanjcin t a i j i 11 jezikov v bogatili Likali.
i iiinnazija jc Lila naša siccr nemška, a predavalo je tudi nekaj Hrvatov, ki so Lili \si iskreni domorodci, ki so znali navdušiti s\oje lllladclliee. da So vse sVoje živenje • »stali zvesti svojemu n;ir<»«hi: na primer pokojni Vales. dvorni svetnik Trnovec. ravnatelj Si ne. viši štabni zdravnik dr. Kalčič in mnogo drugih. Vales je dovrsivši gimna/ijo izvolil duhovski poklic ter je vstopil v goriško se. 11 |e 11 išče. Dovršil je Z dobrilU Vspcliotll ho. g« »slo v i M* študije in je Lil \ mašnik« posvečen 2.'». sept. |su:,. (iotovo je bil dobri naš Marko sr»'čeii in ve"e|. ko jc dosegel |»oklic. za katerega je Lil kakor vstvarj»n Pastiroval je na raznih duhovnijah goriške viadikovine. Na pr. v št. Krjanu, nekaj let kak«»r izpovednik na sv. tiori. v Uranjici. iu prej pri sv. Luciji, v Ifeiičah in v Prvačini. Uranjici se je mn»»go trudil, da j«* polepšal cerkev in ji pl«'sklbe| Vsega potrehilega. Mliogo se jc
tudi trudil, da j«* postavil svojemu slavnemu župljaiiu Audr»'ju Laronu ('••hovin-u lep spominek. kateri ho še poznim zanamcem pričal o talentu in veliki hrabrosti barona t'eh«»\ina. ki si jc / vrlimi deli iu s svojo pogumnosjjo prislužil red Marije Terezije ter bil povodom le-a povzdiguj«'!! v baroiiski pletiienilaški stan. /. velik«« slavnostjo iu v pričo pr«*iiiiio-gega ljudstva. iiajinnMiiticj«' gospod«1 in pri-prostih kmetov je bil odkrit spominek redkega junaka.
Ob tej pl iliki je itllel gospod Mal ko lep. ganljiv govor. katerega so Ijmlje j:iko pazljivo poslušali. ILiiijki Marko \ al«*s j«* več let trpel za hudo. neozdravljivo boleznijo, za srčno hibo. tak«». «la je moral nekaj časa počivati, t'as svojega počitka je preživel kakor izp«»-veduik na sv. ii«»ri. v hiši svoje dobre matere Mariji*, katero je vedno prisrčno častil ter se iijemmiu varstvu iskr»*iio priporočal vse svoje živenje. Ko si je tukaj dobro opomogel, oglasil se je za službo, ki mu j«» bila nemudoma podeljena. I »slan j«' bil kakor vikar v
Hratijico. kjer j«* zadovoljen iu v«mIiio dclalen živel, dokler ni opešal popolnoma.
Pred poldrugim l«'t«»m j«* bil vpokojen ter s«' je preselil v Št. peter <»b (ioriei. Kjer j«' 24. aprilja, velikonočni ponedeljek po noči. nagi«* smrti izdihnil svojo blago «luš«». Mnogo l«-t nisem videl Svojega dobrega in zvestega prijatelja. Kako s«'tn se torej ovcsclil. ko mi preti 4.leti stopi v sobo gospod k ti in t Marko. Žeh'1 sem s«« posloviti od trs«ške milostne Mater«* in ob tej priliki sum hotel pozdraviti tudi tebe. saj vem. «1« se ne bova več videla: s temi In-sedailli je stopil «1«» in«'!ie. Tisile stvari sva si imela povedat i. Železnica noče čakati. Čas j.* brz.o pretekel. Marko jc odpotoval — uikeilar ga nisem v« č videl. Veliko-n«»čno letos nedelj«« j«* še maševal. pone«lt,lj«*k jc bledi mrlič ležal na mrtvaškem oilru. Odp«*-ljali so ga v rojstno vas (i«hrij«\ kjer je bil slovesno pokopati v domači zemlji, katero je ljubil goreč«- v«*s čas. Naj se pobožni duhovni spominja pr«*«l pr«*slo|oin božjim svojih so. š« »Jeev in prijateljev, kakor 111< 1 i ti nikedar m* pozabijo svojega iskren«« ljubljen«*g.i Marka.
I. Hite.
Iz sveta.
Marijine podobe v katakombah. V n«*k«*iu nirnberšk«*iu časopisu smo brali sI«m1«*čc: Duhovnik anglikanske cerkve je z nekaterimi katoliškimi duhovniki obiskal katnkoml e v I«itim. t. j" podzemeljska grobišč« prvih kristijanov. Ko so opazovad t«» in ono. zavpil j«* anglikaiiec n« v«*s glas: Sedaj sem katolik! Naši duhovniki so se začujciio o/.rii nanj. kaj ga j«* vender izpivobrnilo tako hitro. In vid«*li so ga kl"«*ati pr«*«l Marijino podobo, -pogle«l n« to podobo iz prvih časov krščanst v« mu je namreč r«zgnal vse dvom«* «» Marijinem češč«-nju. Kil mu j«* povod. da se je vrnil v naročje t«- i-erkve. iz koj«*g« so s«« ločili njega predniki.	r, o
Marijin oltar je pogorel v župni e« rkvi k « s t «• 1 fo u <ls k i n« Tirolskem. 1 Ji I j«*z«'l«> star. umetniške vredimsti iu lep. Marijino podobo «lar grofa Žige in <ial«*azz« Tinin j«-' popohnnna vničil ogenj. Požar, ki je nastal p«« noči. je zapn/il župnik zjutraj. k<« je po
ranem zvoneju stopil v cerkev. Prišel je prepozno, Oltar je Lil že vgonobljen. Skoda je velika, ker so se pojavile tudi na oboku razpoke in je vsa eerkov ozaljšana z lepimi slikami na presno začrneln od dima. l). v.
Kako luteranci krščujejo? Pred nekaterimi tedni so prinesli nemški časniki vest. da je protostantovski predikant Mauritz v Bremenu precej časa krščeval ne v imenu presv. Trojice, nego z besedilom, ki si ga je bil sam izmislil. Tudi voda mu ni rabila krščujočeniu. Ondotno starojšinstvo je Mau-ritzeve krste spoznalo za neveljalno, - IJiuO protestantov ogorčenih zaradi toliko izpačetiih krstov je izstopilo iz bremenske deželne cerkve,
I) v
Iz domovine.
t Ivan Tkalčlč, znameniti hrvatski zgodovinar, je preminil dne 11. velikega travna t. 1, tnalo tednov za velikim biskupom Stross-maver-jeni Tkalčič je bil prebcmlar zagrebškega kapitola, Njegovo poglavitno delo so Momuueiita historiea liberae regiae eivitatis Zagrabiae«, ki so izhajala izza leta	do
letos in prinesla vse gradivo za zgodovino zagrebškega mesta do konca srednjega veka. Pokojnik le bil izkren prijatelj staro-slovenskega bogoslužja. Se bi»g<»sloveč je napisal v »Kat. Listu« leta |.sn|. članek o tej naši svetinji. Prvo tisočletnieo slovanskih apostolov leta |siw». je proslavil s prelepo knjigo na slavo sv. Cirila in Metoda, Marljivo skupi jajc in priohčivaje podatke o ostankih staroslovcuskih segajočih v zagrebški škofiji tja I*. stoletje je zbral obilico gradiva, ki ga jc jel predlanskim priobčevati v Kal. L. Ko mu jc višja duhovska oblast prepovedala nadaljevanje člankov o slovanski lilurgiji v omenjenem listu, izdal je <» tem posebno knjigo z naslovom: Slavonsko bogoslužje u Hrvatsko j . kjer je do<l »bra dokazal, da ima hrvatski narod uepohituo pravico do staroslovenske službe božje, -V
Zrnje.
Junaška zvestoba v veri. Nobena francoska provineija ni pred dobrim stoletjem tako junaško branila svoje sv, vere, kakor Bretonska, Vse grožnje brc/verskih voditeljev so bile zastonj. .laz vam dam cerkve podreti , rekel je dean Bon St. Andre, nekemu kmetu. In ta je odgovoril: Zvezde nam lne»te vender le morali pustiti, in te se dalje vidijo, nego zvoniki naših cerkva. Niso jim na to sicer podrli cerkva, pač pa je zaprli. Njih duhovniki so nekaj časa po skednjih opravljali sv, daritev: a tudi odtod so jih pregnali z vojaško silo. Kaj naj store? — Vsako noč, ko je odbila ura dvanajst, oglasil sc jc z morja sem zvonček. Bretonska morska obal je postala naenkrat vsa Živa v tem zgodnjem času. Hitro so se razšli v čolne in odveslali proti onemu kraju, odkoder je prihajal zvončkov glas. I'stavili so se. V eni večjih ladij je že čakal mašnik, daje pričel nekrvavo daritev, ljudstvo v čolnih je popadalo na kolena, iu goreča molitev ji* kipela raz širnega morja proti zvezdnatemu nelut. Po končani sv, maši so zopet mirno veslali do brega in se razšli na svoja doniovja. - Tako mi se pobožni Bretonej na vsakonočni božji službi znova pokrepčavali in vtrjevali v veri.
r <i.
»Svobodna šola44, protiversko šolsko društvo, odpre o novem šolskem letll dve šoli. kjer se ne bo poučeval krščanski nauk. Boga ne bo smel v teh učilnicah nihče vzeti v misel. Verski pouk uadome^te z nekakimi splošnimi pravili o lepem vedenju. Zanimivo je dejstvo, (la je bilo na občnem zboru tega društva navzočih 117Židov in .'^»»kristijanov .
H 1»
Ljubljanska škofijska kronika.
Spremembe pri kanonlčnl vizltacljl In birmo vanju I. 1905.
(Konec.)
Preloka ondotneniu župnemu vprn-vitelju č. g. Matiji Kadu učit: llotič v. č.
g. Ivanu llromoii, župniku na Senturški gori: Stranje č. g. Josipu Čolnarju, ♦•k^po/im na Vrlipolju pri Moravčah: Horjul v. e. g«»spodil Josipu 1'risiovu. župniku v lt'il»iiom.
i\ a ii o ii i r ii o V lil e s e e n a St.l liila V. •"•e. gg.: Jn<*ip Itorstuar na župnijo I »ako dne 25. aprilja 1UU5: Mihael IJarbu na župnijo Smlednik dne 22. aprilja IUu5.
Premeščeni so Lili čč.gg.: Frančišek Juvaii i/ Seiil-Jeniej.i na Brezovico; IJertold ISarlel ud Stare eerkve na l\očev>kein kakor IM'iiefieijal v Kadečeol» Zidanem mostu: Jakol» K 1 C i II d i e u > t i/ Mirne Poči V Senožeče. Jakob Ogrizek iz Sent-Uuperla v Mirno I Vč: Frančišek (iabršek iz Senožeč v Seni-
I.upert:	Anion To m ol j iz Črnega vrha nad Idrijo \ Kadovljieo: Josip 1'ravhar iz Se-miča v ('rni vrh nad Idiijo: Martin Stular.
II.	kapelan v Semiču, kakor L kapelan ondi: Frančišek Sever iz Sele kakor župni vpra-vitelj \ šeiii-Lcnart: Anion Merkun. kapelan v Lašičah. kakor župni vpravitelj ondi: Štefan Te rš k a n. kapelan v Šempetru ob Novem mestu, kakor župni vpravitelj ondi: Viljem Paulus. kapelan v Siuarlinu za Kranjem, kakor župni upravitelj na Seiiturško goro: Ivan Traven iz liibniee v Smartin za Klanjem: Karol (inidovee iz Dolenjo vasi v Ribnico.
Stalni pokoj j.- dovoljen č. g. Matiji A list'1'ii. župneinu vpravitolju v llotičn.
Začasna po k j n i n a je dovoljena vč. iu čč. gg.: Ivanu I > o h n i k a rj u . župniku v Smledniku: Ivanu Molju, župniku v Stranjah: Anionu Jeriču, kapelami na Brezovici: Anionu Čopu. kapelami v Kranjski gori.
I "mrli so ve. in čč. gg.: Ivan Hudo v orni k. Upokojeni bel |o| ieijat. dne 15. marca i'.hi 5 v Leonišču v Ljubljani: k. š.
duhovni svetnik Friderik Hudo vernik, vpokojeni loški župnik, dne IU, marca 11)05 v Krn1 ju: Lavrencij tirjol. župnik v Lašičah. dne is. marea 1905: Simon šinit«1 k. župnik v Kresnieah. dne 17. aprilja 1U05. Priporočajo se v molitev čč. gg. duhovnim sobratom.
I.jublj. skoi. lisi st. III. 190.r,.
I'reiuilostni gospod knezškof ljubljanski dr. Anton llonaventura Jeglič so je odpeljal 1. marea v (lorieo in Trst se pogovorit radi katoliškega shoda: iz istega vzroka se je odpeljal 4. aprilja v Celovec. — 24. marca so jo vdeležil shoda tretjerednikov pri frančiškanih, ker je ta dan minilo 25 let. kar jc bil sprejel v tretji red sv. Frančiška. — 25. marca je pridigal in imel slovesno sv. mašo v frančiškanski cerkvi radi cerkvenega patrocinija. 20. marca je šel s. l\ Aniandoin Franz. kije imel postne pridigo v stolnici, na Btvzije in I Hod. U. aprilja je pridigal in maševal v Šniarlinu pri Kranju. — U. aprilja jo posvetil n. frančiškanov in 2 cistercijana v diakone in 14. aprilja 5 frančiškanov v tnašnike. 12. aprilja so jo odpeljal na Dunaj. 14. aprilja je maševal pri sv. Florijanu v Ljubljani radi praznika Žalostne Matere božje. — Veliki teden se je vdeleževal sv. opravil v stolnici, veliko nedeljo je pridigal in imel pontilikalno sv. maso ter podelil papežev blagoslov. Popoludne je vodil zaobljllbljeno potresno procesijo k uršulinski cerkvi. 2*. aprilja se jo odpeljal preko Dunaja v Linee k slovesnemu kronanju Matere božje v ondotni novi stolnici. 1'ovrnil se jc :;. maja. - N' tem času jc izdal hrošurioo: »Ali I loga Stvarnika res ni treba? Knjižica. 04 strani obsegajoča, jc do-živela že drugi nalisok.
.Danica* uhaja vs.ik ju h k na ali p«>1i in velja po posti za vse K-to H kron, za pol leta .i krone, za četrt leta 1 krono ">o vin Zunaj Avsirije velja za vs«.- leto 7 kron; za Ameriko y kron. Ako bi bil petek praznik, iziile .Danica" dan poprej V I jubljam s,- dobivajo posanu/ne številke po 1«) vinarjev v I.ovro Blaznik-ovi trgovini na Starem tr^n in v Ivane
P i i h 1 e r i e v e tabakarni na Kongresnem tr^n.
Odgovorni vtffnik. la<!rvk in /nlaj-atelj Tomo Zupan
Tisk 1 > r a g o t i ii Hribar-j a v Ljubljani