vsak petek izide XV
OKNO
DOGOVOR, KI DRŽI!
Gorenjska y Banka
Banka «' posluhom
NOMINALNE OBRESTNE MERE
Leto LVI - ISSN 0352 - 6666 - št. 62 - CENA 290 SIT (16 HRK)
GLAS
Kranj, petek, 8. avgusta 2003
Foto: Gorazd Kavčič
Suša pritiska
Če so prekmurski kmetje še v začetku julija zbadali gorenjske, češ - le zakaj povzdigujejo glas zaradi suše, ko pa je njihova pokrajina že po izgledu še lepo zelena, je zdaj tudi na Gorenjskem vse manj zelenega. Suša se je s plitvih, prodnatih tal zajedla tudi v težja, ilovnata tla, brez moče pa bo kmalu zmanjkalo krme tudi na pašnih planinah. Po oceni kmetijske svetovalne službe je bil do konca julija pridelek pri travi v povprečju za polovico manjši od normalnega, pri žitih za dve petini in pri zgodnjem krompirju od 50 do 60 odstotkov. Silažna koruza je prizadeta od 40 do 60 odstotkov, velik izpad bo tudi pri poznem krompirju in drugih poljščinah. Občinam je škodo do konca julija prijavilo več kot dva tisoč kmetijskih gospodarstev, razmere pa se v avgustovski pripeki samo še poslabšujejo. Posledice se odražajo že tudi na trgu: ponudba živine se povečuje, cene padajo, krma se draži...
Čeprav bi kmetje čimprej potrebovali denar za nakup dodatne krme, je postopek za uveljavitev državne denarne pomoči po novih predpisih zelo dolg in zapleten. Najprej bo država zbrala prijave o škodi, na podlagi katerih bo odločila o pomoči iz proračuna, šele nato bodo kmetje lahko vlagali zahtevke za dodelitev denarne pomoči. V kmetijsko gozdarski zbornici so izračunali, da bi ob upoštevanju skrajnih rokov potrebovala kar sedem mesecev, da bi zbrala vloge prosilcev, nato pa še precej časa za preverjanje in izplačila.
Pregovor "kdor hitro da, dvakrat da*' v državnem primeru očitno ne velja. Ali pač?! Morda bo država le intervenirala s koruzo iz blagovnih rezerv, kar predlagata kmetijsko gozdarska zbornica in ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Cveto Zaplotnik
Varčujte z vodo!
Kranj - Huda vročina ne popušča in tudi vremenoslovci za prihodnje dni še ne obetajo ohladitev in obilnejših padavin. Pomanjkanje padavin se že pozna pri oskrbi s pitno vodo. Količina vode v gorenjskih vodohramih seje ponekod zmanjšala za 30 do 50 odstotkov in če se bo vročina nadaljevala, jo bodo morali zapirati. Kranjsko komunalno podjetje vodo vozi v Trstenik, Pangeršico, Tenctiše, Čadovlje, Hraše, Žablje in Tatinec. Primanjkovati jo je začelo tudi v tržiški občini; s cisternami jo vozijo v Gozd, gasilci sojo te dni začeli voziti na Bistriško planino, težave pa imajo tudi na ostalih planinah. V radovljiški občini so pomanjkanje najbolj občutili v Kropi, saj sojo ta teden že zapirali, enako velja za Šenčurjane, v jeseniški, blejski, škofjeloški, kamniški in domžalski občini pa v javnem vodovodu pomanjkanja še ni, jo pa primanjkuje v vaških vodovodih. V večini občin velja prepoved zalivanja vrtov in pranja avtomobilov, vendar v komunalnih službah pravijo, da ljudje prepovedi v glavnem ne spoštujejo. (Več na 8. strani) R.Š., foto: Gorazd Kavčič
V nekatere gorenjske kraje pitno vodo že vozijo s cisternami.
JL# T% hffjiii I m   f ■Miitii
f%K<L UP 2
ft
m
Radovljiška šola z novo telovadnico
Ob občinskem prazniku so v Osnovni šoli Antona Janše odprli novo telovadnico in prenovljene šolske prostore.
Radovljica - Radovljiške osnovne šole in podružnične šole so pripravljene na devetletko. Pomembno dejanje je bilo torkovo odprtje nove telovadnice in prenovljenih prostorov v Osnovni šoli Antona Janše, ki sta jih odprla radovljiški župan Jan-
ko S. Stušek in državni sekretar ministrstva za šolstvo, znanost in šport dr. Zoran Stančič.
Šola je pridobila dobrih 370 kvadratnih metrov veliko telovadnico, prenovljenih in novozgrajenih prostorov pa je 1164 kvadratnih metrov. Škofjeloško
Super pbtetje pred SUPtRmARKETOM Kokrica, j
i Acroni ostaja v državni lasti
*j Ljubljana - Komisija za vodenje in nadzor postopka prodaje železarskih družb je v sredo odločila, da se prodaja 80-odstotnih lastniških deležev države v treh jedrnih družbah Slovenskih PI*   železarn, Acroniju Jesenice, Metalu Ravne in Nožih Ravne, do
*     nadaljnjega ustavi. Kot je razložil predsednik omenjene komisije
1 Iztok Kremsar, pri odločanju o prispelih sicer zelo kvalitetnih f    ponudbah ni bila pomembna le cena, pač pa so zahtevali tudi zaveze
2 kupcev o bodočem razvoju družb, investicijah in zaposlovanju, prav I     te pa so bile, spričo slabega položaja na področju jeklarstva v svetu, preskromne. Po tehtnem premisleku so se odločili, da prodajo
"*     odložijo za nedoločen čas. Š. Z.
podjetje Tehnik je dela končalo v osmih mesecih, nadzor je opravila radovljiška družba Ing Arh, načrte pa je pripravil arhitekt Andrej Ravnikar, ki je v osemdesetih letih načrtoval tudi gradnjo omenjene osnovne šole. Gradnja telovadnice in prenova šolskih prostorov, med drugim so uredili likovno in multimedijsko učilnico ter obnovili šolsko kuhinjo, sta stali 228 milijonov tolarjev, od tega je dobrih 42 milijonov tolarjev prispevalo ministrstvo za šolstvo, znanost in
MauinšJkK
GOSTILNA
S PRENOČIŠČI
IN PIVOVARNA
MarinŠek Marjan s.p. Glavna c. 2. Naklo tel.: 04 25 77 270
PRENOČIŠČA POROČNE ZABAVE
šport, 5 milijonov tolarjev pa je za telovadnico prispevala Fundacija za financiranje športnih organizacij. Do konca oktobra bo ljubljansko podjetje Atlas poskrbelo za opremo, telovadnico pa bo opremil Elan. Nova telovadnica in obnovljeni prostori bodo po besedah ravnatelja Franca Markjja omogočili boljše delo, šola s prilagojenim programom pa nudi gostoljubje tudi otrokom z blejske in iz bohinjske občine. Župan Stušek je ob odprtju dejal, da bodo do leta 2007 uresničili celoten program investicij v osnovnih in podružničnih šolah, ki bo občino stal 400 milijonov tolarjev. Renata Škrjanc, foto: Tina Doki
	
	
H	
O • •	
	
s	
	g
LEA	
	s
9770352666025
Ribiči jeseni ob lovišča?
Hrvaško kmetijsko ministrstvo je za jesen napovedalo uvedbo izključno ekonomske cone v Jadranskem morju, s čimer bi slovenski
ribiči ostali brez pravice do ribolova v mednarodnih vodah.
Ljubljana - Medtem ko so slovenski parlamentarci in vladna ekipa odšli na dopust, so v naši južni sosedi Hrvaški na glas začeli razmišljati o razglasitvi izključno ekonomske cone (EEZ) v Jadranskem morju. Vsaj tako je napovedalo hrvaško kmetijsko ministrstvo. Slovenska stran nasprotuje hrvaški nameri iz vsaj dveh razlogov: uvedba ekonomske cone bi zaradi izgube lovišč pomenila velik udarec za slovenske ribiče, po drugi strani pa bi Sloveniji preprečila normalen dostop do mednarodnih voda. Najbližji namreč ne bi bil več na znani točki T5 (na višini Umaga), ampak pred albansko in črnogorsko obalo.
"Republika Slovenija bo nasprotovala vsakršnim enostranskim potezam, ki bi bile v nasprotju s politiko in prakso Evropske unije ter določbami Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu iz leta 1982 oziroma ki bi predstavljale enostranski poseg v dogovorjene rešitve do dokončne uveljavitve meje na morju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško," je v začetku tedna sporočilo ministrstvo za notranje zadeve, ki je že reagiralo po diplomatski poti in Banske dvore že zaprosilo za uradno pojasnilo. Zunanje mini-
Kranj - Na letošnji kranjski noči je bil med nastopajočimi tudi tamburaški orkester iz Banja Luke. Banja Luka z okrog 280.000 prebivalci je glavno mesto Republike Srbske v Bosni in Hercegovini in je bilo med prvimi mesti v nekdanji Jugoslaviji sklenilo pobratenje s Kranjem. Gostovanje tambu-rašev, ki jih vodi umetniški vodja in dirigent Zdravko Čosič, je doka/, obojestranske želje po oživitvi sodelovanja med mestoma in občinama. V Kranju deluje Kulturno društvo Brdo Srbov iz Republike Srbske, ki ga vodi Krstan Šućur, in je pomagalo pri organizaciji gostovanja v Kranju, v Banja Luki pa je zelo dejavna Zveza Slovencev v Republiki Srbski, ki mu predseduje Franc Šošnja. Njegov stari oče se je iz Slovenije
strstvo je ob tem še dodalo, da tudi EU ni naklonjena ustanavljanju novih ekonomskih con na njenem območju, predvsem pa zelo jasno nasprotuje enostranskim proglasitvam oziroma aktom. Hrvaškega odgovora še ni.
Hrvaška vlada o uvedbi izključno ekonomske cone v Jadranu razmišlja zaradi zahtev tamkajšnjih ribičev, naj tujim, sodobnejšim ladjam onemogoči ribolov v mednarodnih vodah, saj je Jadran zaradi prekomernega izlova tujih ribiških ladij že preveč osiromašen z ribami. Ob tej uradni razlagi pa prihajajo na dan še neuradni namigi.
preselil v Banja Luko. Zveza ima nad 1000 članov. Registrirana je bila v začetku leta 1998 in je ena od manjšinskih zvez v Republiki Srbski, kjer organizirano delujejo še zlasti Ukrajinci, Čehi in Romi. Zveza Slovencev organizira s pomočjo ustanov iz Slovenije, ki skrbijo za sodelovanje in pomoč Slovencem po svetu, dopolnilni pouk slovenščine in druge oblike pomoči, tudi s štipendijami za študij v Sloveniji ali v Banja Luki. V prostorih Zveze v Ulici Save Mrkalja organizira slovensko veleposlaništvo iz Sarajeva enkrat tedensko konzularni dan. To je premalo. Sloveniji so že predlagali, naj odpre v Banja Luki generalni konzulat. Sodelovanje se začenja tudi v kulturi in športu, saj ima reka Vrbas izjemne pogoje za čolnarjenje in
da se južni sosedje za izključno ekonomsko cono zanimajo tudi zaradi nadzora nad v bodoče vedno bolj bogatega naftnega prometa po morju, ko bo zgrajen naftovod iz Rusije do Jadrana.
Z razglasitvijo ekonomske cone bi Hrvatje razširili svoje ribolovno območje tudi na mednarodne vode, v katerih bi imeli celo ekskluzivno pravico izkoriščanja naravnih bogastev. Za informacijo povejmo, da v Jadranskem morju po dostopnih podatkih slovenski ribiči ulovijo skupno okoli 1.700 ton rib na leto, hrvaški okoli 18.000 ton rib, italijanski pa 230.000 ton, zato verjetno tudi Italiji uvedba EEZ ne bo ravno povšeči, razen če se državi po tihem že ne dogovarjata med seboj. Šušlja se namreč, da naj bi naši sosedi že pred koncem leta podpisali bilateralni ribolovni sporazum.
Slovenski strokovnjaki opozarjajo, da se lahko ohranitev ribjega fonda v Jadranu doseže
kajakaštvo in jo vedno pogosteje uporabljajo za vadbo tudi slovenski kajakaši, kanuisti in raftarji. Društveno življenje je živahno in tudi družabno, še posebej na martinovanjih in kurentovanjih ter po proslavah, ki jih pripravljajo v počastitev slovenskih praznikov. V Banja Luki delujeta dva kakovostna pevska zbora, mešani pevski zbor Davorin Jenko in oktet Lipa, kiju vodi Gorazd Živeni-ca. Petje ima v Republiki Srbski dolgoletno tradicijo. Kakovostni slovenski zbori, Še posebej pa Slovenski oktet z značilnim ok-tetovskim načinom petja, ki v njihovih krajih nima tradicije, so jim vzor. Radi bi pogosteje peli v Sloveniji in pokazali, kaj znajo. Razdalja ni velika. Med Ljubljano in Banja Luko le nekaj nad 300 kilometrov
in so z avtomobilom hitreje v Sloveniji kot v Sarajevu. Za sodelovanje se zanimajo likovniki, plesalci in drugi kulturni ustvarjalci.
Milenko Malinović, šef oddelka za družbene dejavnosti banjaluŠke mestne uprave, je potrdil interes njegovega mesta za sodelovanje s Kranjem in za sodelovanje med Slovenijo in njegovo državo. Povedal je, da mestna uprava pomaga narodnim manjšinam pri dejavnostih. Slovenska ki seje po vojni organizirala med prvimi. Republika srbska želi dobiti večji delež v gospodarskem in trgovinskem sodelovanju med Slovenijo in Bosno in Hercegovino. Slovenski izdelki so spoštovani in iskani. Tak primer so gospodinjski stroji Gorenja in gume iz kranjske Save.    Jože Košnjek
tudi na druge, manj boleče načine. Eden izmed takih bi bila lahko razglasitev ribiške zaščitne cone, ki bi dostop do ribolovnih virov omejevala, bila pa bi pod jurisdikcijo EU. V njej bi lahko lovili le ribiči držav članic EU, ostali ribiči pale na podlagi dvostranskih ribolovnih
Med poglavitnimi razlogi za spremembe je razdrobljenost priznanj po področjih in zaradi tega preveliko število, ki se letno podeljuje, po drugi strani pa ugotavljajo, da pri predlogih nagrajencev prevladuje politika in ne stroka. Že svetniki prejšnjega mandata so razmišljali o zmanjšanju števila področij, za katera podeljujejo priznanja, ukinitvi denarnih nagrad oziroma naj jih prejmejo vsi nagrajenci, tudi za področja obrti in podjetništva ter društva, zavodi in podobno. Ob koncu mandata je na eni od sej bila že predvidena obravnava sprememb, pa so se odloČili, da točko umaknejo z dnevnega reda predvsem zaradi sklepa statutarne komisije, naj se črta poglavje o načinu dela strokovne komisije, ki bi vsako leto opravila izbor nagrajencev.
Na kaj se torej nanašajo spremembe pri priznanjih Občine Jesenice, ki so deležne tolikih usklajevanj?
Če je v še veljavnem odloku navedenih pet vrst priznanj in pri plaketah ter diplomah še pet področij, je v spremembah predvideno zmanjšanje na tri vrste priznanj, in sicer podelitev naziva Častni občan, plaketo občine in plaketo župana. Letno naj bi podelili največ tri plakete občine (na te so vezane tudi denarne nagrade), medtem ko bi bila županova plaketa namenjena za posebne priložnosti in za različna po-
sporazumov. Konec leta bo sicer v Benetkah v organizaciji Evropske komisije potekala mednarodna konferenca, na kateri bodo razpravljali prav o vprašanjih izključne ribolovne cone v Jadranu, na kateri bodo sodelovali tudi slovenski predstavniki. Simon Subic
dročja posameznikom, delegacijam iz domovine in tujine po presoji župana. Izbor nagrajencev, ki ga sedaj predlaga komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, bi prepustili strokovni komisiji za izbiro predlogov, ki bi jo imenovali vsako leto posebej.
Svetniki so se v razpravi sicer strinjali, naj bo po vrstah priznanj manj, ker imajo za nagrajence tako večjo vrednost. Pomanjkljivosti (Matjaž Peskar, dr. Božidar Brudar) pa so videli predvsem v tem, da pri strokovni komisiji niso navedeni kriteriji, po katerih bi imenovali njene člane, in kriteriji za izbor nagrajencev (čeprav je že sedaj v veljavi poseben pravilnik, ki slednje opredeljuje) ter da je potrebno pri priznanjih, ki jih podeljuje župan, točno navesti, katera, koliko in za katere priložnosti so ta priznanja. Prav tako se je pojavljal tudi dvom, da bodo stroški financiranja ostali na približno isti ravni oziroma se bodo zaradi manjšega števila priznanj morda celo zmanjšali.
Čeprav so na predlog sprememb izrekli pripombe, ki bi jih bilo mogoče upoštevati do druge obravnave, so se odločili, naj pripravljavec nalogo opravi še enkrat. Zaenkrat je videti, da do prihodnje pomladi, ko je praznik občine, še ne bo sprememb na tem področju.
Mendi Kokot
KOTIČEK ZA NAROČNIKE
Mesečna naročnina
V zadnjem času dobivamo vse več vaših pisem, da težko plačujete naročnino. Časi postajajo težki, vsega je dovolj, le denarja nam primanjkuje. Pri srcu me zaboli, ko berem pismo zveste bralke, ki pravi, da se boji položnice, ki pride vsake tri mesece. Takrat si ne more privoščiti ničesar. Vendar ji Gorenjski glas krajša čas. Tako rada ga bere in tako je navezana na 'Gorenjca', da se raje odpove nedeljskemu priboljšku. Gorenjski glas je ljudski časopis, zato je med našimi naročnicami in naročniki veliko takšnih, ki težko plačujete naročnino. Zlasti tisti, ki živite sami in najbolj potrebujete prijatelja, ki prihaja v hišo vsak torek in petek. Zato smo se odločili, da uvedemo mesečno naročnino. Naročnina za mesece julij, avgust in september znašal 5.032 tolarjev. Mesečna naročnina torej znaša 1.677,60 tolarjev. Verjetno bi lažje plačali vsak mesec tisočaka in pol kot slabih pet tisočakov na tri mesece. Odločite se sami. Premislite, kaj vam bolj ustreza. Če se boste odločili za mesečno naročnino, vas prosimo, da nam to sporočite. Pokličite naš naročniški oddelek po telefonu številka 04/201-42-41, lahko tudi tajništvo na številko 04/201-42-00. Povedati nam morate seveda vašo naročniško številko, ki je zapisana ob Vašem naslovu na prvi strani. Še bolj bomo veseli, če nam boste pisali. Izpolnite izjavo, izrežite jo iz časopisa in na hrbtni strani bo vaša naročniška številka. Pošljite nam jo na naslov: Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj. Vsi, ki želite prejeti PROGRAMSKO KNJIŽICO FESTIVAL CARNIOLA (Poletje v Kranju), nas lahko v avgustu pokličete vsak ponedeljek od 10. do 12. ure na telefon 04/201-42-41.
Ime in priimek
Naslov
Za vas beležimo čas!
Podpis
rmmmEJiGLAS
Kdo je bil v Ingolstadtu
Kranj - Ker tisti Slovenci, ki so bili med drugo svetovno vojno izgnani v Nemčijo in so bili v raznih taboriščih, v nemških arhivih niso evidentirani, je začelo Združenje žrtev okupatorjev Kranj zbirati podatke o teh ljudeh. Pri tem je naletelo na naklonjenost in pomoč nemških oblasti, vendar mora večino dela opraviti Združenje samo in ljudje, ki so bili tja izgnani, ter njihovi svojci. Združenje poudarja, da v tem primeru ne gre za odškodnino, ampak za seznanjanje nemškega naroda, da so bili med vojno na njihovem ozemlju tudi izgnanci, taboriščniki, deportiranci in vojni ujetniki iz Slovenije. Sedaj je na vrsti Ingolstadt. Združenje prosi vse, ki so bili med vojno tam, naj posredujejo svoje osebne podatke, čas in kraj bivanja v Nemčiji, ime podjetja ali gospodinjstva, kjer je nekdo bival, in druge zanimivosti. To velja tudi za umrle. Kdor ima možnost, naj podatke sam prevede v nemščino. Sicer bo to storilo Združenje žrtev okupatorjev. Podatke je treba poslati na naslov Združenje žrtev okupatorjev 1941 - 45 Kranj, Slovenski trg 1, p.p.12, 4000 Kranj. J.K.
Banja Luka želi sodelovati s Kranjem
V Kranju deluje Kulturno društvo Brdo, ki združuje Srbe iz Republike Srbske v Bosni in Hercegovini.
Občinska priznanja še po starem
Jesenice - Pobude, da bi spremenili sedaj veljavni odlok o priznanjih jeseniške občine, so bile že v prejšnjem mandatu, bil je tudi pripravljen predlog sprememb za prvo obravnavo, vendar so se svetniki takratne sestave odločili, da nalogo prepustijo sedanjim. Na julijski seji občinskega sveta letos pa se svetnikom predlog še vedno ni zdel dovolj dodelan in so ga vrnili v ponovno pripravo predlagatelju.
Praznično z nagrajenci
Na osrednji slovesnosti so podelili letošnje občinske nagrade. Občinski praznik v znamenju končanih projektov.
Radovljica - Linhartov trg je bil v torek zvečer prizorišče osrednje proslave ob občinskem prazniku, 5. avgustu, ki ga radovljiška občina praznuje v spomin na ustanovitev Cankarjevega bataljona na Vodiški planini. Ob tej priložnosti je radovljiški župan Janko S. Stušek podelil občinske nagrade in v svojem govoru ocenil opravljeno delo.
Župan Janko S. Stušek je veliko plaketo občine Radovljica za življenjsko delo izročil ekonomistu Pavlu Žerovniku.
Veliko plaketo radovljiške občine je za življenjsko delo prejel ekonomist Pavel Žerovnik, ki je s svojim delom prispeval k
Bilje dolgoletni direktor v tekstilni industriji, od leta 1982 do 1986 je bil član izvršnega sveta občine Radovljica in do leta
ta, dejaven pa je bil tudi v borčevski organizaciji in organizaciji Rdečega križa. Občinsko plaketo so prejeli: Prostovoljni gasilski društvi Radovljica in Ljubno ob 120-letnici in 100-letnici njunega delovanja ter Milan Kotnik za dosežke v športu. Kotnik je bil prvak Jugoslavije na 3000 metrov z ovirami in več kot 15 let državni reprezentant. Pečat občine je ob 50-letnici delovanja prejela Psihiatrična bolnišnica Begunje, občinsko medaljo pa Minka Koželj za dolgoletno prostovoljno delo v organizaciji Rdečega križa (RK). Koželjeva se je zahvalila za priznanje in ob tem dejala, da mora RK ostati humanitarna organizacija in izrazila željo, da bi si slednja čim prej povrnila ugled, ki ga je zaradi nekorektnega poslovanja pred časom izgubila.
V spremljajočem programu je nastopil leski pihalni orkester, novost pa je bil predstavitveni
film letošnjih nagrajencev, scenarij zanj je pripravila Alenka Bole - Vrabec. Zupan Stušek je v svojem govoru med drugim dejal, daje praznik priložnost za pregled opravljenega dela in pogled v prihodnost, k novim načrtom. Občina je letošnjim investicijam, večino so jih že uspešno končali, namenila več kot 400 milijonov tolarjev. Končana je obnova Linhartovega trga, Telekom naj bi čim prej odstranil telefonske kable s fasade radovljiške graščine, končan je projekt prenove Osnovne šole Antona Janše, obnove je bila deležna Gorenjska cesta, v mestu so uredili kanalizacijo, med večjimi načrti pa je gradnja kanalizacije s čistilno napravo in komunalne deponije. Velika investicija bo tudi gradnja čistilne naprave, ki bo stala več kot 1 milijardo tolarjev, z deli pa naj bi začeli prihodnje leto. Renata Škrjanc, foto: Tina Doki
Devetletka tudi v Pirničah
Medvode - V začetku junija je župan občine Medvode Stanislav Žagar v imenu občine Medvode, kot lastnice šolskih prostorov, podpisal pogodbo z izvajalcem del, dobavitelji šolske opreme in predstavnikom nadzorne službe za gradnjo prizidka in rekonstrukcijo obstoječega prostora na OS Pirniče in OS Simona Jenka Smlednik. Tako seje začela nedvomno največja naložba v občini v tem mandatu, ki bo v prvi fazi vredna 360 milijonov tolarjev. Do 31. avgusta ima namreč IPL Ljubljana čas za rekonstrukcijo obstoječih
prostorov na obeh šolah, podjetji Atlas in UMT pa za vgradnjo opreme. Dozidava novih učilnic pa mora biti končana do konca tega leta. V celotnem mandatu pa nameravajo v občini Medvode usposobiti za devetletko tudi ostali dve podružnični šoli, za kar bo morala zagotoviti občina sama, brez pomoči države, poldrugo milijardo tolarjev. Na sliki: gradnja prizidka pri OS Pirniče.
Andrej Zalar
razvoju gospodarstva v občini.    1990 predsednik izvršnega sve-
Oživljanje pastirske tradicije
Velika planina - V Zakladu narave, kakor pogosto imenujejo Veliko planino, že od 29. julija poteka Mednarodni etnološko -renovacijski delovani tabor, ki ga v sodelovanju z Zavodom za prostovoljno delo Voluntariat iz Ljubljane organizira Študentski klub Domžale. Tabor je nadaljevanje lanskega, ko so udeleženci iz vseh vetrov pomagali pastirjem pri vsakdanjih opravilih, obenem pa so uredili in očistili tudi širšo okolico in znamenito Preskarjevo bajto. Enajst prostovoljk in prostovoljcev iz Španije, Italije, Belgije, Švice, Švedske, Poljske, Velike Britanije, Češke, Finske Nizozemske in Slovenije, ki jih združuje želja po aktivnem in koristnem preživljanju prostega časa ter spoznavanju novih kultur, ljudi in običajev, s podobnim delom nadaljujejo tudi letos. Obenem so za obiskovalce v Preskarjevi bajti vsak dan od 9. do 16. ure pripravili tudi brezplačen ogled lani posnetega dokumentarnega filma Blizu nebes, ki prikazuje drobce iz življenja pastirjev na Veliki Planini in projekcijo diapozitivov na isto temo, saj jim želijo pastirsko življenje čim bolj predstaviti. Tabor je tudi pomembna popesuitev turistične ponudbe na Veliki planini, predvsem pa dobrodošlo zavzemanje za oživljanje in predstavitev skoraj že pozabljenega dela slovenske etnološke dediščine. V zaključnem delu, ki bo v soboto, 9., in nedeljo, 10. avgusta, pa bo tudi dvodnevnim pastirskim praznik, ki bo združen z praznikom Marije Snežne, zavetnice v kapelici na Veliki planini. Praznična maša bo v nedeljo ob 11. uri. Katja Dolenc
Darilo vsem novorojenčkom
Preddvor - Preddvorska občina prav tako daje prispevek novorojenčkom in njihovim materam. Ob rojstvu jim namreč podeli odločbo, s katero lahko kupijo blago v vrednosti 20 tisočakov v trgovini na Srednji Beli. Pogoj za pridobitev sredstev je kopija rojstnega lista in dokazilo o stalnem prebivališču, ki ju starši predložijo občini Preddvor. D.Ž.
Krožišče skorajda urejeno
Jesenice - Aprila začeta gradnja krožišča na Cesti železarjev v bližini bencinskega servisa, Centra za socialno delo in nove stavbe občinske uprave je skorajda zaključena. Promet je stekel 9. julija, poskusno so vodo v vodomet spustili 29. julija, slovesnost bo pa kar skupna, predvidoma sredi septembra, ko se bo uradno zaključil velik projekt urejanja poslovne cone.
Mimogrede, veste za pravila vožnje pri uvozu in izvozu iz krožišča? Ko prihajamo v krožišče, ni potrebno vključiti desnega smernega kazalca, moramo pa dati prednost pešcem in kolesarjem, ki prečkajo vozišče na prehodu. Pri izvozu iz krožišča je vklop smernega kazalca obvezen, saj je to edini način obveščanja voznikov, ki vozijo za nami, da zapuščamo krožišče.
Gradbena dela v krožišču so zaključena, dokončati je treba še vodomet in hortikulturno ureditev v sredinskem delu. Napajanje
vodometa bodo uredili tako, da se ne bo porabljala kakovostna pitna voda, ampak viški vode. Med seboj povezujejo stare re-
zervoarje, ki so izven rabe. Samo krožišče je sicer del širšega bodočega sistema povezovalnih cest med vzhodnim in zahodnim priključkom na avtocesto. Ta obsega cesto od Plavškega travnika do poslovne cone na območju železarne, mimo Gradisa in Les-nine skozi železarno, prečno cesto in novim mostom čez Savo. V projekt je zajeta tudi vsa infrastruktura - novo zgrajeno vodovodno in plinovodno omrežje, prestavitev železniških tirov, kanalizacija za meteorne in fe-kalne vode, elektrika, telefonski vodi, javna razsvetljava. Po besedah župana Borisa Breganta je naložba vredna okoli 2,5 milijarde tolarjev, pri čemer je 900 milijonov evropskih sredstev, milijardo prispeva država, 600 milijonov pa je občinskega denarja. Začetek naložbe sega v leto 1999, glavnina izvedbenih del pa je bila opravljena letos. V prej navedenih številkah ni zajet odkup zemljišč v lasti Slovenskih železarn. Strošek pa bo odvisen od cene, za katero se bodo pogodili. Če želijo zaključiti načrtovane povezave, bo potrebno vložiti še okoli 500
Piše: Mag. Cene Matičič
Akcija 25 poslancev ali Vpet v leta pomladi sedemdesetih let
(XX. del)
Ivan Kreft napove protiakcijske procese
Po sestanku, ki je bil strpen in korekten, smo se razšli v prepričanju, ki ga je politično prekaljeni Ivan Kreft formuliral takole: "Proti nam trem bodo sprožili akcije na ravneh SZDL in partije" Vrnil sem se v poslansko sobo, kjer sta poleg naju dveh (Ivana Krefta in mene) stalno sedela še dva nekdanja poslanca, sedaj svetnika skupščine. Moj pozdrav je izzvenel v prazno. "Aha...," me je prešinilo, "...vsi nas že obsojajo...!"
Župani in poslanci Ljubljane nas podpirajo
Na večer je bil sestanek ljubljanskih poslancev, županov in vodstvenih članov družbeno-po-
litičnih organizacij. Tone Remc in Mišo Krivic sta me pozno v noč obvestila, da so se vse razprave v končni fazi vedno obrnile nam v prid, in da sicer predlagana obsodba proti nam trem ni bila niti izrečena, še manj sprejeta. Ob tej spodbudni novici sem si začrtal osnovne premise mojega nastopa za jutrišnjo sejo razširjenega komiteja ZKS v Domžalah. Bil sem prepričan, da me bodo občinski sekretar Aleksander Skok in njemu zvesti, seveda ob ustrezni podpori in navodilih iz Ljubljane, kar najostreje napadli.
Prirojena razvedrilna žilica mi je vedno koristila. Tudi tokrat. Kar nenadoma me je vrnila na podobno "afero Dedijer", ki sem jo kot svojevrsten odpor uradno-ubogljivi politični struk-
turi predlagal in jo kot poslansko vprašanje državnemu sekretarju za notranje zadeve spravil na redno zasedanje našega zbora.
Afera Vladimir Dedijer
Vladimir Dedijer je bil prav v vrhu takratnih najvišjih državnih in partijskih veljakov Jugoslavije. Bil je celo med redkimi prijatelji Josipa Broza, ki so se z njim tikali. Po rodu iz Hercegovine je bil nedvomno med najbolj izobraženimi, kot prodoren pisatelj pa tudi edini, ki mu je bilo zaupano pisanje prispevkov za biografijo Josipa Broza. Takrat je bila že izdana in natisnjena prva nekaj sto strani obsežna knjiga, ki je spričo, nekaterih neznanih, pa tudi dokaj hudomušnih opisov, vz-
bujala pozornost ne le pri nas doma, pač pa tudi v tujini. Živahen in plodovit pisatelj, ter izjemno komunikativni sogovornik in komentator je bil neskončno zaljubljen v Slovenijo, ki jo je štel in opisoval kot svojo drugo domovino. Poročen s Slovenko je imel svoj "vikend" nekje ob gohinjskem jezeru, v Ljubljani pa garsonjero, v kateri je občasno prebival in pisal svoje spomine.
Osebno ga sicer nisem poznal, sicer pa je bil tudi kakih 20 let starejši od mene. No, ker sem bil znan kot prodoren in glasen poslanec, ki "nima dlake na jeziku", me je kar sam poiskal. Tako sva se bolj ali manj zbližala, polagoma pa tudi spoprijateljila. Tudi v slovenščini je bil kar vešč, tako da so najini pestri pogovori potekali kar v našem jeziku. Odprt, kot je le znal biti, mi je marsikaj pripovedoval iz pestrega dogajanja med NOB, o svojih odnosih do Rankoviča, ki so ga ob njegovi aferi vsi, razen njega, obsojali, pa o neznanih dogovorih in tajnih pogovorih
Tita z vodjem četnikov Mihaj-lovičem ali pa nemškim poveljstvom, do najnovejših težav, preprek in pragov, ki mu jih je vztrajno postavljala Brozova žena Jovanka, želeč ga trajno odstraniti iz najožjega kroga Titovih prijateljev in sodelavcev. Imel je dva sinova in eden njih se je smrtno ponesrečil v slovenskih planinah, Dedijer pa je vztrajno dokazoval, daje bila nesreča čisto načrtno izpeljana. Ko sem se o tem zadnjem natančneje seznanil, prebral nekaj njegovih zapisov sem sklenil, da zadevo preko poslanskega vprašanja spravim na dnevni red našega parlamenta, ter zahteval, da sekretariat za notranje zadeve problem razišče, ter nudi Dedijerju in njegovi družini ustrezno zaščito.
se nadaljuje
Knjiga avtorja Ceneta Matičiča bo izšla prihodnje leto 2004. Prednaročila sporočite na naslov: Gorenjski glas, Kranj, Zoisova 1, telefon: 201 42 00
milijonov tolarjev za dokončanje vzdolžne ceste in izgradnjo drugega krožišča na Slovenskem Javorniku. To bi omogočilo mestu, da se razbremeni tovornega prometa.
"Končna vrednost se bo povzpela na več kot 3 milijarde tolarjev," pravi župan. "Ko bo vse to dokončano - upamo, da bomo uspeli na letošnjih razpisih in prihodnje leto -, bomo lahko objavili, da smo zaključili prvo fazo regeneracije Jesenic."
Mendi Kokot
JMWIEHGLAS
Odgovorna urednica Marija Volčjak Namestnika odgovorne urednice
Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik Uredništvo novinarji - uredniki: Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Helena Jelovčan, Katja Dolenc, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci: Matjaž Gregorič, Mateja Rant, Mendi Kokot, Miha Naglic, Renata Škrjanc, Simon Šubic, Marjeta Smolnikar fotografija
Tina Doki, Gorazd Kavčič, Gorazd Šinik lektorica Marjeta Vozlič
GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov Redna priloga naročniških izvodov predzadnji torek v mesecu je Moja Gorenjska. Ustanovitelj in izdajatelj Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak/ Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 04/201-42-00, telefax: 04/201-42-13 / E-mail: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon: 04/201-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku, uradne ure: vsak dan od 7. do 15.00 ure. Naročnina: telefon: 04/201-42-41 za tretje trimesečje 2003 znaša 5.930 tolarjev, posamezniki redni plačniki imajo 20-odstotni popust in zanje trimesečna naročnina znaša 5.032 tolarjev. Letna naročnina znaša 24.080 tolarjev, posamezniki - redni plačniki imajo 25-odstotni popust in zanje letna naročnina znaša 18.060 tolarjev. V cene je vračunan DDV. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja. Za tujino: letna naročnina 100 evrov: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8.5 % v ceni časopisa / CENA IZVODA: 290 SIT (16 HRK za prodajo na Hrvaškem).
Zahvala mladoporočencev
Za skupno novo življenjsko pot sva se odločala že od dne, ko je med nama preskočila iskrica ljubezni. Sadovi so se z leti potrjevali in naju še bolj trdno povezali v skupen dom. Družina se je širila, midva pa sva odlašala, da bi uradno potrdila najino zvezo. Ko sva uzrla povabilo Zavoda mladim za Gorenjsko poroko 2003, objavljeno v Gorenjskem glasu, sva bila takoj odločena, da kandidirava za poročni par. Pri tem ste naju z glasovnicami podprli številni bralci največjega gorenjskega časopisa. Priprave na slavnostni dogodek so bile zaradi organizacijske, medijske in pokroviteljske podpore dosti naporne, a polne pričakovanja.
Prepir kvari zdravje in mir
Tako meni Iva Ažman iz Krope, ki bo čez nekaj dni praznovala 100. rojstni dan. Namesto bučne veselice si želi
prijetno družinsko praznovanje.
Kropa - Trkanja ni slišala, saj je bila zatopljena v jutranja radijska poročila. Spremlja življenje in dogajanje v družbi. Ni še izstopila iz toka. Svoji častitljivi starosti ne daje velikega pomena. Zdi se ji samoumevno, da sprejema življenje in tisto, kar ji slednje prinaša. Dobro in slabo. Da se le nagiba bolj k dobremu. V sredo, 13. avgusta, bo praznovala svoj 100. rojstni dan. Stoletje življenja. Pravi, da je še pravočasno ustavila priprave na veliko slavje, saj ji je ljubše družinsko praznovanje. Torta, potica, domač kruh in njeni ljudje.
Sobota, 2. avgusta 2003, bo ostala za vedno nepozabna v najinem skupnem življenju. Zahvaljujeva se organizatorju Zavodu mladim, kranjskemu županu Mohorju Bogataju, Foto Mitju, Avtu Debevc d.o.o. Mengeš, Zlatarstvu MohoriČ, Gorenjskemu glasu in vsem ostalim pokroviteljem.   Mladoporočenca Jasna in Anton Pustinek
V Kropi, kamor je prišla iz Polhovega Gradca, je že skoraj sedem desetletij. Večino let v hiši Pr'Štanglnu. Doma je bilo deset otrok, Ažmanova je bila sedma, kljub temu pa je uspešno končala ljudsko in meščansko šolo ter trgovsko akademijo. Prvo svetovno vojno je doživela v Gradcu. Pravi, da so bili to slabi časi. Prinesli so lakoto. Domov se je po dveh letih vrnila suha kot trska, da so jo domači komaj prepoznali. Tedaj ji je bilo komaj 14 let. Pomembno je bilo srečanje s tedanjim di-
rektorjem kroparskega Plamena, ki ji je ponudil službo in "zakrivil" njen prihod v Kropo. "Vodila sem kulturni krožek, ženskam v Plamenu sem predavala celo literaturo. In v Plamenu sem dočakala tudi upokojitev. Sicer sem pa zelo rada zahajala v hribe in v posebno veselje mi je bilo delo na vrtu," se mladosti spominja bistra in zgovorna Iva Ažman. Se usodnejše pa je bilo srečanje s Kroparjem Justinom, ki je postal njen mož in jo dokončno zadržal v Kropi. Njegova mama
Poletni tabor slepih in slabovidnih
Športno društvo slepih in slabovidnih (SDSS) s sedežem v CSS v Škofji Loki je po petih letih obstoja že četrtič organiziralo poletni tabor za slepo in slabovidno mladino na Kolpi.
Marindol - Taborni prostor si vedno izberemo v Marindolu, kjer imajo kranjski taborniki svoje kapacitete in nam dopušča tako bivanje v šotorih, kot bivanje v domu tabornikov na skupnih ležiščih. Za slepe in slabovidne je zelo pomembno, da taborijo vedno na istem kraju, kjer so že orientirani in lahko že s prvim dnem pričnejo aktivno živeti v taboru. Vsi novinci pa se tako s pomočjo ostalih udeležencev že v toku prvega dne spoznajo s tabornim prostorom in s hišnim redom, katerega jim taborovodja Gregor Habjan vedno tudi na prvem zboru udeležencev predstavi.
Tabor je predvsem športno in kulturno obarvan. Aktivnosti, ki potekajo v času tabora, so prilagojene slepim in slabovidnim, tako da se lahko le ti pomerijo med seboj. Tekmovalna narava, ki se skriva v njih, tako pride na piano in so ob koncu tabora kljub izčrpanosti vseeno zado-
potapljaštvo, sankanje na kolescih, padalstvo... Vedno izvedemo tudi glasbeno delavnico, ustvarjalno delavnico in pa poljudno znanstveno delavnico. Popoldanski čas največkrat preživimo ob reki Kolpi, kjer smo večino časa v vodi, kajti Kolpa nam to z njeno temperaturo 26 stopinj Celzija omogoča. Čas na plaži izkoristimo za pogovor, ki ga mladi nasploh pogrešajo.
Na letošnjem taboru je bilo štirinajst udeležencev, od tega devet slepih, ki potrebujejo stalno spremstvo. Iz teh razlogov poleg voditeljev skupin in strokovnega kadra povabimo na tabor tudi sankače iz Sankaškega društva Domel, ki te dni izkoristijo za kondicijske priprave ter hkrati nudijo pomoč slepim in slabovidnim, sodelujejo v igrah in pripomorejo k večji borbenosti. Vsakoletna praksa kaže na to, da je to dobra oblika integracije in daje izvedba tabora v tej obliki enostavnejša in popolnejša.
Iva Ažman, stoletnica iz Krope.
je uradnikom kuhala kosila in med njimi je bila tudi Jva. "Nekega dne je prišel v prostor, kjer smo kosili, in materi dejal: "A to je naša nova "šlibarca" (uradnica, op.p.)?" Se mije najprej kar zamalo zdelo. Potem sva začela zahajati v hribe, leta 1941 pa sva se poročila. Najhuje je bilo med drugo svetovno vojno, ko je bil mož zaprt v Begunjah in predviden celo za usmrtitev. Pa se mu je kot po čudežu uspelo vrniti domov." Zdaj je že ducat let vdova.
Po vojni sta posvojila 12-letne-ga Silva, svojih otrok nista imela. Ažmanova se zelo razveseli njegovega obiska in obiska njegove družine. Z njimi bo praznovala tudi svoj 100. rojstni dan. Zaradi padca pred dvema letoma
težko hodi, nagaja ji sluh in zadnje čase tudi slabše vidi. Zjutraj in zvečer jo obiščeta negovalki Maruša in Alma, kosilo ji prinese gospodinja iz gostilne Pri Jarmu, dnevi pa ji večinoma minevajo ob branju Ognjišča, Družine, Prijatelja in Planinskega vestnika, radiu in televiziji. Ljubezen do gorskega sveta je ostala. Zdaj je zanjo nedosegljiv, z veseljem pa bi odšla še na kakšen izlet. Od sorodnikov ji je ostala le še 90-letna sestra Nada, ki živi v Angliji. Drobcena Iva je bolj malo, rada ima zelenjavo, do mesa pravi, da ji ni. Okrogla obletnica se ji ne zdi nič posebnega, vesela pa je obljube tamkajšnjega župnika, da bo za njen praznik maševal kar na njenem domu. Preživela je tri vojne. Danes pri ljudeh ne more razumeti njihove brezbrižnosti do naroda in slovenskega jezika, ki ga kvarijo tujke. Zadovoljna je z življenjem in pravi, da je pravzaprav srečen človek. In temu še doda, da se prepirov na daleč izogiba, se raje prilagodi. V življenju je pomembna tudi zmernost. Povsod. Čestitke za praznik! In nasvidenje ob letu osorej. Renata Škrjanc
Gorenjke In Gorenjci Poslušamo
/•jT^felBS)    041 944 944
Kranj - Radovljica - Jesenice
Internet: www.radiotop.net
izvesti poleg tedenske rekreativne vadbe za slepe in slabovidne dijake v CSS tri tabore, in sicer: poletni tabor na Kolpi, štiridnevno gornisko turo in pa zimski tabor na Pokljuki. Ti tabori zahtevajo na žalost tudi velike finančne vložke udeležen-
cev, kljub sponzorski pomoči CSS, SŠ CSS in dotacije škofjeloške občine, Zveze za šport otrok in Mladine Slovenije ter prijavljanju na različne projekte Republike Slovenije.
Taborovodja in predsednik SDSS Gregor Habjan
Svečano pod Limbarsko goro
Hrastnik - Minulo soboto je bila v Hrastniku pod Limbarsko goro v občini Moravče spominska svečanost. Na zboru s prek 700 udeleženci so v kulturnem programu nastopili pevski zbor Moravče, učenci moravske šole in godba iz Moravč. Slavnostni govornik na spominski svečanosti pa je bil naslovni škof prof. dr. Vekoslav Grmič. Tudi tokrat so se na proslavi spomnili tistega žalostnega in hkrati pretresljivega dogodka 20. avgusta 1942, ko so vas obkolili Nemci in začeli nasilno pobirati ljudi. Može so zaprli v Urbanov pod in jih mučili, nazadnje pa pod zažgali, domačije pa so izropali in prav tako zažgali. Zgorelo je dvanajst od štirinajstih domačij, 38 žensk, mater in otrok pa so izgnali. Na spominski svečanosti je dr. Vekoslav Grmič poudaril, daje bil požig vasi Hrastnik, Koreno in Zlato polje ter Hrastnik nad Moravčami eden najbolj gnusnih zločinov, ki so jih fašisti in nacisti zagrešili med okupacijo v letih 1941 -1945 nad Slovenci. Andrej Zalar
voljni. V dopoldanskem času Na zadnjem občnem zboru
vsak dan izvajamo tudi 90-mi- SDSS smo se odločili, da opus-
nutne delavnice različnih tem- tirno vse dejavnosti, ki so fi-
atik. Največ je Športnih, kot npr. nančno predrage, in skušamo
Praznik najstarejše Vogljanke
6. avgusta je 91. rojstni dan praznovala Ana Bobnar iz Vogelj, ki je najstarejša ženska v vasi. Sicer pa je v Vogljah
najstarejši Žerovnikov ata, ki je leto dni starejši od Ane.
Tudi v Tržiču so praznovali
Tržič - V nedeljo so se številni borci in simpatizerji narodno-os-vobodilnega boja zbrali na prizorišču boja prvega partizanskega bataljona na Slovenskem pod Storžičem, kjer je v neenakem boju padlo osem borcev in bork takratnega storžiškega bataljona. Navzočim je spregovoril borec in tudi nekdanji predsednik občinske skupščine Tine Tomazin in obudil spomin na takratne dogodke in jih povezal z današnjimi družbenimi dogajanji v občini in v svetu. Zbrane je pozdravil in nagovoril tudi sedanji župan občine Tržič Pavel Rupar, ki seje poleg štirih nekdanjih predsednikov občinskih skupščin odzval povabilu organizatorja spominske prireditve občinskega odbora Zveze združenj borcev in udeležencev NOB Tržič. Slovesnost so popestrili s pestrim kulturnim programom. J.B.
Voglje - V sredo je 91. rojstni dan praznovala Ana Bobnar, najstarejša krajanka Vogelj. Ob tej priložnosti ji je na dom prišel čestitat tudi šenčurski župan Miro Koželj v družbi z občinsko tajnico Marijo Cankar in predstavnico saškega Rdečega križa Vando Murnik.
Ana seje 6. avgusta 1912 rodila na majhni kmetiji na Spodnjem Brniku. Bila je najmlajša od šestih otrok. Čeprav je bila majhna kmetija, pa pravi, da je bilo dela vedno dovolj. Z 21 leti je šla za deklo k Žon v Trbojah. "Tri leta sem tam služila in kar lepo sem se imela. Imeli so veliko otrok, ki so me imeli radi in so veliko z menoj hodili," je povedala. Od tam je šla za štiri leta za služkinjo v Ljubljano. Tudi tam, pravi, sojo imeli radi, saj je bila poslušna in ubogljiva.
Kasneje se je vrnila na Gorenjsko, v Čirče k svojemu najstarejšemu bratu Cirilu in se kot tkalka zaposlila v kranjskem Inteksu. Zadnja tri leta pred
upokojitvijo - upokojila seje pri 50 letih - pa je kot šivalka delala v Planiki.
Ana se je poročila dvakrat. Prvič leta 1944 z Janezom Zu-pancem, tedaj je tudi prišla živet v Voglje k Trpanu. Usoda je hotela, da je hitro, že po dveh letih, postala vdova, saj so moža ubili v tistih mračnih povojnih časih, ker je med vojno
(prisilno) služil domobrancem. Iz prvega zakona ima dva sinova, ki ju je dolga leta vzgajala sama, nato pa se je poročila z domačinom Vinkom Bobnarjem.
"Večkrat sem ji pomagal pri hiši in tako se je zgodilo. Poročena sva že natanko 46 let, pet mesecev in osemnajst dni," je v sredo pojasnil Vinko, ki je
22 let mlajši od svoje žene. Danes je Ana zaradi poškodovanega kolka priklenjena na invalidski stol, zato ji je Vinko v veliko pomoč. "Dobro skrbi zame. Vse sam postori v hiši, celo kuha sam, še potico zna speči. Nimam se kaj pritoževati," mu je hvaležna.
Ana enkrat tedensko koristi pomoč na domu, pri pokrivanju stroškov te storitve pa pomaga občina, zato se je Vinko ob tej priložnosti zahvalil županu. Obenem pa je tudi potarnal, da je bil lani neprijetno presenečen, ker se njegove žene nihče ni spomnil, ko je slavila 90 let. "Vsaj Rdeči križ bi moral bolje slediti, kdaj kateri od starejših krajanov slavi visok jubilej, če se že prejšnji župan ni spomnil nanjo," je dejal Vinko.
Kakorkoli že, letos so Ano na Vinkovo pobudo vendarle obiskali, ji čestitali ter ji zaželeli predvsem zdravja. Tega ji želimo tudi v uredništvu Gorenjskega glasa!   Simon Šubic
Medicinka kuha, štiri pa pospravljajo
Pogačnikov dom na Kriških podih, ki ga obišče kar 5000 ljudi v sezoni, vodi pet mladih prikupnih študentk.
Kriški podi - Pogačnikov dom na 2050 metrih nadmorske višine je v teh dneh pravo mravljišče gornikov in pohodnikov. Dom, ki ga oskrbuje Planinsko društvo Radovljica, je osrednja planinska postojanka Razorjeve skupine, po legi in razgledu sodi
med naše najlepše planinske postojanke. Pomemben je kot vmesna postojanka na poti z Vršiča na Triglav in izhodišče za ture na Razor, Planjo, Križ, Ste-nar, Bovški Gamsovec, Pihavec. Kar nas je v Pogačnikovem domu prijetno presenetilo, pa je kljub množičnemu obisku neverjetna čistoča in prijaznost osebja. In to kakšnega osebja!
Precej planinskih društev se pritožuje, da v koče ne morejo dobiti primernega kadra. Zato malodane padajo na kolena pred "starimi" - po letih in stažu - oskrbniki, naj vendarle še vzdržijo
Po podatkih Planinskega društva Radovljica dom obišče letno kar 5 tisoč planincev. Pred leti so z veliko investicijo 40 milijonov tolarjev obnovili dostavno žičnico. Prihodnje leto bodo zamenjali streho, radi bi obnovili fasado in zgradili čistilno napravo. Dom ima lasten vir elektrike, sončne celice in dovolj vode iz zgornjega Kriškega jezera.
Saša Eržen, oskrbnica
Obnove cest na kamniškem
Po posameznih krajevnih skupnostih s sodelovanjem krajanov in občinskim denarjem urejajo ceste.
Kamnik - "Res je vročina, vendar pa je za nas "komunalce" to tudi glavna sezona," je pred dnevi pripovedoval Ivan Kenda, svetovalec predstojnika za cestno prometne zadeve in elementarne nesreče ter za redno vzdrževanje lokalnih in javnih poti oziroma javnih površin pa za urejanje signalizacij in zimske službe.
V teh dneh namreč potekajo večja dela za ureditev asfaltiranja na odseku Sovinja peč - Poljana, kjer bo asfaltiranih 365 metrov ceste, na odseku Vranja peč - Velika Lasna 565 metrov, 1954 metrov ceste na kamniški Stari grad in na odseku Vaseno -Sidol 300 metrov. Povsod je ob sodelovanju krajanov investitor občina iz proračuna.
V Tuhinjski dolini so sanirali tudi .velik plaz. Uredili pa so oziroma še bodo tudi manjše
tudi odvodnjavanje. Sredi septembra se bo začela velika rekonstrukcija regionalne ceste na odseku Godič - Stahovica v dolžini 850 metrov in sicer od Plečnikovega mostu do križišča oziroma odcepa za Kamniško Bistrico. Na tem odseku bo opravljena celovita obnova opornih zidov, urejen most čez potok Črna, pločnik po levi strani in pod njim tekalna kanalizacija, obnovljen vodovod premera 400 in 110 ter javna razsvetljava. Obnova bo potekala etapno, trajala pa bo tri leta. Letos nameravajo urediti okrog 350 metrov. To bo sicer zelo zahteven projekt, ker bodo vsa dela potekala brez zapor oziroma pod tako imenovanim prometom.
Razen tega pa bodo septembra v občini urejali štiri pločnike na odsekih Šmarca proti Duplici, Potok v Tuhinjski dolini, na
Precejšen zć
)bčinski proračun je ureditev ceste na Stari grad.
ceste v Vrhpolju, v Mekinjah, cesto Tučna - Oševek in Oševek -Briše, pa cesto čez Kozjak in Jastroble - Loka v krajevni skupnosti Špitalič in Snovik - Osred-kar, kjer je urejeno med drugim
Duplici in na odseku Mekinje -Godič. Razen tega bodo v Šmarei septembra uredili štiri ulice, v Motniku pa se nadaljuje gradnja mrliške vežice.
Andrej Zalar
Spačkarji v trdnjavi
Ljubitelji Citroenov 2CV so v hribovskem mestecu Vinadio na zahodu Italije pretekli teden postavljali nove rekorde.
Vinadio, Kranj - Ob srečanju, ki ga v ZDA vsako leto organizirajo ljubitelji motorjev znamke Harlev Davidson, je mednarodno druženje ljubiteljev Citroenov 2CV, ki ga "spačkarji" bienalno že več kot trideset let organizirajo vsakič v drugi državi, zagotovo najbolj množična tovrstna prireditev na svetu. Letošnje, že 15. svetovno srečanje ljubiteljev 2CV se je pet dni v prejšnjem tednu odvijalo v majhnem slikovitem gorskem kraju Vinadio v zahodni Italiji, tik ob francoski meji. Osrednje prizorišče je bila velika trdnjava, ki so jo zgradili med leti 1834 in 1847, da bi se v 19. stoletju nastala državica Piemont branila pred Francozi. Utrdba, katere obzidje meri več kot 1200 metrov, in pa osrednja lega Vinadia sta zagotovo vplivala, da seje na srečanje v 3831 vozilih pripeljalo preko 8500 udeležencev iz več kot tridesetih držav. S tem je bil tudi popravljen dosedanji rekord srečanja na Nizozemskem leta 1997. Skoraj 80 odstotkov vseh udeležencev se ponavadi pripelje s Citroeni 2CV ali spački, kot jim rečemo pri nas. Največ je bilo Francozov, v kar 886 avtomobilih, sledili so Nemci s 693 avtomobili, domačini s 460 avtomobili, zastopstvo Slovenije je bilo tudi tokrat veliko, saj smo bili s 103 vozili na devetem mestu. Od tega je gorenjsko zastopstvo iz sekcij Radovljica in Škofja Loka štelo skoraj dvajset avtomobilov. Med spačkarje se vračajo tudi naši prijatelji iz republik bivše skupne države, iz Srbije in Črne gore, Makedonije, Hrvaške in BIH.
Mlada dekleta, ki "dom gor držijo": Saša Eržen, Anita Lavrenčič, Barbara Žbontar, Andreja Repe in Metka Pungerčar.
kakšno sezono. V Pogačnikovem domu pa v kuhinji, jedilnici, sobah in pred domom vse kar cveti od smeha, prijaznosti, urnosti in mladosti: zaposlena so sama prijetna in prikupna dekleta, saj nobeni punci ni več kot 25 let! Študentke, ki so si preko študentskega servisa našle zaposlitev v eni izmed najbolj obiskanih postojank, kjer je treba od jutra do večera migati kot za stavo!
"Šefica" je 23-letna Saša Eržen iz Kamne Gorice, študentka geografije, ki ji je po petih letih zaposlitve v domu letos prvič pravi gospodar Simon Eržen zaupal samostojno vodstvo postojanke. Prijazna Saša pravi: "Vsako leto je več obiska, poleg Slovencev je največ Čehov, Avstrijcev, Dancev, Angležev. Prenoči jih lahko 78, bilo pa jih je tudi že več kot 200, letos je bil rekord 150. Spali so po tleh,
kje bi drugače, zdaj rekord pričakujemo za veliki šmaren. Vode imamo dovolj, zato lahko tako temeljito počistimo, priteka iz zgornjega jezera, pije pa se na lastno odgovornost, ker ni sanitarno pregledana. Te dni ves dan in pozno v noč delamo: Anita, absolventka medicine, je glavna kuharica, pomaga ji Metka, Barbara je "kelnarca", Andreja pa sobarica. Ves dan delamo, strežemo, nenehno čistimo in pospravljamo sobe, jedilnico, pred kočo. Saj gre, z redom in dobro voljo se vsaka težava premaga..."
Kako se ne bi, ko pa v Pogačnikovem domu petih delavnih deklet, ki si bodo pošteno zaslužile svoj tolar. V tako obiskani visokogorski postojanki kar odpiši urne postavke, kajti od jutra do večera ni za zaposlene nobenega odmora in počitka. Darinka Sedej
Iz spačka potovalni "slepar" - zakaj ne
Srečanje je bilo kot vedno prava paša za oči, saj je sicer nemogoče na enem mestu videti toliko različnih izvedb, "izumljenih" na osnovi vozila 2CV, ki so ga izdelovali od leta 1947 do 1990. Izmenjavo šoferskih izkušenj, bolšji trg starih delov in spačkarskih relikvij smo vsakodnevno dopolnjevali z druženjem in zabavo. Predvsem pa tudi velikim prijateljstvom. Na primer, za Slovenca, sicer univerzitetnega profesorja, katerega spačku je prav v Vinadiu "izdihnil" motor, smo za obnovljen motor zbrali 300 evrov. Čez dve leti bodo ob prečudovitem podeželskem dvorcu ob škotski meji srečanje pripravili kolegi iz Velike Britanije, izbrali pa smo tudi že gostitelje srečanja leta 2007 - Švede. Kljub temu da je že dvanajst let, odkar so na Portugalskem izdelali zadnjega spačka, je ljubiteljev tega malega prijaznega vozila, ki je zaznamoval 20. stoletje, vsako leto več. Igor Kavčič
Razprodaje pod pričakovanjem
Trgovci oblačil in obutve ugotavljajo, da so bile letošnje poletne razprodaje manj uspešne kot v prejšnjih letih. Kot glavni razlog navajajo prepozen začetek razprodaj. Nekateri so v zadnjem tednu cene svojega blaga še dodatno spustili.
Kranj - Ta teden se bo iztekel tritedenski rok, ko so dovoljene poletne razprodaje tekstila in obutve. Spomnimo, po pravilih o razprodajah tekstilnih izdelkov in obutve so se začele tretji ponedeljek v juliju, letos je to bilo 21. julija, ko so trgovci spustili cene tudi za polovico in na ta način poskušali v svoje trgovine privabiti čim več kupcev. Namen razprodaj je namreč izpraznitev skladišč, v katere prihajajo jesenske kolekcije tekstila in obutve.
Ko smo nekaj trgovcev v Kranju povprašali, kako so zadovoljni z izkupičkom letošnje razprodaje, smo prejeli enoten odgovor. Slabše od pričakovanega in slabše kot prejšnja leta. Glavni razlog naj bi bil prepozen začetek razprodaje, saj se je sredi julija že precej ljudi odpravilo na dopust. Letos je pač tako naneslo, da je prišel tretji julijski ponedeljek precej pozno, šele enaindvajsetega. Nič kaj bolje ne bo prihodnje leto, ko se bodo razprodaje lahko začele 19. julija.
Mitja Naglic, poslovodja športne trgovine Elan na Gregorčičevi v Kranju,'tudi ocenjuje, da so se razprodaje začele prepozno: "Letos smo imeli manj prometa kot lani. Nekaj je k temu pripomogla velika konkurenca, saj sta večji športni trgovini v dveh velikih trgov-
skih centrih, kamor se da pripeljati z avtomobilom. Drugi razlog za slabši promet pa je zagotovo prepozen termin začetka razprodaj, ki bi se morale začeti vsaj teden dni prej, preden se začnejo dopusti."
V Elanu so cene spustili za trideset odstotkov, za plavalni program pa še za deset odstotkov več. In kako poteka prodaja v zadnjih dneh? "Tudi zadnje dni razprodaje še vedno pride kar nekaj kupcev, ki lovijo zadnje minute. Ni pa več tako, kot je bilo v prvem tednu, ko smo ustvarili največ prometa. Zaslužek od razprodaje sicer ni kaj prida, za nas je bolj pomembno, da se znebimo zalog," je pojasnil Naglic.
V Planikini prodajalni v Prešernovi ulici v zadnjem tednu
kupce privabljajo še z dodatnim popustom, na začetnih štirideset odstotkov popusta so dodali še dvajsetodstotno znižanje cen obutve. "Tudi mi ugotavljamo, da se kasnejši začetek razprodaje pozna pri izkupičku. Po eni strani je sicer za trgovca bolje, če proda blago po rednih cenah, po drugi strani pa si seveda želimo, da bi razprodali svoje zaloge in tako pripravili prostor za novo kolekcijo," je razložila prodajalka Lidija Kutnjak. V primerjavi s prejšnjimi razprodajami je promet slabši za približno petino. Zadnji teden smo ponudili še dodatni popust na znižane cene, vendar se že pozna, da so ljudje na dopustu," je še pojasnila.
Po športni in obutveni trgovini, smo se obrnili še na enega
od trgovcev z oblačili. V prodajalni Tvvo Way Megastore v blagovnici Globus so cene spustili za štirideset odstotkov. Poslovodja Snežana Markovič je izkupiček letošnje razprodaje ocenila v slogu prejšnjih sogovornikov: "Slabše je kot prejšnja leta, za kar je kriv napačen datum, saj večina v tem času že varčuje za dopuste. Je pa v primerjavi s prejšnjimi leti tokrat zadnji teden še vedno kar dober. Kupci še vedno prihajajo in kupujejo, kar je še ostalo. Vsekakor pa letošnja razprodaja ni bila takšna, kot bi se je želeli in smo jo pričakovali."
V njihovi trgovini so imeli med razprodajo tudi inšpekcijsko kontrolo, vendar nepravilnosti niso odkrili. Cene so bile pravilno označene (na vrhu redna cena, ki mora biti prečrtana, pod njo pa znižana cena), prav tako pa so se držali zakona varstvu potrošnikov, ki veleva, da mora najvišji odstotek znižanja zajemati najmanj četrtino vrednosti vsega blaga, ki je v razprodaji. "Inšpekcija pri nas ni našla nepravilnosti, saj se držimo pravil, ne nazadnje so tudi kazni zelo visoke. Še najhuje pri inšpekcijski kontroli je to, da ti vzamejo precej časa, in če je v tem času velik obisk, zna nastati problem, kako poskrbeti za stranke," pravi Markovičeva.
Simon Šubic, foto: Tina Doki
GORENJKA - GORENJEC MESECA
JULIJA 2003
Oporečnika
SEDMICA
Sašo Jereb
Franci Stroj
Dobili smo Gorenjca meseca junija 2003. Čeprav je bil po zaključku redakcije pred tednom dni le še poldrugi dan Časa za glasovanje, ste nam skupaj poslali še 47 glasov. Tudi tokrat pa je dobil večino Dušan Mravlje. K zbranim 493 glasovom med celomeseč-nim glasovanjem smo mu jih nazadnje pripisali še 33 in tako je osvojil naslov Gorenjca meseca junija 2003 s 526 glasovi. Katarina Čehovin, ki je julija sicer zbrala skupaj 189 glasov, jih je nazadnje pripisala še 14 in tako sicer ostala za Dušanom, vendar ji za zbrane 203 glasove prav tako veljajo naše čestitke. Zdaj pa nova kandidata za Gorenjca meseca julija 2003. Predlagamo vam dva "oporečnika", ki sta julija bila tudi na straneh Gorenjskega glasa.
Sašo Jereb, judoist iz Zirov. Po krivem so ga obdolžili dopinga in mu kar za lep čas zagrenili počutje. Za napako se mu do objave v Gorenjskem glasu ni še nihče opravičil. Vendar pa njegov glavni cilj ostaja izpolnitev norme za nastop na olimpijskih igrah v Atenah.
Franci Stroj iz Dvorske vasi je že nekaj časa poznan tudi kot lastnik na črno zgrajenega Orlovega gnezda pod Dobrčo. Najprej je šlo za sporni objekt, kije Strojev znanstveni laboratorij, zdaj pa z njim oziroma z (ne)odstranitvijo Stroj kljubuje tudi državi.
Glasujete bralci Gorenjskega glasa in poslušalci Radia Triglav Jesenice in Radia Gorenje. Glasujete pa lahko tudi po elektronski pošti na naslov: info@g-glas.si. Najbolj preprosto pa je glasovanje z dopisnico, na katero vpišete enega od obeh predlogov za Gorenjko oziroma Gorenjca meseca in jih pošljete na naslov: GORENJSKI GLAS, p.p. 124, 4001 Kranj.
V izboru sodelujejo v mesecu avgustu FRIZERSKI ATELJE SILVA v TC DOLNOV na Primskovem, Sučeva 3, telefonska številka: 04/23-43-070 in Terme Snovik - Kamnik, d.o.o., Molkova pot 5, 1241 Kamnik, telefon 01/8308-631. Izžrebali smo deset srečnežev. V Frizerski atelje Silva v TC Dolnov je povabljena Sonja Brgelj, Pot na JoŠta 11, 4000 Kranj. Vrednostna pisma prejmejo: Aleš Hostar, Grosova 11, 4000 Kranj; Majda Slak, Smarjetna gora 5, 4000 Kranj in Anica Kuralt, Višnarjeva 4, 1215 Medvode. Šestkrat po eno vstopnico pri blagajni Term Snovik dobijo: Matej Bukovec, Višnarjeva 6,1215 Medvode; Anže Pipan, Voglje Krožna 25, 4208 Šenčur; Peter Pobežin, Loka 106, 4290 Tržič; Cvetka Bergant, Trg Svobode 25, 4290 Tržič; Berta Bertoncelj, Selca 119,4227 Selca in Joži KokaU, Studeno 26,4228 Železniki (pri blagajni pokažite le osebni dokument).
Rodio Tfiglor
®
Prvi 9I0/ Gorenj/ke1^ Pivi glasek Gorenj/ke®
Radio Triglav Jesenice, d.o.o., Trg Toneta Čufarja 4, 4270 Jesenice
STEREO, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA 89,8-Jesenice, 101,5 - Kranjska Gora, 101,1-Bohinj
Padec komunističnega režima sem sicer sprejela s široko odprtimi rokami, pri tem pa sem za razliko od nekaterih drugih poskusila ohraniti trezno glavo. Prepričana sem bila, da bo preobrazba družbenega sistema trajala dvajset let. Dve leti gor alt dol. Minilo je dvanajst let, tranzicija pa še kar traja. Po mojem mnenju je nismo prebrodili niti do polovice. Kar pomeni, da je treba moji napovedi prej dve leti dodati kot odvzeti. In to v najboljšem primeru.
Lastninsko preoblikovanje podjetij, privatizacija in koncentracija kapitala so le gospodarski izrastki tranzicijskega organizma, ki je zaradi svoje razpre-denosti domala brezobličen. Stanje splošne zavesti pa se ni bistveno spremenilo ali, če hočete, izboljšalo. Ker v sodobni
Opozicijski dnevnik? Ne, hvala.
družbi stanje duha pomembno oblikujejo množična občila, to pomeni, da so pravzaprav ta tista, ki se še niso očistila nekdanjih manir. Namesto, da bi se uredniška politika najvplivnejših medijskih hiš ravnala po tržnih zakonitostih, ostaja pod nadzorom vladajoče oligarhije. Zaradi pregovorne navezanosti oziroma zvestobe bralcev (to velja zlasti za tiskane medije) pa lastniki medijskih hiš s politično servilnostjo ne tvegajo nič. Podobna zvestoba velja kvečjemu še za banke.
Z ustanovitvijo sklada za plu-ralizacijo medijev bi se raven dosežene demokracije prej znižala kot zvišala. Tudi pisanje na kožo opoziciji, je namreč politično hlapčevstvo in čisto nič drugega. Sama medijska vsebina pa se z ustanovitvijo opozicijskega dnevnika ne bi prav nič spremenila. Kar posledično pomeni, da ne bi niti bralci nič pridobili. Edina razlika bi bila, da bi vsak trobil v svoj rog in potrošnikom prodajal svojo resnico. Zanimivo pri tem je, da se celo na ministrstvu za kulturo resno poigravajo z mislijo o skladu za pluralizacijo medijev. S tem vladajoča elita de facto priznava, da je slovenski medijski prostor nepluralen in da ima v oblasti najvplivnejše medijske hiše v državi.
V čem je potemtakem logika, da vladajoča kontinuiteta tvega objavljanje nasprotne resnice? Prvič. Z ustanovitvijo opozicij-
Srednja elektro in strojna šola Kranj Kidričeva cesta 55, 4000 Kranj
objavlja naslednja prosta dela in naloge v srednjem izobraževanju:
1. 1 UČITELJA MATEMATIKE
2. 1 UČITELJA FIZIKE
3. 1 UČITELJA STROKOVNIH ELEKTRO
PREDMETOV - ENERGETIKA
Pogoji:
Za vse točke: izobrazba ustrezne smeri in izpolnjevanje pogojev po zakonu
Za dela in naloge bomo sklenili delovno razmerje:
Tč. 1., 2. in 3.: za določen čas s polnim delovnim časom.
Za vsa dela in naloge je nastop dela 1.9. 2003. Pisne prijave z dokazili pošljite v 8 dneh na naslov Srednja elektro in strojna šola Kranj, Kidričeva cesta 55, 4000 Kranj. Kandidati bodo o izboru obveščeni v 30 dneh po izteku roka za vložitev prijav.
skega dnevnika bi pred držav-nozborskimi volitvami na eni strani volivcem in volivkam pokazala svojo velikodušnost, na drugi pa bi imela mir pred opozicijo. Drugič. Zaradi bralnih navad bi bila naklada novoustanovljenega dnevnika omejena na najbolj zagrizene, da ne rečem fanatične nasprotnike liberalne demokracije in združene liste, kar pomeni, da se tako imenovana kontinuiteta nima česa bati. Tretjič. V primeru, da kontinuiteta na volitvah pogori, bo ohranila vsaj svoj dnevnik. Za vsak primer torej.
Medije je mogoče pluralizirati samo od znotraj. In sicer. Prvič. Z izjemo mariborskega Večera
je čisto vseeno, kateri dnevnik vzamete v roke. Povsod so ene in iste informacije. Navadno tiste, ki ste jih prejšnji večer slišali že na državni televiziji in POP TV. Temu se je mogoče izogniti z razvojem regionalnih dnevnikov in preiskovalnim novinarstvom.
Drugič. Skrajni čas je že, da začnejo medijske hiše tudi v Sloveniji plačevati informacijo, ne pa dolžine člankov, kar je značilnost komunističnega žurnalizma. S tem bi se moral ukvarjati predsednik Društva slovenskih novinarjev Grega Repovž, ne pa z diskreditacijo kandidatov za najvišje državne funkcije.
Marjeta Smolnikar
RAZPRODAJA LETNIH PNEVMATIK iz zaloge*
Semperit, Sava, Goodyear, Debica, Fulda
ll A*ljf iMA n -. i  %    'akcija velja do razprodaje zalo
krČnirim* VOKOHAMA
vrhunsko kakovost • spideriena
I55/70/RI3 145/70/R13 175/70/R13 175/45/R14 185/40/RI4 195/50/RI5 195/45/1115 205/55/«14
AVT0M0TIV RADO d.o.o.
Stegne 33, Ljubljana tel. 01/58 10 114; 117 www,avtomotiv-rado.si
6 818 7.782 7.704 9.442 9.909 9.443 13 155 19.983
225/J5/R17 VV102 235/45/R17YV102 205/55/R14 VVV102 225/55/RI4VVV102 195/50/R15 VV102 195/45/RI5 HV500 185/40/R14 H A539
42.430 44.233 35.438 42.931 14.580 20.225 14.384
185/45/R14HA539 14.324
....    . ...,	!pro Jpl<	11:	
Popust do 35%			
AVT0HIŠA ODAR, podružnica UUBUANA, Stegne 33, tel. 01/58 10 131
AVT0HIŠA ODAR-KRAJNC, podružnica MARIBOR, Jadranska 27, tel. 02/32 08 016
AVT0HIŠA 0DAR, podružnica CEUE, Dečkova 43, tel. 03/42 54 370
AVT0HIŠA 0DAR, podružnica SLOVENJ GRADEC, Pohorska 6 b, tel. 02/88 29 525
N&M, Nina Pečnik, trgovina in storitve k.d. Kidričeva cesta 12, 4000 KRANJ
Smo mlada, perspektivna družba, oblikovana s ciljem, da ponudi možnost osebnostne in finančne rasti vsem, ki so pripravljeni delati in uresničiti svoje cilje.
Če vam delo z ljudmi predstavlja izziv, ste komunikativni, samozavestni, kreativni in iznajdljivi, potem vam nudimo delo v ustvarjalnem delovnem okolju kot
VODJA SKUPINE ZASTOPNIKOV
za trženje ekskluzivnega nemškega izdelka s področja medicine.
Omogočamo:
- možnost strokovnega izobraževanja in izpopolnjevanja,
- stimulativno plačilo.
Pričakujemo:
- najmanj srednješolsko izobrazbo,
- osebno prevozno sredstvo,
- predhodne izkušnje s področja trženja.
Ponudbe s kratkim življenjepisom pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: N&M, Nina Pečnik, trgovina in storitve k.d., Kidričeva c. 12, 4000 KRANJ, informacije: 04/2382-898.
Piše Milena Miklavčič
Usode
Takih, kot je Lenčka, je malo
Življenje v Gačniku se ves čas po vojni ni dosti spreminjalo. Narava je bila kruta do človeka, in če le-ta ni bil dovolj močan, ga je premagala. Poleti, ko vabijo zeleni bregovi, mir, ki ga prinašajo prostrani gozdovi, lipe, ki se skrivajo med ostalimi na pol divjimi jablanami in breze, ki s svojimi nežnimi, vitkimi debli dajejo pokrajini še poseben čar, tega ni opaziti.
Pozimi pa, ko zapiha burja in ko hiše visoki snežni zameti odrežejo od sveta, je drugače.
Lenčka se spominja, kako je po porodu zbolela in so jo odpeljali v bolnišnico na Jesenice. To so bili še časi, ko so ljudje verjeli, da se hodi v bolnišnico le še umret, zato tudi ni zdržala dolgo. Domov se je vračala sredi najhujšega meteža, še zmeraj slabotna zaradi nedavnega poroda in bolezni.
"Več kot meter in pol visok sneg sem gazila od avtobusne postaje doli v Trebuši do sem, " razlaga in zraven še z roko nazorno pokaže, do kje se je znašla zasuta v snegu. Vendar jo je silna življenjska moč gnala naprej. Da bi jo mož prišel čakat na postajo, ni bilo misliti. Saj včasih tega niso počeli. Ljudje bi ga postrani
gledali, če bi se spozabil na tak način. "Otročka sem pustila, hvala bogu doma. Takrat ni bilo nobene sentimentalnosti. Če se bi meni kaj zgodilo, bi vsaj otrok ostal. Tudi moja tašča je tako razmišljala, saj je mene napodila nazaj v službo, češ, saj bom že jaz pazila na otroka. Edino če je otrok preveč kričal, če ga je kaj črvičilo, je "dovolila ", da sem jo odnesla s seboj v gmajno, kjer sem jo položila na kakšno deko, sama pa sem potem delala naprej in me jok ni prav nič motil."
Kadar ji je bilo najbolj hudo, je žvižgala. In to se je dogajalo dokaj pogosto. Tisti, ki so jo poznali, so vedeli, da je nekaj narobe takoj, ko so jo zaslišali.
"Moja tašča je imela gospodinjstvo čez. Ko je leta 1966 zbolela, se je mož, ki je tedaj delal v Kamniku, vrnil domov. Upala sem, da se bom lahko vsaj toliko zanesla nanj, da jo bo negoval, toda saj veste kakšni so moški! Nekaj dni je že zdržal, ko bi pa moral ostati buden tudi ponoči, se je pa spuntal! Da on svoje mame že ne bo prelagal, on že ne!! Malo sem ga razumela, saj je imela ženska 150 kg. Toda kje je pisalo, da jo jaz lahko! Jaz sem imela pa 64 kg.
Ko sem jo prelagala, sem njeno glavo dala na svojo ramo, in potem sem jo prenašala s peči na klop in nazaj. Kolikokrat se je izmislila, se niti ne spomnim več. Ja, samo takrat sem ji prav prišla. Če je kdo prišel na obisk, se je delala, kot da me sploh ne pozna. Tedaj sem ugotovila, da je v njej veliko žlehtnobe. Jaz nimam hudiča v sebi. Vem, daje Bog, da je obstajala Mati božja, toda za hudiča pa trdim, da se je naselil v
človeka. Vsaj v nekatere. In ga ni, ki bi me prepričal, da se motim!"
Lenčka vsako jutro in vsak večer moli za sestro, ki je umrla, pa tudi za Marka.
Potem priteče v kuhinjo njen psiček, pokliče ga k sebi in ga poboža. Se žival ima več usmiljenja kot marsikateri človek, meni in po tistem, ko sem slišala del njene življenjske zgodbe, ji rada verjamem.
Glasbo ne mara poslušati. Pravi, da jo nanjo veže preveč hudih spominov. In zakaj bi jih brez. potrebe obujala, me sprašuje.
Ko je bila še punca, so velikokrat hodili na ples. Tam je opazovala pare, ki so se med plesom spotili, da jim je teklo od glav, potem pa so se šli hladit med vrata.
"Poznala sem fanta, dober človek je bil, vendar sije na tak način nakopal j etiko in potem umrl. O, če me pa vprašate, koliko iger sem že zamudila na Vojskem, bom ponosno povedala, da še niti ene. Vsako si rada ogledam. Tudi pri knjigah nisem izbirčna. Bolj ko so neumne, raje jih berem, hehehe. Pozimi imam časa, kolikor hočeš, in zdi se mi škoda, da bi izbirala, kaj vzeti v roke in kaj ne. Hehehe, na stara leta je človek pač tak, da mu spet začnejo neumnosti hoditi po glavi. "
V hiši nima nobene ure. Le zakaj bi jo imela, me sprašuje. Če se ji dremlje, gre spat bolj zgodaj, če ne, bere vso noč. Ne mara, da bi bil čas njen gospodar. Tudi je takrat, ko je lačna, kar se ji zdi razumljivo.
Bolj v šali kot zares pove, da bo živela še najmanj tristo let. In to samo zato, ker se ne meni za čas. Tudi drugi ljudje bi se morali zgledovati
po meni, me poduči. Tako so pa živčni, nervozni, imajo rano na želodcu. Obnašajo se, kot bi jim kaj ušlo, če ne bi hiteli od enega dela do drugega.
Lenčka ni vraževerna. Nobenega pomena nima, če vidiš črno mačko. Tam okoli jih je, kolikor hočeš. Ko so lačne pridejo, drugače jih ne vidi toliko.
Kdor je slabih živcev in mu zato popustijo, Lenčka nič ne kdtnentira.
Le takim, ki so pri zdravi pameti in zganjajo neumnosti, zameri.
To vsakemu odkrito pove v obraz.
Prava beseda nikoli ne naredi škode, meni.
Ko ji je Stane Čar, oče pokojnega Marka, obljubil, da ji čez kakšen teden pride pomagat spraviti drva v drvarnico, so se ji zasvetile oči. Vesela je bila njegove ponudbe. Pa še družbo bo imela kakšen dan, to je tudi nekaj!
Stane ji je obljubil, da ji bo popravil uro, ki visi na steni v hiši.
"Zvečer se bova usedla za mizo, spila kozarček dobrega vina in kakšno rekla," ga je dopolnila Lenčka.
Kljub temu da jo noge bolj slabo držijo, je šla za nami, prav gor do križišča. Pokazala je njivo, kjer se je fižol ovijal po letvah. Dobro se ji je zdelo, ko smo pohvalili letino. In vse sem sama zasadila, se je'pohvalila.
Potem je še dolgo mahala za nami, dokler ni postajala le drobna črna pika in se ni skrila za ovinki.
Sama, v. svoji samoti, kiji ni odveč.
Kar pa je nerazumljivo in tuje mnogim, ki tega niso vajeni.
Pred začetkom 21. Festivala Radovljica 2003
Znova vrhunski program
Letošnja že 21. izvedba Festivala Radovljica bo ljubiteljem glasbe postregla z devetimi koncertnimi večeri in plesno instrumentalno predstavo.
Radovljica - Festival se bo že v nedeljo začel z uvodnimi prireditvami v prenovljenem starem mestnem jedru, ko bo Radovljica spet zaživela kot srednjeveško mesto s tržnico slovenskih obrti, delavnicami, pouličnim gledališčem, predstavili bodo tudi zgoščenko otroških pesmic "Draga teta Štorklja", večer pa bodo zaključili ljudski plesi in podoknično petje. Prvi koncert Festivala bo v torek, 12. avgusta, ko bo ob spremljavi ansambla Flo-rilegium nastopil kontratenorist Derek Lee Ragin. V nadaljevanju se bo zvrstilo še devet koncertov, slišali pa bomo tudi dve slovenski noviteti.
Med vsemi klasično obarvanimi glasbenimi festivali, ki smo jim bili v Sloveniji priča v preteklem letu, in jih je sofinanciralo tudi Ministrstvo za kulturo, je komisija na taistem ministrstvu najbolje ocenila prav Festival Radovljica. Stoodstotno število točk za koncertni program in petindevetdesetodstotni izkupiček za njegovo izvedbo, sta skupaj pomenila 98 odstotkov možnih točk, kar je nedvomno lepo priznanje za festival, ki ima med poslušalci tako ali tako že dolgoletno tradicijo.
Tako kot v zadnjih nekaj letih, se po besedah umetniške vodje in producentke festivala Tjaše Kranjc, tudi v letošnji festivalski izvedbi držijo umetniškega koncepta, ki predstavlja kontrastno sestavljene koncertne sporede in glasbo starejših obdobij sooča s sodobno glasbeno ustvarjalnostjo za izvirna stara glasbila. "Na desetih koncertih bomo predstavili pester izbor vokalnega in instrumentalnega repertoarja od srednjega veka prek francoske renesančne polifonije do monodij
Nina Kompare s solisti Birminghamskega konservatorija
Domači glasbeniki, ki študirajo na svetovno znanih akademijah, le redko v svojo deželo pripeljejo umetnike, kijih pri nas najbrž v kratkem ne bi imeli možnost poslušati. Sopranistka Nina Kompare, ki je lani diplomirala na Birmingham Conservatoire, jeseni pa bo nadaljevala magistrski študij na Kraljevem konser-vatoriju v Bruslju je tako k nam pripeljala soliste omenjenega britanskega konservatorija. Od nedelje, 10. avgusta, do sobote, 16. avgusta, se bodo predstavili na treh koncertih na Bledu, v Termah Snovik in v Mengšu.
V čudoviti svet melodij iz opere in muzikala nas bodo popeljali poleg Nine Kompare popeljali Carolina Johansson (sopran), Caroline Amneus (mez-zo-sopran) in Andrcs Ostbcrg (bariton), vsi s Švedske, ter Maud van Thienen, (klavir) iz Belgije. Kot pravi organizator turneje Franc Kompare, bi rad operne arije in odlomke ter pesmi iz muzikala približal ljudem, ki sicer redno ne obiskujejo opernih predstav, da slišijo priljubljeno in priznano arijo. Na sporedu bodo arije Puccinija, Mozarta, Rossinija, Verdija, Bi-
zeta in Gershvvina. Njihov prvi nastop bo kot zapisano v nedeljo, 10. avgusta, ob 20. 30 uri v Golf hotelu na Bledu, v četrtek, 14.avgusta, ob 20. 30 uri, bo sledil nastop v Termah Snovik, zaključni koncert pa bo v soboto, 16. avgusta, ob 20. uri v kulturnem domu v Mengšu. Poleg tega bodo nastopili še v Rogaški Slatini in v Portorožu. Turneja je letos prvič, skupina umetnikov pa bo v prihodnjih mesecih s koncerti obiskala številne prestolnice sveta.
Janez Kuhar
Po dveh letih bomo zopet slišali izvrstni britanski komorni ansambel The Palladian Ensemble.
italijanskih mojstrov zgodnjega in zrelega baroka ter virtuoznih instrumentalnih skladb 17. stoletja." Ob spremljavi fortepiana bomo slišali samospeve in večglasne pesmi Fran-za Schuberta, že drugi koncert nam bo prvič v Sloveniji postregel s skladbami zaigranimi na klavirkord, slišali pa bomo tudi
nove skladbe sodobnih skladateljev na izvirnih glasbilih. Na prvem koncertu bomo tako slišali aprila preminulega odličnega japonskega skladatelja Makija Ishiija, na festivalu bo predstavljen John Cage, predstavili se bodo sodobni skladatelji izvajalci Michael Radulccsu, Doron David Shervvin, Elisabeta de'
Ozara na SIVO Festivalu v Odoornu
Kranj - V torkovih dopoldanskih urah se je s SIVO Festivala -Mednarodi folklorni festival v Odoornu na Nizozemskem vrnila Akademska folklorna skupina "Ozara" iz Kranja. Letos so največ pozornosti med nastopajočimi pritegnile "eksotične" folklorne skupine. Čeprav so bili Kubanci, Togočani in Zulujci nekaj posebnega, ne moremo mimo Madžarov, Grkov, Mehičanov in ostalih folklornih skupin, katerih nastopi so bili ravno tako zanimivi in energični.
Na šestdnevnem festivalu se je Ozara kot slovenska predstavnica predstavila z gorenjskimi, koroškimi in prekmurskimi plesi. Za čas bivanja pa so bili njeni člani nastanjeni pri družinah, kar je posebnost SIVO festivala, pa tudi člani so to doživeli prvič. Njihov program nastopov je bil precej zapolnjen: vsak dan nastop na drugem odru, gala večer, povorka, sprejem pri županji. Velikokrat pa se je zgodilo, da obiskovalcem festivala niso pripovedovali le o svoji skupini, kraju in regiji, od koder prihajajo, temveč jim je bilo treba predstaviti kar vso Slovenijo. Alenka Brun
m
ZA
_______Bi
Mircovich in Paul Leengouts, na sporedu bo tudi pet prvih izvedb novih skladb. Prispevali so jih britanski skladatelj Tim Risher, nizozemski skladatelj in izvajalec na kljunastih flavtah Kees Boeke in nemši čembalist in skladatelj Štefan Miiller.
Na naročilo festivala sta se vabilu za novi skladbi odzvala tudi slovenska skladatelja Tomaž Svete in Bor Turel. Prvi je glasbeno dramatiziral poezijo Aleša Debeljaka, ki jo bo na "slovenskem večeru", 22. avgusta, predstavila sopranistka Pija Brodnik. "Ob povabilu za izvajanje nove skladbe se zavedam odgovornosti, ki mi je s tem naložena, saj je ob znanju sodobne glasbe pomembno poznati tudi zgodnja glasbena izvajanja, od del G.P. Telemanna do novitete T. Sveteta," razmišlja Brodnikova, ki je navdušena ob tako temeljitem povezovanju teksta z glasbo, kot to v svojih skladbah dela slednji. Prva dama med instrumentalisti na kljunasti flavti pri nas Mateja Bajt bo izvajala noviteto Bora Turela, ki je napisal prvo slovensko elektroakustično delo s kljunasto flavto, s katerim odkriva zvočne povezave med tem instrumentom in elektroniko. Med vrhunci festivala bo tudi nastop Palladian Ensembla, ki je nav-
duševal že pred dvema letoma, francoski Ensemble Clement Ja-nequin bo predstavil šansone 16. stoletja, najstarejši program (skladbe 13. in 14. stoletja) pa bo v dveh delih (v cerkvi sv. Petra in graščini) predstavil ansambel La Reverdie. Nekaj posebnega bo tudi zaključni dogodek festivala, plesno instrumentalni večer z ansamblom Renaidanse plesalko in koreografinjo Vero-nique Daniels, triom Dolcissimo Sospiro in renesančno plesno skupino umetniške gimnazije Ljubljana pod vodstvom Lidije Podlesnik.
Vse koncerte bo posnel Radio Slovenija, torej se obeta tudi cd plošča, ki je zadnja leta tudi stalnica, jih predvajal v specializiranih oddajah, ob štirih neposrednih radijskih prenosih, pa bo zadnji dogodek posnela tudi Televizija Slovenija. Tudi letos bodo koncerti večinoma potekali v radovljiški graščini, po en koncert pa v cerkvi sv. Petra v Radovljici in cerkvi sv. Kancija-na v Kranju. Vstopnice so na voljo v Turističnem društvu Radovljica in pred koncertom, ob posameznih nakupih vstopnic pa je tudi letos mogoče s popustom kupiti celotni festivalski abonma. Skratka tudi letos nas v Radovljici čaka zares obilo dobre glasbe.       Igor Kavčič
Telesni čuvaj Mazzinija za nagrado
Dublin - Literarno delo Miha Mazzinija iz Radovljice Telesni čuvaj, kije leta 2000 izšlo pri Študentski založbi v zbirki Beletrina, lani pa z naslovom Roman Guardin Han na še v angleščini pri založbi Scala House Press v Seattlu v Združenih državah Amerike, je bilo 1. avgusta na Mednarodnem tekmovanju družbe za izboljšavo storilnosti IMPAC v Dublinu nominirano za glavno literarno nagrado za leto 2004. Nagrado, vredno 75.000 evrov, podeljuje omenjena družba v sodelovanju z dublinsko mestno knjižnico in dublinskimi mestnimi oblastmi, na natečaju pa je sodelovalo okoli petdeset knjižnic in knjižničnih združenj s svojimi nominirana. Žirija, ki bo sestavljena v novembru, bo marca leta 2004 razglasila finaliste, v maju pa bo znan tudi zmagovalec, ki bo nagrado prejel junija. Z nagrado bi se Miha Mazzini vpisal v vrsto pomenih sodobnih literatov svetovnega formata, zato Mihu in Telesnemu čuvaju zaželimo veliko sreče! Katja Dolenc
Vabljeni od 12.-2S. avgusta
na koncerte v radovljiško graščino,
v I Jnhartovo dvorano in v cerkev
sv. IVtra v Radovljici in sv. Kancijana v Kranju.
Vsi koncerti se pričnejo ob 20.00.
poRSCtiE iiuHtitiiiQ2BSQQ fj$pB^»
(mmmmmMGhAS F NDS
9
13.-25. avgust 2003
OkicJmijica 200?
Piše: Mira Delavec
Josipina Urbančič - Turnograjska
VIII. del
Josipini je bilo še vedno hudo, da je Lovre moral oditi v Gradec in da se bosta videla šele čez dolge tri mesece, in sicer avgusta. Na poti ji je Lovro pisal sledeče: "Ob 7. sim jo udaril na Kolodvor, popred sim v gostivnici še Valjavca (Matija Valjavec, moja op.) vzdignil ( ko je na me čakal, da sva zastran "narodnih pesem" govorila. Spremil me je in hitro sva še na Kolodvor eno zdravljico "Slavjanstvu" pozdravila in se na zgorne kraje obernila. Valjavec mi je navdušen pripovedoval, kako da neizrečeno dopade "Slav-janski mučenik" (naslov Josipine povestice, moja op.).'V šoli so ga brali ( in neznansko hvalili. Jo-sipinka, zerne iz vaše nebeške duše pada v človeške serca, kali bode gnalo ( cvetje ( drugo zerno rodilo! Slava Vam (ljuba moja Josipinka! Q kako sim jaz presrečen! ( Zadnikrat pozvoni ( skočim in eto tu me še Bleiweis čaka in iše, da mije za Ma-rušeca "živinozdravništvo " podal. Prav prijazen je opet bil. Hlapon zapiska ( voz zapoje in derder-der ( se zvije železna kača tja v tmo in noč!
In deremo naprej in naprej ( dež se vlija ( krog in krog na široko stoji voda kakor jezero ( Sava strašna vali t je memo nas ponosne valove. Vse v vozu začne dremati (Lovre pa odpre okno (in gleda tje v strašno burno noč tak razburjenega serca (tak strašne žaljosti. "
Pot je bila dolga in Lovro je še pisal svoji Josi-pinki o čustvih, ki so vreli v njem. Ko je dospel v Gradec, je izvedel, da je soba, v kateri je prej bival, oddana. Josipini je sporočal. "Hitro jo udarim na gostivno k "Florjani" pa nisim dobil nobene izbe. Ura je bila 6 1/4 zjutraj. Potegniti sim jo v kavarno, sim se s kavo enmalo ogrel in čakal, kdaj da bode kaki znanec prišel. Nobeniga ni; grem na bivše stanišče. Globočnika zvem da že v mestu v neki sobi prebiva; grem dalje, zvem da je moja poprešna izba že zaterdno oddana in vem tako, da sim jaz brez stanovanja in vem tako, da se človek ne sme na nobeniga zanesti. "
Tudi Josipina je hitela s pisanjem in je isti dan izpovedovala Lovru svojo žalost in hrepenenje.
"Preljubi Lovre!
Ali veste kje Josipina zdaj sedi, kje te verstice piše? Zelene veje se razpenjajo čez mene, če izpod njih pogledam se mi odpre pogled na prekrasno oklico, polmesca in zvezda in 24/8 tičice (tri, moja op.) prijazno kukajo sem k meni: v vertku sim!
Ah, kako srečna bi pač bila, ko bi ne bila sama! O to neskončno hudo! Kaj čem začeti, da bi bilo lažje za prenesti strašno "ločen biti"?! Vsak pogled mi to bolečino slovesa ponovi, vsaka rožica, vsako drevesce ( vse vse se mi le neskončno teži serce! (Ah da bi le kmalo "august" bil! Neskončna sreča! ( Kako rada bi vas saj en tmutek vidita zopet na Turnu. Le en hipček bi mi uzel za cel dan Žalost iz serca. Ali še taj jedini hipček ( ah ni ga! ( Da bi saj vedla, kje je zdaj moj ljubi Lovre, kaj da dela, da bi saj z njim čutiti mogla ( z njim vse deliti, kar njegovo serce naponjuje. Ali tudi tega ne morem! Moram sama biti, sama! S kakim neskončnim hrepenenjem pričakujem listka, ki mi bode poročil, ali ste zdravi, ali ste srečno prišli v Gradec, kako je z vašim stanovanjem in vse vse! Ah, da bi se le ne bilo vam kaj zgodilo. V strašen nemir me ta misel pripravi. ( Strašno je "ločen biti". Nepopisljivo počasni se mi čas zdaj zdi. Ah, kako dolgo je že, odkar ste nas zapustili. Večnost se mi že zdi. Učila sim se danas, učila Delkota in Jankota, sprehajala sim se ( ali ( strašno počas se vendar kazalec na uri premika. Ne pomaga nič!
Lovreta ni ( ah ni ga! Pa "pogum v serce"! Bode že zopet časek prišel, ko "bode "! Ah bode, bode zopet pri Josipini!!!" Pismo nadaljuje zvečer.
"Preljubi Lovre! Že je odbila "deveta ura ", ki me opominja na mojo obljubo, ali ne morem je spolniti danas, ker je še zmiraj vaš pobratim tukaj in z Jankotom meri in prevdarja "plan za farovi"? Zastonj bi pač bilo, ko bi tudi koj zdaj spat šla, ne mogla bi spati, ker ni mirno okrog mene. Poprimcem tedaj pervo, da bi se k vam, preljubi Lovre preselila sušno, da bi se enamlo pogovarjala z vami! Ah pismeno ( le zamorem ( kako hudo to! Ali vendar ( Lovre, tolaživa se, kar nama je mogoče. Pustiva, kar se prenarediti ne da. Prosim, prosim vas prav serčno, ne tužite se! Bodite mirni, kolikor vam je mogoče. Pustiva le Bogka. da naj nama kmalo zopet danek pošlje, presrečni danak, da se zopet vidiva! Ne bodite tužni ( prosim vas iz istiga serca, ktero vas lahko neskončno ljubi! Varujte se bolezni! Moja matka vas isto prosi. Neiztečeno žalostno jo je vaš listek naredil. Varujte se! Z Bogom! Lahko ( mirno nočeo, ljubi Lovre!"
Jospinino in Lovrovo srce je bilo polno ljubezni, ki sta si jo čedalje bolj goreče izpovedovala, zlasti potem, ko sta se ločila. Josipinino edino upanje je bilo, da se bosta avgusta ponovno videla in misel na to, ji je dajala vsak dan novih moči.
Škodo prijavilo dva tisoč kmetij
Na Gorenjskem je škodo po suši do konca julija prijavilo več kot dva tisoč kmetijskih gospodarstev. Najhujše posledice so na Kranjskem in Sorskem polju.
Kranj - Suše se v zadnjem desetletju kar vrstijo, v večjem ali manjšem obsegu se pojavljajo skoraj vsako drugo leto. Po lanskem letu, ki je bilo po padavinah dokaj normalno, kmetijstvo letos spet pesti dolgotrajno sušno obdobje, ki se je začelo že spomladi in se nadaljuje tudi poleti. Lokalne padavine blažijo negativne posledice, vendar so tla že tako izsušena, da sušo lahko prekinejo le obilnejše padavine.
V oddelku za kmetijsko svetovanje pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj vseskozi spremljajo posledice suše v kmetijstvu, nazadnje so jih ocenjevali ob koncu julija, ocenjena škoda pa še ni dokončna, saj se sušno obdobje še nadaljuje. Kot je povedal vodja oddelka Stane Ru-pnik, je na Gorenjskem največja škoda na Sorskem in Kranjskem polju, kjer prevladujejo plitva, prodnata tla, ki slabo zadržujejo vlago, nekoliko manjša pa je na zgornjem koncu Gorenjske oz. na območjih z ilovnatimi tlemi, ki bolje zadržujejo vlago. Dolgotrajno pomanjkanje padavin je zelo prizadelo travinje, ocenjujejo, da je dosedanji pridelek v povprečju od 50 do 60 odstotkov manjši od normalnega oz. pričakovanega. Pri žitih je bil pridelek manjši okrog 40 odstotkov, pri zgodnjem krompirju so ugotavljali od 40- do 50-odstotno prizadetost, polo-
iittrii
O
Stane Rupnik
vični izpad pa bo verjetno tudi pri poznem krompirju. Sušo občuti tudi koruza za siliranje, sredi julija so ugotavljali do 40-odstotno prizadetost, potlej pa se je stanje še poslabšalo. Pri planinski paši zaenkrat ni hujših težav, vendar bo marsikje krme kmalu zmanjkalo, če se bo nadaljevalo sušno obdobje. Že prvi košnja je bila po oceni kmetijske svetovalne službe manjša od 15 do 45 odstotkov, druga tudi do 80 odstotkov, tretje košnje pa na nekaterih območjih sploh ne bo. Precejšnje razlike, ki izvirajo predvsem iz različnosti tal, so tudi pri poljščinah, silažna koruza je, na primer, prizadeta od 20- do 60-odstotno.
Novi predpisi za uveljavljanje pomoči
Uveljavljanje državne denarne pomoči poteka letos po novih predpisih. Kot je znano, je vlada julija izdala uredbo, ki določa metodologijo za ugotavljanje, ocenjevanje in dokumentiranje škode, ki jo povzročajo naravne
in druge nesreče, kot so potres, poplava, zemeljski ali snežni plaz, visok sneg, močan veter, žled, pozeba, suša, neurje in toča; državni zbor pa je namesto interventnega zakona sprejel sistemski zakon o odpravi posledic naravnih nesreč, ki je po objavi v uradnem listu začel veljati v soboto. Po vladni uredbi ocenjujejo škodo na kmetijskem gospodarstvu zaradi poze-be, suše ali toče le, če skupna površina prizadetih kmetijskih zemljišč dosega ali presega en hektar primerljivih kmetijskih površin (en hektar njiv ali vrtov oz. dva hektarja travnikov oz. štiri hektarje pašnikov itd.). Škodo na pridelkih ocenjujejo v vrednosti izgubljenega hektarskega donosa, pri tem pa je osnova povprečni hektarski donos v obdobju treh let, ko pridelava ni bila bistveno zmanjšana zaradi neugodnih vremenskih razmer. Zakon med drugim določa, da vlada lahko uporabi denar za odpravo posledic škode v kmetijstvu le, če je ocenjena neposredna škoda večja od 0,3 promila načrtovanih prihodkov .državnega proračuna; kmetijsko gospodarstvo pa je upravičeno do denarja za odpravo posledic škode v kmetijstvu, če je hektarski donos zaradi suše ali druge naravne nesreče manjši od normalnega donosa za več kot 30 odstotkov, na območjih z
omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost pa za več kot 20 odstotkov.
Najprej prijave, nato zahtevki
Občinske komisije po gorenjskih občinah so do konca julija ocenile škodo in oceno poslale kranjski izpostavi republiške uprave za zaščito in reševanje. Oceno je včeraj, v četrtek, obravnavala regijska komisija, ta pa jo bo do sredine meseca poslala državni komisiji. Oceno neposredne škode in predlog za odpravo posledic bo obravnavala vlada, ki bo na eni od prvih sej po počitnicah odločila o tem, ali so izpolnjeni pogoji za dodelitev državne pomoči. Če bo odločitev vlade pozitiv-
Vreme na dopustu, pipe presihajo
V kranjski, tržiški in radovljiški občini pitne vode že primanjkuje, presušena so manjša zajetja, težave zaradi suhih
pip pa imajo tudi v planinah.
Kranj - Poletje si je letos dalo duška. Greje kot za stavo, saj dnevne temperature krepko presegajo 30 stopinj Celzija. Na soncu še veliko več. Pravega dežja ni in ga vremenosloVci v naslednjih dneh tudi ne obetajo. Javni vodovodi že občutijo sušo, saj se je v nekaterih količina vode zmanjšala tudi za polovico. Slednjo ponekod že vozijo s cisternami ali pa jo občasno zapirajo.
V kranjskih vodohramih na Gorenji Savi, v Stražišču, Baš-lju in v Novi vasi se količina vode sredi dneva zmanjša za. polovico. S cisternami jo vozijo v Trstenik, Pangeršico, Tene-tiše, Čadovlje, Hraše, Žablje in Tatinec, v Šenčurju pa so bili že deležni občasnega zaprtja vode. "Ljudje ne upoštevajo prepovedi o zalivanju vrtov in pranju avtomobilov. V kranjski občini je več kot 15.000 uporabnikov vodovodnih priključkov, od tega je okoli 60.000 odjemalcev vode iz vaških vodovodov. Poraba se čez dan in ob koncih tedna poveča tudi za 200 odstotkov, dnevna poraba je 30.000 kubičnih metrov," je dejal vodja poslovne enote vodovod v kranjskem komunalnem podjetju Roman Udir in dodal, če bo suho obdobje trajalo tudi prihodnji teden, bodo morali iz-
menično, za nekaj ur dnevno, vodo zapirati. Za vse občane velja skrajno varčevanje z vodo. V občini Tržič vode že primanjkuje, zato tamkajšnje komunalno podjetje občane poziva k varčevanju. Vodja javnega vodovoda Janez Rotar je povedal, da so se vsi viri pitne vode v tej občini zmanjšali za 30 do 50 odstotkov, vsaj dve okvari tedensko pa povzroči suša na salonitnih ceveh. Dobra dva meseca vozijo vodo s cisternami v Gozd, manjka jo tudi v planinah. "Gasilci so jo v sredo že peljali na Bistriško planino, potrebe pa so tudi na ostalih planinah. Eden od izvirov v sistemu Žegnani studenec je že presahnil, kritično je tudi stanje v vodohramu Črni gozd v Podij ubelj u. Konec tedna naj bi zaloge vode še zdržale, prihodnji teden pa jo bomo morali zapi-
N O V O
AVTO KADIVEC
Šenčur, tel.: 04/279-00-00 Pooblaščeni prodajalec in serviser
POLETNE AKCIJE
rati. Pred dnevi smo to poskusno že storili v Kovorju in na Bistrici," je dejal Rotar.
Težave z vodno oskrbo imajo tudi v občini Radovljica. V Kropi sojo že zapirali, občasno jo primanjkuje tudi v Kamni Gorici, Srednji in Spodnji Dobravi, na Zgornji Dobravi, v Prezrenjah, Mišačah, Lipnici, Brezovici, Poljšici, Češnjici, Rovtah, delu Podnarta in Ovsiš, v Radovljici, Lescah in Begunjah pa zaloge zaenkrat še zadoščajo. "V prihodnjih dneh bomo morali vodo zapirati, da bomo ponoči lahko napolnili
JEREB, d.o.o.
LUČINE 30, Gorenja vas tel.: 04/51-57-110, gsm: 041/833-088 e-pošta: jereb.doo@siol.net
GARDALAND: 15.8., 22.8.; cena: 9.400 SIT; ORLOVO GNEZDO: 16.8.; cena: 6.100 SIT; OKTOBERFEST: 20.9.; cena: 7.900 SIT; KORZIKA IN SARDINIJA: 26 - 30.9.; cena: 89.900 SIT - 3x polpen-zion + 1x nočitev na ladji; BENETKE IN LAGUNA: 3.10.; cena: 9.600 SIT -vključen ladijski prevoz na otoke Za naročnike Gorenjskega glasa nudimo 5 % popust.
vodohrame," je pojasnil vodja vodovoda radovljiške komunale Bojan Gašperin. Manj kritično je stanje v jeseniški in blejski občini, kjer je vode trenutno še dovolj. Jeseniško komunalno podjetje JEKO- IN jo vozi le v Javorniški Rovt, poleg tega porabniki vode s slednjo, po besedah vodje sektorja za vodovod Jurija Dovžana, varčujejo, omejitve porabe še ni. Podobno je tudi na Bledu. Vodja programa komunale v Infrastrukturi Bled Tone Potočnik je povedal, da poleti v tej občini mesečno porabijo 125.000 kubičnih metrov vode.
Tudi v škofjeloški občini pomanjkanja pitne vode še ni, je pa poraba po besedah pomočnika vodje vodovoda v Loški komunali Tomaža Zumra na meji. Vodni viri so se zmanjšali za tretjino, kljub temu prepovedi zalivanja vrtov in pranja vozil ni. In kako suša vpliva na vodne zaloge v kamniški in domžalski občini? Nikjer je še ne primanjkuje. "Javni vodovod še ni vprašljiv, v vaških vodovodih pa se težave z vodo že pojavljajo. Občasno jo vozimo le v Palov-če. Prepovedi zalivanja še ni in tudi zapirati nam je še ni treba," je dejal direktor kamniškega Komunalnega podjetja Janez Petek, pomočnik vodje sektorja vodovod domžalskega podjetja Prodnik, d.o.o., Boštjan Novak pa je povedal, da se je na Kr-vavškem zajetju pretok zmanjšal za 35 odstotkov, poraba vode pa se je povečala za 30 odstotkov. V Mengšu, Komendi, Lukovici in delu Domžal velja prepoved zalivanja vrtov in pranja avtomobilov.
Renata Škrjanc, foto: Gorazd Kavčič
na, bo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pripravilo program odprave posledic škode v kmetijstvu, ki bo med drugim vseboval oceno o stopnjah poškodovanosti kmetijskih rastlin, površini prizadetih kmetijskih površin, številu upravičencev do odškodnine in o potrebnem denarju. Ko bo program potrdila tudi vlada, bo ministrstvo pozvalo občine, da bodo v določenem roku zbrale vloge kmetijskih gospodarstev za dodelitev državne denarne pomoči.
Kot je povedal Rajko Simič, vodja kranjske izpostave republiške uprave za zaščito in reševanje, so do konca julija iz vseh gorenjskih občin, razen iz jezerske, prejeli 2.016 prijav o škodi, od tega 120 iz občine Železniki, 27 iz Tržiča, 228 iz Škofje Loke, 53 iz Žirovnice, 48 iz Naklega, 165 iz Šenčurja, 79 iz Preddvora, 295 iz Gorenje vasi - Poljane, 130 iz Žirov, 298 iz Kranja, 88 iz Bohinja, 9 iz
Kranjske Gore, 26 z Jesenic, 72 z Bleda, 299 iz Cerkelj in 79 iz Radovljice.
Koruza iz blagovnih rezerv?
"Suša zmanjšuje ekonomičnost pridelave, saj bo ob enakih stroških kot v normalnih letih prihodek občutno manjši. Ker krme ne bo dovolj za preživetje črede, se povečuje ponudba živine, hkrati pa se znižujejo odkupne cene. Krma se tudi že draži, kar bo še dodatno poslabšalo dohodkovni položaj živinorejcev," ugotavlja Stane Rupnik in poudarja, da bodo na Gorenjskem kot izrazito živinorejski pokrajini posledice najhujše prav v tej dejavnosti. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je predlagala, da bi država rejcem pomagala s 300 kilogrami cenejše koruze po glavi velike živine. Koruzo naj bi zagotovila iz blagovnih rezerv, terjatev do rezerv pa bi potlej poplačali z izplačilom državne pomoči. Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so že pripravili predlog o količini koruze za krmo iz državnih blagovnih rezerv, o tem so se v ponedeljek tudi pogovarjali s predstavniki zbornice, soglasje pa mora dati ministrstvo za gospodarstvo, ki je pristojno za blagovne rezerve. Na ministrstvu za kmetijstvo in v zbornici se strinjajo, da bi država morala intervenirati vsaj z 90 kilogrami koruze na glavo velike živine.
Cveto Zaplotnik
Suša na tržnici
Kranj - V sredinem poznem jutru je kranjska tržnica, kije sicer najbolj živahna ob petkovih in sobotnih dopoldnevih, skorajda samevala. Nekaj stojnic s sezonskim sadjem in zelenjavo, ponudbo mleka in sira ter celo oblačil je obiskalo bore malo ljudi. Od tega jih je nekaj prišlo na tržnico le na klepet s prodajalci in sploh ne z namenom nakupovanja.
Med čakanjem na kupce naju je zanimalo, kako na obisk tržnice vpliva neznosna vročina in z njo suša, kakšen je pridelek in za odgovore sva povprašali 15-letnega Gregorja. Povedal nama je, da zaradi vročine tržnico obišče manj ljudi, vendar sobote še vedno ostajajo zelo žive. Poleg tega nagaja tudi suša, ki zmanjšuje pridelek, vendar se trudijo ohranjati enako ponudbo. Največ proda paradižnika in fižola, ki skozi cel dan ohranjata enako ceno. Z obiskom tržnice je kar zadovoljen, čeprav bi lahko bilo bolje, vendar vročina naredi svoje. Prodajalka Ivanka je dodala, da kupcev ni tudi zato, ker je lokacija tržnice slaba, saj je preveč skrita in je ljudje ne obiskujejo. Poleg tega je tudi težko dostopna in nima parkirnih mest, kar mnoge od nakupa odvrne. Med klepetanjem s prodajalci sva ugledali že prve kupce. Sestra Ana je razložila, da na tržnici kupuje zato, ker ji je najbližja. Najpogosteje nakupuje zelenjavo. Velikokrat bi raje nakupovala v trgovini, saj je mnogo stvari tam cenejših, vendar je v starem delu mesta ni, ostale pa so ji kar predaleč. Trgovina v tem delu bi bila zelo koristna, saj mora kupiti tudi kruh, mleko in ostalo hrano, ki je na tržnici nimajo.
Vili iz Kranja raje nakupuje na tržnici kot pa v trgovini, saj se na tržnici lahko pogaja za ceno. Sama tržnica se mu ne zdi nič posebnega, razočaran je nad ponudbo, ki je majhna, poleg tega pa je po njegovem mnenju tudi lokacija napačna. Pravi, da bi si za zgled morali vzeti ljubljansko tržnico, ki ima odlično ponudbo in lokacijo.
Kljub vročini je tržnico obiskalo kar nekaj ljudi. Tudi mestne ulice so postajale vedno bolj prazne. Ljudje se zapirajo v hladna stanovanja in pisarne, le prodajalci in prodajalke na tržnici pod svojimi senčniki vztrajajo v vročini.        Tina Tošič, foto: Tina Doki
In memoriam dragemu očetu (1919-2003)
Franc Cvetek - Švicov ata
Naš ata, Franc Cvetek iz Srednje vasi v Bohinju, je bil živa zakladnica najrazličnejših pripovedi, ki nam jih je otrokom "zapodvov" (pripovedoval) vedno
ob pravem času in ob pravi priložnosti.
Veljal je prej za tihega kot pa za zgovornega človeka, a kadar je odprl vrata svojim doživetjem in starodavnim bohinjskim modrostim, se nismo mogli nikoli dovolj načuditi njegovim dragocenim zgodbam. Prinesel jih je iz svoje domače hiše kot žlahtno popotnico, v kateri so bile skrbno zložene vrednote za dostojno in pošteno življenje. Vedno je govoril z velikim spoštovanjem o svojih starših. Izhajal je iz obrtniško kmečke družine, kjer se po domače reče pri Mežnarčku. Njegovi predniki so bili kovači, rezbarji in podobar-ji. Tudi naš ata je znal zelo lepo risati in marsikaj sam narediti. Njegova mama Ivana je bila "žnidarca" (krojačica); njen šivalni stroj na dolgi čolniček je drdral dolgo v noč; prav tako je očetu Jožefu, kadar je bilo dovolj vode, pela žaga in se je vrtelo mlinsko kolo. Zraven pa je povedal še kako zanimivo zgodbo, saj je imel velik pripovedni dar, a naš ata je vedno pripomnil, da gaje še premalo poslušal. To se mi je zdelo čudno, saj je prav po njem podedoval največ imenitnih zgodb, s katerimi jih je nevsiljivo vzgajal. Šele letos, ko smo se marca poslovili od našega dragega ata, sem spoznala, kaj vse bi ga morala še vprašati, a ga ni več med nami. Tudi dedovo smrt sem težko prebolela, saj sem ga imela zelo rada. Naš ata me je tolažil in opominjal, da ne vemo ne ure ne dneva, kdaj se bo izteklo naše človeško življenje. Ta dan je po večnih postavah prišel tudi zanj, 2. marca letos, ob uri, ko se je vsako nedeljo začel pripravljati za k maši. Celo napovedal gaje: "K nedelji gre. V nedeljo gremo." Zanj je bila nedelja praznik; rad je imel tudi stare šege in navade in večkrat nam je pripovedoval, kako so jih včasih spoštovali in v njih iskali pristne človeške vrednote. Zato ni čudno, da je imel tako izostren čut za vse dobro in plemenito in da je bil skromen, a urejen človek s praznično dušo in z velikim smislom za lepoto. Posebno ob nedeljah se je zelo lepo oblekel za k maši, vsaka barva je bila na svojem mestu, in marsikdo mu je dejal: "Tak si kakor ženin!".
Tudi njegovo slovo ni bilo zaznamovano z navadnimi dnevi; umrl je na pustno nedeljo. Po prastarih izročilih so pustne šeme častile svoje pokojne prednike in duhove letnih časov, ki naj bi prinašali srečo in dobro letino. Tudi v domačo hišo seje ata poslednjič vrnil prav na pe-pelnico in prav na ta dan se je poslovil od svoje nam tako drage zemeljske podobe. Večkrat je dejal, da ne bi želel biti upepeljen, ker je Hitler požigal ljudi v krematorijih. Dejal pa je tudi, naj naredimo, kakor bo najbolj
Naš ata je imel zelo rad živali, (foto Rado Kravanja, spomladi 1999)
prav "kazalo". Pepelnica je bila včasih zelo svet dan, oznanjala je začetek resnega postnega časa, tudi dandanes duhovnik bolj simbolično "posipa" vernike s pepelom: "Pomni, človek, da si prah in da se v prah povrneš." Zato sem očetu zapisala poslednji pozdrav z Gregorčičevimi verzi: "Pepelni dan ni dan več tvoj, / tvoj je vstajenja dan!"
Poslednjo čast so našemu atu izkazali tudi bohinjski skavti, ki jih je učil izdelovati bohinjske cvetnonedeljske hbance (butari-ce). Za svojega častnega člana so ga slovesno sprejeli na letošnji kulturni praznik, ki smo ga imeli v domači hiši. Ata je bil ganjen in dejal je, da ga bodo morali "nesti", kadar bo umrl. Nihče pa ni pričakoval, da se bo to žal uresničilo že čez tri tedne. Ata je za nas naredil vse, kar je bilo mogoče in nemogoče. Zato nam ne more nikoli umreti, a vseeno se bomo težko sprijaznili z neizbežno resnico, da njegovega mogočnega in prijaznega zemeljskega obličja ne bo več med nami.
Med lepimi spomini nanj, ki mi bodo prihajali naproti v spremstvu mojih otroških, mladostnih in zrelih let, bodo ostale tudi njegove zapisane zgodbe. Nekaj jih je izšlo v knjigi Naš voča so včas zapodval in v Bohinjskih pravljicah; že naslov prve knjige je pravzaprav posvečen njemu, dedu in prade-dom. Kajti naš ata je svojemu očetu že rekel ata, toda ded je dejal za svojega očeta voča. In neštetokrat je začel svoje zgodbe: "Naš voča so včas zapodval..." kar bi se lahko zapisalo tudi takole: Bilo je nekoč.
Ata je že kot šestnajstletnik delal pri gradnji cest in pri regulaciji hudournikov. Morda smo se prav zato večkrat pogovarjali o bohinjskih poteh in tudi tistih, ki so nekoč vodile iz Bohinja. Ena izmed atovih zgodb pripoveduje o Turkih, ki so se hoteli prebiti v Bohinj:
Včasih od Bleda sem za v Bohinj ni bilo ceste; je bila le skozi Stenje (Sotesko) pot, da se je
moralo iti del poti le po stopnicah v skali.
Čisto pravi Bohinj je do Obern. To se pa zato tako reče, ker so se tam Turki obrnili, saj niso mogli iti naprej. Se je konjem udiralo pa drčalo, da se še danes v skali konjska kopita poznajo. Turški konji niso bili navajeni po takem hoditi.
Turški paša se je zaklel, da preden bo poldne zazvonilo, bodo njegovi konji jedli oves z oltarja cerkve sv. Janeza. Pa je bila božja volja taka, da jim ni uspelo priti v Bohinj. So se morali obrniti. (Turki na Obrnah, Naš voča... , str. 186)
In nenazadnje je bil ata že pred drugo svetovno vojno tudi rudar pri Rudarski družbi Bohinjska Bistrica. Svoje rudarsko delo mi je popisal v zgodbi o rudniškem Perkmandeljcu, ki je izšla v omenjeni knjigi v govoru Srednje vasi, "prevedla" pa sem jo še v knjižni jezik:
"Potlej so pa včasih pripovedovali, da je na Rodenjci (Rudnici) perkmandeljc, en tak majhen škrat, da kljuba (nagaja) tistim, ki rudo kopljejo. Pa ga nismo nikjer videli. Naš ata so pa zapodvali, da je bil perkmandeljc le na Rudnem polju, tam so včasih železovo rudo kopali. Perkmandeljc jim je pa nagajal, če so kopali pregloboko. Češ da je to njegov svet, da nimaš ti kaj tako globoko iskati. Tako se je nastavljal, da niso mogli nadaljevati s kopanjem. Jaz sem pa
najstarejša sestra Ana in brat Janez, ki je v dvajsetem letu starosti padel v Ukrajini, kjer je tudi pokopan. Atu je bilo hudo, daje brat pokopan v tujini, zato je vedno pripominjal za svojega najmlajšega brata Matevža, ki živi v Franciji: "Zdaj bo pa še Matevž pokopan v tujini." Ko sem nekoč to omenila stricu, mi je kozmopolitsko odvrnil: "Saj se svet drži skupaj."
Tudi ata je bridko izkusil tujino in lakoto, saj je bil enaintrideset mesecev v taborišču. Želel si je, da bi se še kdaj vrnil pod ljubo domačo streho. Ta želja se mu je po mnogih zapletih in trpljenju vendarle uresničila.
Najprej je bil ujet kot staroju-goslovanski vojak v Kandiji pri Novem mestu, do kamor je pri-bežal iz Gorskega Kotarja, kjer je bil pri vojakih. Pravzaprav je njegova vojska že razpadla in tudi orožje so mu pobrali. Na sebi pa je imel vojaško obleko in to gaje pahnilo v internacijo. Drugi so zlahka zamenjali obleko za civilno, ata pa je bil precej velik in posebno čevljev s številko 47 ne bi mogel dobiti za vsakim voglom. Pred kratkim sem šla po njegovih poteh v Ge-rovo v Gorskem Kotarju, ža spomin na "atov" planinski puk sem vzela iz zidu v odprtinah, kjer so bila nekoč okna, nekaj kamnov. Žal mi je, da ata nismo kdaj peljali tja, da bi nam še kaj povedal in razkazal, saj je posebno na stara leta rad obujal
kopal kanale za izsuševanje močvirja, cele dneve so stali v mrzli vodi, posebno v glavnem kanalu, tako da je ata hudo zbolel in so ga morali poslati v taboriščno ambulanto, kjer se je onesvestil in s pograda padel na beton. Zaradi udarca je bil kar nekaj časa v nezavesti in je tako oslabel, da se je prijazni poljski zdravnik zbal za njegovo življenje. Svetoval mu je, naj si pomaga na kmete, ker mu tam niso imeli s čim pomagati, tudi s hrano ne. Čez nekaj časa so ga dodelili velikemu kmetu, kjer je cele dneve plel sladkorno peso. Po letu dni so jih s transportom premestili v taborišče Grcifss-vald blizu Severnega morja, kjer je neprestano pihalo in so taboriščniki nenehno prezebali. Še zadnje mesece življenja je ata večkrat omenjal, kako so pozimi odmetavali sneg s proge, saj so bili tam vedno zameti in nekaterim so morali porezati zmrznjene prste. On je stalno "žikal" otrple roke, da seje rešil najhujšega. A svojo hudo rev-mo, ki se gaje lotila zadnji dve leti pred smrtjo, je povezoval tudi s temi dogodki. Ker je veljal za pridnega delavca, je bil nazadnje dodeljen v neko sirarno, kjer niso bili zastraženi. Posrečilo se mu je pobegniti, od doma so mu poslali obleko in ponarejeno legitimacijo. Na tem mestu ni prostora, da bi lahko opisala njegovo begunsko kal-varijo. Deda so poklicali na
Praznovanje mamine 80-letnice; spredaj sedijo od leve: hčeri Slava in Nada, mama Ivana, ata Franc; zadaj stojijo od leve: Metka Mali, Anka Novak, hči Marija - avtorica članka in Veronika Perko - Ukmar. (foto Polona Kompare - Leskovec, 27. avg. 1994)
včasih, ko sem bil še otrok, res verjel, da je neka taka majhna prikazen, ki se prikaže, pa spet izgine." (str. 49-50)
Naš ata je bil drugorojenec in prvi sin med osmimi otroki, zato je moral zgodaj služit kruh. Štiri dekleta in štirje fantje so se rodili od 1915. pa do 1931. leta. On je bil rojen 9. aprila 1919. leta; poleg njega sta pokojna še
spomine na vesela in težka pota svojega življenja. A vseskozi je garal, še tja do 82. leta je v hudi bohinjski zimi delal v gozdu, kar mu je tudi škodovalo.
Ata se je z drugimi ujetniki vred že aprila 1941 znašel v taborišču v Neubrandenburgu v Nemčiji, kjer je dobil taboriščno številko 74 205. Kasneje je skupaj z drugimi taboriščniki
Landratkommande v Radovljico. Izgovarjal se je, da ima edino njega za delo, saj je bil brat Janez vpoklican v nemško vojsko in to jih je tudi rešilo, da niso bili izseljeni, ker je ata potem odšel v partizane. Najprej je bil v Gradnikovi brigadi, potem pa v Prešernovi in julija 1944 je bil'spet ujet blizu Grahovega v Baski grapi, od koder so ga od-
vedli v goriški zapor in nato na Katschberg v Avstrijo. Od tam je prišel junija 1945. leta. Tja pa smo ga uspeli peljati za njegovo 80. letnico in na vso moč se je čudil, koliko je hotelov in drugih zgradb, takrat pa je bila tam samo preprosta planinska koča.
Ata se je leta 1947 priženil na veliko kmetijo k Zg. Švicu, tudi v Srednji vasi, in v zakonu smo se jima z mamo Ivano rodili štirje otroci. Prvi in edini sin je umrl že ob rojstvu, najmlajša hči pa je invalidka. Vseskozi nam je ustvarjal varen in topel dom in bil je zelo dober gospodar. Po vojni je z največjimi napori in odpovedmi obnovil po-žgano domačijo, saj je socialistična "izgradnja" upepelila skoraj vso vas. Garal je od zore do mraka na veliki kmetiji, v službi in še ponoči seje prebijal po strmih poteh bohinjskih gora, kamor je na hrbtu nosil težka bremena po planinskih kočah. S težko prigaranim denarjem je obnovil veliko hišo in gospodarska poslopja. Zato ni čudno, da si je "znucal" vse kosti, kot je sam večkrat dejal in si nakopal najrazličnejše težave. Delo ga je vseskozi držalo pokonci; pred dvema letoma pa je čez noč obležal zaradi pretiranega in pretežaškega dela v gozdu. Potem so sledila romanja po bolnicah in v takem stanju je prestal še tri operacije. Najbolj vesel je bil operacije kolka in upal je, da bo po operaciji drugega kolka lahko bolje hodil in še kaj delal. Ob takih mislih me je vedno stiskalo v grlu, saj sem bila vesela, da je vsaj lahko sedel pod hišo in nam dajal preko-ristne gospodarske nasvete. Z dr. Janezom Brecljem, ki mu je operiral kolk, sta imela skupno ljubezen bohinjsko planino Pšinc nad Uskovnico, ki je bila atova "obljubljena dežela" njegovega otroštva in mladeniških let. Med okrevanjem mu je dr. Brecelj poslal dve jesenski fotografiji s Pšinca in mu napisal mnogo prisrčnih in vzpodbudnih besed. Ata je bil presrečen; v teh dveh letih njegove bolezni smo po bolnicah in okrevališčih spoznali veliko srčnega in tudi brezsrčnega zdravstvenega osebja in o obojih bi bilo vredno in potrebno kdaj spregovoriti. Tudi to je atova zgodba s konca njegovega življenja, polna truda, bolečin, njegove potrpežljivosti, hvaležnosti, korajže in upanja... Prav tako nas je kalila z mislimi in spoznanji kot njegova bogata duhovna dediščina prednikov, ki nam jo je znal posredovati tako, da nas bo vedno opogumljala v neprijaznih trenutkih našega življenja. Zapisana pa bo prispevala tudi dragocen kamenček k mozaiku slovenskega kulturnega izročila.
Marija Cvetek
Radi smo mladi
• i
IvA A A A
od 5. 8. do 12. 8. 2003
Sladoled Magnum, 120 ml 3 okusi: vanilija s čokolado; vanilija z mlečno čokolado in mandeljni; vanilija z belo čokolado Vigros, Murska Sobota
SAN© U9-
Bonboni Rum Kokos Casali, 100 g, Manner Mercator
•no
Yellow Sola ali Red Sola, 1.5 litra Pivovarna Union, Ljubljana
Kondomi Ourex, 3 kosi, 4 vrste: Emotions, Love, Gefuhlsecht, Come Zgether Medicopharmacia, Ljubljana
Akcijska ponudba velja v vseh Mercatorjevih in (ranšiznih prodajalnah od "S. 8. do 12. 8. 2003 oziroma do prodaje zalog. Cene so v SIT. •   Poslovni sistem Mercator, d.d., Dunajska 107, 1000 Ljubljana.
Brez dvoma
Mercator najboljši sosed
Za vas izbira Danica Dolenc
VSEENO, ĆE NI VSAK DAN POTICA
Kolerabice na poletnem jedilniku
Pravijo, da so kolerabice bolj prazna jed. Res je, a odlične so za diabetike in za vsakogar od nas, da si kdaj lepo očistimo drobovje. Tudi kakšen dan zelenjavne diete zdajle v tem vročem poletju bi si lahko privoščili. Veliko vlaknin imajo, milega okusa so, in če jih počasi drobno grizljamo, nam bodo prav lepo napolnile želodec. Zelo malo kalorij in veliko očiščenje in olajšanje. Gospodinje kolerabice največkrat dodajamo drugim zelenjavam v poletnih zelenjavnih juhah. Naša mama jih je včasih še "zaroštala" in so bile kot v nekakšni omaki zraven pire krompirja. Ampak meni so bile vedno najbolj všeč mlade, sveže. Zdelo se mi je, da imajo okus po lešnikih. Sicer jih pa lahko nadevamo z mesom, sirom, dušimo jih, celo paniramo in cvremo, jemo v solati. Vedno pa jih poberimo do časa, da ne bodo stare in že vse žilnate. Take res niso dobre.
V neki zelo stari kuharici sem našla tole o kolerabah: "Kar imajo nadzemeljske kolerabe lepega, mladega perja, osmuči ga, v vodi splahni in na tenke rezance zreži, malo posoli pa v kropu skuhaj; ko je kuhano, odcedi vodo in deni merzle vode gori; kolerabe pa olupi in posebej cele skuhaj, potem nareži na rezance ali kocke, ali na šnitice,
kar je mehkega; naredi roštanje kakor za ohrovt, le česna in popra ni treba, deni kolerabe notri, nazadnje tudi perje, zalij z juho ali s kropom, malo osoli, pa skuhaj.
Roštanje: razgrej sirovega masla, ali kake druge dobre masti, deni notri drobno zrezanega peteršilja in čebule; ko se to že malo precvre, deni notri moke in naredi roštanje bledo-ru-meno, potem deni notri narezane kolerabe, premešaj in zalij z juho, če je nimaš pa s kropom, in pusti, da se do mehkega skuha pa je gotova."
Kolerabica kot prikuha
400 g kolerabice, 30 g masti ali olja, 1 čebulica, sol, poper, peteršilj.
Na maščobi zarumenimo sesekljano čebulo, dodamo naribano kolerabico, solimo in dušimo. V slanem kropu skuhamo mlade lističe kolerabe, jih narežemo na tanke rezance in primešamo kolerabici. Po okusu začinimo ter potresemo s peter-šiljem.
Dušena kolerabica s sirom
400 g kolerabe, 2 žlici olja, 2 večja krompirja, 150 g mehkega sira, sol.
Na olju dušimo na rezine narezano kolerabo. Osolimo. V po-maščeno nepregorno posodo menjaje zložimo plasti dušene kolerabe, tanke rezine sira in na rezine zrezanega kuhanega krompirja. Gornja plast naj bo sir. Spečemo v pečici.
Panirana koleraba
400 g kolerabe, limonin sok, žlica rdeče mlete paprike, moka, jajce, drobtine, sir, olje za cvrenje.
Kolerabo narežemo na pol centimetra debele rezine in jih 5 minut kuhamo v slanem kropu. Odcedimo jih, pokapljamo z limoninim sokom in potresemo s papriko. Nato jih paniramo v moki, stepenem jajcu in drobti-nah, katerim smo primešali nariban sir. Ocvremo v vročem olju.
Poletna zelenjavna solata
2 mladi kolerabici, 2 korenja, 1 kumarica, 4 rdeče redkvice, 4 paradižniki, 1 čebulica, olje, peteršilj, sol, poper, kis.
Očiščeno zelenjavo grobo nastrgamo, paradižnik narežemo na tanke rezance, solimo, po-pramo, potresemo s sesekljanim peteršiljem, pooljimo in okisa-mo, dobro premešamo ter ponudimo s črnim ali z zrnatim kruhom.
Paradižnik topi odvečne kilograme
Paradižnik postaja zaradi svojih bogatih zdravilnih snovi vse bolj cenjena zelenjava ali sadež, kakor kdo želi. Bojuje se proti rakavim celicam, krepi imunski sitem, razstruplja celoten organizem in čisti kri.
"Joker" mediteranske kuhinje prihaja pravzaprav iz Amerike, iz Španije pa seje razširil po celem Sredozemlju. Dario Corte-se nam v svoji knjigi Zelenjava razkriva, da paradižniki niso samo rdeči, ampak tudi rumeni, zeleno rumeni, oranžni, skoraj beli, bakreni, rjavi, rdeče -oranžno ali rumeno - zeleno progasti. Lahko so kilogramsko veliki ali majhni kot češnje, podolgovati, okrogli, hruškasti, srčasti... Daje paradižnik res odličen, nam razrije njegov poln in bogat okus, nekoč necenjeni pa danes veljajo za čudežno zelenjavo. Koristen je predvsem zaradi velike količine likopena, beta karotena in drugih karote-noidov, flavonide, kisline, zaviralce encimov ter vitamine, kar mu daje značaj splošnega anti-oksidanta. Vsebuje skoraj dvajset rudnin, veliko vitamina E, vitamina C pa skoraj za pol limone in še številne druge zdravilne snovi.
Tedenski jedilnik
Nedelja - Kosilo: kolerabična juha, roastbeef, maslen krompir, kumarična solata; Večerja: narezek s pršutom in rezinami dinje, zrnat kruh.
Ponedeljek - Kosilo: golaževa juha, nadevane kumarice, krompirjev pire, lubenica; Večerja: palačinke s skutinim nadevom, kompot ali mešana solata.
Torek - Kosilo: zelenjavna juha, goveji zrezki z kolerabo, solata, kompot; Večerja: ocvrte sardelice, kumarična solata s krompirjem in kislo smetano.
Sreda - Kosilo: pečen piščanec z mladim krompirčkom, paradižnikova solata, mrzla kavna krema; Večerja: panirana koleraba, zrnat kruh, sadna kupa.
Četrtek - Kosilo: mlado zelje z govedino (govnač), skutin zavitek, ledena kava; Večerja: kumarična solata s krompirjem, hrenovke, črn kruh.
Petek- Kosilo: pečen oslič s tržaško omako, pečen mlad krompirček, mešana solata, belo vino ali sadni sok; Večerja: poletna zelenjavna solata, sir, zrnat kruh.
Sobota - Kosilo: ražnjiči in hrenovke na žaru, krompirjeva solata z mlado čebulo, jabolčni zavitek; Večerja: z mesom nadete kolerabice, limonin sorbet.
ZAPOSLITEV V SPARU?
PRAVA STVAR!
Iščete razgibano okolje, kjer ne bo noben dan enak prejšnjemu? Uživate v dinamičnem delu z ljudmi? Želite spoznati mlad kolektiv, kjer se boste dobro počutiti? Hočete dan preživeti z nasmehom? Spoznajte nas in ugotovili boste, da je Spar res prava stvar!
Za delo v novi trgovini Spar Jesenice
iscemo:
- mesarje
- prodajalce za delo v prehrambeni trgovini
• prevzemnika blaga
Pogoji:
- zaključena IV. stopnje trgovske ali živilske smeri
- zaželjene delovne izkušnje v trgovini
Kandidati bodo sprejeti v delovno razmerje za določen čas z možnostjo podaljšanja zaposlitve za nedoločen čas.
Prijave pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Spar Slovenija d.o.o.. Kadrovska služba, Letališka 26, 1000 Ljubljana. Telefonskih informacij ne dajemo.
PRIDRUŽITE SE NAM!
<$ SLOVENIJA
Ta rajski sadež je seveda tudi zelo zdravilen: čisti sečne poti, razbremenjuje ledvica v katerih so kamni, krepi sluznice in vezivno tkivo, spodbuja delovanje jeter, prebave in presnove, odstranjuje telesne maščobe in omogoča lažjo prebavo mastne hrane, izboljšuje kri, znižuje krvni tlak, preprečuje poapnitev žil, izostruje vid, krepi imunski istem, raz-
struplja organizem, v novejšem času pa je vse bolj pomembna hrana proti raku.
Najboljši je seveda svež, svež in še enkrat svež, kot mediteransko speci al i teto pa ga lahko tudi posušimo: mesnate sorte narežemo na koščke, damo sušit, nato pa suhe shranimo v dobro zaprtih steklenih kozarcih ali pa jih z začimbami vložimo v oljčno olje. Katja Dolenc
Do vitkosti tudi s seksom
Po internetu že nekaj časa kroži "nagajiva" in duhovita dieta, kako v času najlepših intimnih trenutkov izgubiti čim več kalorij ter si na res prijeten način in brez hudih "stradalnih" in omejevalnih muk pri prehrani oblikovati lepo postavo.
Da malo skrajšamo nagajivi nagovor, vam le povzemamo bistvo, kako se nežnejši spol z malo hrane in različnimi vrstami gibanja, ki jih ponujajo športi, vsako poletje trudi zgubiti odvečne kilograme. Tek v naravi, fitnes, rolanje, masaža, drenaža, tenis ali plavanje pa bi lahko zamenjale tudi z najbolj naravnim gibanjem - seksom. "Vse, kar naredite pred, med in po njem, vam dokazano zbija kalorija kalorije. Ne verjamete? Preberite spodnjo porabo kalorij in izračunajte, kako s seksom in užitkom do popolne postave!" Pa preidimo takoj na konkretne izračune.
Slačenje partnerja s privoljenjem 12 kalorij, brez privoljenja 187 kalorij. Strastno poljubljanje 26 kalorij, na meji z vampir-skim 41 kalorij. Pri zapeljevanju največ pokurite z trebušnim plesom 100 kalorij. Zadovoljevanje partnerja: če ima običajnega 22 kalorij, če ima majhnega kot mezinec 163 kalorij. Natikanje kondoma: z erekcijo 6 kalorij, brez 315. Položaj pri seksu: položaj 69 78 kalorij, po "pasje" 326 kalorij, v avtu 38 kalorij, leže v telefonski govorilnici 274. Stranski učinki med seksom: odrgnjena kolena 6 kalorij,
momljanje v ekstazi 11 kalorij, kričanje 18 kalorij. Doživeti orgazem: vaginalni 21 kalorij, pravi 27 kalorij, hlinjeni 160 kalorij, eksplozija vulkana 47 kalorij, začnete nerazločno momljati v latinščini 60 kalorij, zadrževanje orgazma 79. Ko vam prihaja in mu zapičite nohte v hrbet, 11 kalorij, če poizkušate uživati z odprtimi očmi 35 kalorij. Če imate besen izbruh, ko on prehitro opravi, 65 kalorij, če je bilo v redu in se objameta v postelji, le 18 kalorij, če pa takoj vstanete in mu poizkušate to obrazložiti, pa kar 816 kalorij, Ob seksu pa se lahko pojavijo tudi neprijetnosti, ki vam pokurijo kar dosti kalorij: če so vas skoraj dobili in se trudite ostati mirni 100 kalorij, če se morate v enem samem gibu obleči 300 kalorij. Če se v skrajni sili zate-čete k masturbaciji, zaradi razgibavanja 10 kalorij, da bi se izognili pretiranemu basanju s hrano 16 kalorij, da bi prišli v stik z notranjim jazom 10 kalorij in da se vam ne zmeša 24 kalorij. .
Zdaj pa, resno ali za hec, poiščite svojega partnerja in skupaj porabita odvečne kalorije. Če ga nimate, pa prištejte še kakšno kalorijo! Katja Dolenc
Festivalska stran
www.FGshvalCarniola.com
Za vas beležimo čas!
Festival Car.
Nagradna igra!
Začenja se druga polovica mednarodnega multikulturnega Festivala Carniola. Dogodek, ki poživi mestno jedro in popestri poletne dni, ponuja obilo novih kulturnih spoznanj in enkratnih doživetij za prav vsak okus in žep bo še naprej razveseljeval z bogatim programom.
Šesti teden festivala, ki poteka med četrtki in sobotami vse od 27. junija do 6. septembra, je v znamenju vokalne glasbe.
Kot vsak četrtek je na gradu Khislstein ob 18. uri za najmlajše Lutkovno gledališče Fru-fru uprizorilo predstavo z naslovom Jabolko.
Na Prešernovih arkadah je mimoidoče s plesom očaral plesalec Igor Sviderski s predstavo Veter sprememb. Predstava brez dvoma pomeni spremembo v delu koreografa in plesalca Igorja Sviderske-ga. Na začetku je plesalec zamotan v tkanino, iz katere se zelo počasi odvija, medtem ko ga osvetljuje in hkrati senči natančno svetlobno oblikovanje. Plesalec tako učinkuje kot gibljiva skulptura, njegovemu izvitju iz omota pa sledijo gibalne sekvence, prekinjene z zatemnitvami. Gibalni material posamičnih sekvenc se razvija postopoma, od gibalnega minimalizma bolj ali manj na mestu, do vse bolj razvitega gibalnega naseljevanja prostora.
Na Maistrovem trgu bodo poulični igralci mimoidoče s trnkom lovili Ribiči, na gradu Khislstein pa boste lahko v petek ob 21. uri prisluhnili koncertu pevskega zbora - APZ France Prešeren Kranj.
Tretji Kranjski jazz festival bo gostil zasebo Projekt mesto, ki bo v petek ob 21. uri v odrskem prepletu mestne lirike, likovnosti in svobodno improvizirane glasbe navduševal vsakogar.
Za prijeten zaključek šestega tedna festivala pa bodo ob 21. uri na gradu Khislstein poskrbeli nepozabni New Swing Quartet s koncertom vokalne glasbe.
Več o nepozabnih doživetjih in bogatem kulturnem programu najdete na www.FestivalCarniola.com, z veseljem pa Vam jih posredujemo tudi na spodnji številki ali e-naslovu.
Daša Rankel
New Svving Ouartet
Naj vam namignemo, kako do zabave, sreče in romantike.
Kako  1 s ^ do ... ?   o > g	dvojčka rak	lev devica	tehtnica	škorpijon strelec kozorog	Ig
Zabave E8fffiBBa	mm				
Sreče mmmm		BBBi	m	osem	tek mm
Romantike gESKU	m		m	EHHSH	m
BS1 koncert I film	otroški program ples			jazz gledališče	
					
Edini pevec skupine ZZTOP, ki nima brade, ima priimek Beard. Ribarjenje je najbolj udeležen šport na svetu. Ragbi je najbolj gledan Šport na svetu. Boks je postal legalen šport leta 1901. Povprečni komar ima 47 zob.
Zgodba o gospel muziki nikakor ni enotna, kot bi sprva lahko predvidevali. Njena rudimentarna geneza je namreč skozi leta podoživljala številne kombinirane oblike, ki so jo oddaljili od bombažnih polj okoli Mehiškega zaliva in cerkva zgodnjih af-
ko kraljica gospela Mahalia Jackson zapoje Take My Hand, Precious Lord. V naših krajih se "podobna" ceremonija dogodi v Frančiškanski cerkvi leta 1987, ko smo bili pod vodstvom Mer-cerja Ellingtona priča enkratnemu sakralnemu koncertu za
roameriških "priseljencev" ter jo privedli v osrčje mainstrea-ma. Gospel seje tako plemenitil in vplival na številne geografsko sorodne glasbene oblike, ki so potovale skozi Memphis. Na tem prepihu se namreč zgodi neverjetna kolizija "bele in črne" glasbe; ruralni afroameri-ški gospel se sreča z belim urbanim odmevom in kmalu postane žanr, ki ga absorbirajo najširše izvajalske množice. Ne nazadnje je celo Elvis Preslev sprva želel postati pevec gospela. S tem prihodom v urbani milje gospel nekako tudi izgubi svojo identiteto in postane idiom, ki ga uporabljajo številne komercialne namene. Danes si lahko, za nekaj deset dolarjev, ogledate baptistično mašo v kakšni izmed cerkva v Harlemu in ameriškem jugu, medtem ko številne svetovno-popotniške zasedbe preigravajo turistično izbrušeni in komercialno prirejeni program. S tem mu je vzeta eks-otičnost spirituala in tista privlačnost senzibilne drugačnosti, ki jo moč začutiti v nekaterih izvirnih posnetkih. Vloga črnskega gospela - ne nazadnje se je plemenitil v vsakodnevnem življenju - je bila tudi osveščevalne narave. Največji spektakularni ritual se tako dogodi pred znamenitim "I Have a Dream" govorom Martina Luthra Kingajr.,
zbor in soliste, s fantastično vo-kalistko Anito Moore. V istem projektu je nastopil tudi Oto Pestner, ki že 35 let stopa na čelu domače zasedbe New Svving Quartet. NSQ so nedvomno fenomen v našem prostoru, čeprav njihov a capella ne smemo popolnoma inačiti z gospe-lom, saj so v izvedbi slišni odtenki jazza, rhvthm & bluesa in soula. Njihov gospel je torej fleksibilen, saj v pristopu gojijo sodobni slog v navezi s tradicionalno zapuščino. Prilagojeni času so že mnogokrat dokazali, da tudi "Evropejci" znajo doumeti bistvo afroameriške tradicije, zato so bili povsod zelo lepo sprejeti. In če to priznajo celo njihovi čezoceanski kolegi, potem se kvaliteta ponuja sama po sebi.
Gregor Bauman
# # #
Koncert pevskega zbora
APZ France Prešeren Kranj
Akademski pevski zbor France Prešeren Kranj deluje več kot tri desetletja Redno sodeluje na nekaterih festivalskih prireditvah v domovini in tujini, tekmoval je na nekaj mednarodnih zborovskih tekmovanjih (Spit-tal, Gorica), koncerti ga vodijo po vsej Evropi.
Urednica strani: Daša Rankel. Novinarka: Mojc A Ocvirk. Oblikovanje: SKUPINAsam. www.FestivalCarniola.com.
Naštejte vsaj 3 modele pohodne obutve Planika Trekking!
Dopisnice z odgovori pošljite na naslov:
Planika Kranj d.d., Savska loka 21, 4000 Kranj
s pripisom "marketing". Na dopisnico dopišite svoj ime in priimek, naslov ter davčno številko. Žrebanje bo v prostorih Planike 25.8.2003. 70 izžrebanih nagrajencev bo prejelo bon v vrednosti 3.000 SIT. Nagrajenci bodo pisno obveščeni, rezultati žrebanja pa bodo objavljeni na www.planika.si in www.FestivalCarniola.com.
Planika
Si želite pričarati nazaj madžarski vikend .... skuhajte si madžarski golaž
Za 6 oseb, sestavine:
olje, Čebula (6), govedina (50 dag), krompir (50 dag), česen (4 stroki), paradižnikova mezga, sol, poper, mleta paprika (sladka), ena surova paprika
Priprava:
Čebulo drobno nasekljamo in zarumenimo na olju. Dodamo na kocke narezano meso, zdrobljen česen ter po okusu sol in poper. Pražimo na srednji temperaturi dokler meso ne po-rjavi in pri tem večkrat premešamo.
Dodamo toliko vode, da vse skupaj prekrije. Dodamo očiš-
čeno surovo papriko in mleto papriko po želji. Kuhamo približno dvajset minut, da se meso zmehča.
Med tem olupimo krompir, ga narežemo na kocke in kuhamo četrt ure, da se zmehča.
Na nizki temperaturi kuhamo dobro uro.
Umetniki lahko pobarvajo nebo rdeče, ker vedo, da je modro. Tisti med nami, ki nismo umetniki, moramo stvari pobarvati kakršne so v resnici, ali pa bodo ljudje mislili, da smo neumni.
(Pritlehni Arnold, Feifer,
Jules, 1929)
r
11 h
Skupina Szil je z energijo, temperamentom in izjemnimi madžarskimi plesalci navduševala obiskovalce.
FOTO: Aljaž Primožič
Na Festivalu Carniola smo si lahko ogledali hip hop skupino, ki je navdušila, očarala in prebudila vsakogar, ki je v ozračju nabitem z energijo poplesaval v madžarskih ritmih. FOTO: Aljaž Primožič
Napoved ril k   6. vikend
Vikend vokalne glasbe
7.-9. avgust	ČETRTEK	PETEK	SOBOTA
KHISLSTEIN	18:00 otroška predstava	21:00 koncert pevskega zbora APZ France Prešeren	21:00 New swing kvartet
PUNGERT	22:30 filmski večer	21 ;00 Projekt mesto, jazz	10:00 otroške delavnice
MAISTROV TRG		19:00 ulično gledališče	9:30 Odisejeva sobotna sreča
PREŠERNOVE ARKADE	21:00 Igor Sviderski: Veter sprememb, plesna predstava		
Foto tedna
Radovljičanke znova rekordno
V torek se je na prenovljenem bazenu v Kranju začelo letošnje odprto državno prvenstvo v plavanju, na katerem so že prvi dan znova navdušile mlade radovljiške plavalke, rekordno znamko pa je odplaval tudi Blaž Medvešček -
Danes zadnji obračuni
VATERPOLO
Kranj - Z državnim prvenstvom, katerega organizator je Plavalni klub Merit Triglav, se za večino naših plavalcev zaključuje letošnja plavalna sezona. V njej so tako člani kot mladinci dosegli vrsto odmevnih rezultatov, gledalci ob kranjskem bazenu pa so navdušeno zaploskali zlasti Anji Klinar, ki seje minuli ponedeljek z dvema zlatima kolajnama vrnila z evropskega mladinskega prvenstva. Anja in njene klubske prijateljice Sara Isakovič, Lavra Babic ter Jasna Ovsenik, ki so na Škotskem prejšnji teden nav-
dušile z državnim rekordom in petim mestom, pa so se izkazale tudi prvi dan domačega tekmovanja, saj so v torek zvečer v finalu štafete 4 x 100 metrov prosto postavile državni rekord, ki po njihovi zaslugi sedaj znaša 3:55,18. Seveda so s tem postale tudi državne prvakinje, najboljši v moški štafeti 4 x 100 metrov prsno pa so plavalci Ilirije. Že takoj na začetku tekmovanja je absolutni državni rekord v disciplini 50 metrov hrbtno postavil tudi reprezentant Blaž Medvešček (Ilirija), med ženskami pa je naslov članske
Anja Čarman in Yana Klochkova sta se pomerili na 200 metrov hrbtno. Zmagala je Klochkova, naslov prvakinje pa je osvojila Čarmanova.
HITROSTNO ROLANJE _
Urban Markič za las ob finale
Kranj - V Padovi se je minulo soboto končalo letošnje evropsko prvenstvo v hitrostnem rolanju. Prvi del tekmovanja je potekal na parabolični stezi, drugi del pa na cesti. Kot je ob koncu tekmovanja povedal selektor naše reprezentance Aleš Gros, so se na stezi najbolje izkazali Italijani in Francozi, najboljši rezultat med našo reprezentančno trojico pa je uspel Jerneju Letici iz Pirana, ki je v tekmi na 500 metrov prišel v polfinale in osvojil 12. mesto. Kranjčan Urban Markič je na 1000 metrov dolgi progi osvojil 25. mesto, štafeta Slovenije (poleg Urbana Markiča in Jerneja Letice je nastopil še
Eman
a) pa je bila 12..
Urban Markič je nato presenetil na cestni tekmi, saj je na 500 metrov v svoji skupini osvojil 2. mesto ter se uvrstil v polfinale. V polfinalu je vozil še hitreje in s časom 40.29 postavil nov državni rekord. Zal je za 4 stotinke zgrešil finale in na koncu osvojil še vedno odlično 7. mesto ter s tem novo najboljšo slovensko uvrstitev na članskih evropskih prvenstvih. Nov državni rekord je privozil tudi v tekmi na 200 metrov, saj je postavil čas 18.71 in na 19. mesto. Naša štafeta je bila med 14 štafetami na
Urban Markič
koncu osvojil koncu šesta.
"Rezultati naših fantov dokazujejo, da - kljub mladosti - v šprin-terskih disciplinah držijo stik z evropskim vrhom. Tudi na daljših razdaljah vozijo v glavnini, za kaj več pa potrebujejo še nekaj let močnega treninga in izkušenj. Vsak rezultat in uvrstitev med prvo deseterico v tako močni konkurenci pa je zagotovo za slovensko ro-lanje lep uspeh," pravi selektor Aleš Gros.
Vilma Stanovnik, fotorTina Doki
Vabila, prireditve
Finale državnega prvenstva v odbojki na mivki - Danes in jutri bo v Simonovem zalivu v Izoli potekal turnir državnega prvenstva Siemens mobile masters v odbojki na mivki. Današnji spored se bo začel ob 16. uri in končal predvidoma okoli 23. ure, jutri pa bo žensko finale ob 19.30 uri, moško pa ob 21. uri.
Kolesarji na Tour po touru - V organizaciji Športnega društva Zagon bo letos že tretjič potekala rekreativna etapna kolesarska dirka Tour po touru. Start bo 15. avgusta v Kranju, cilj pa 23. avgusta v Preddvoru. Vmes bodo kolesarji obiskali Ptuj, Čakovec, Lenti, Roglo, Mozirje in se peljali prek Pavličevega sedla. Dirka je sestavljena iz osmih etap in skupno 653 kilometrov, ena od etap je tudi kronometer. Več o dirki si lahko ogledate na spletni strani www.drustvo-zagon.si.
Mednarodno tekmovanje na tekaških rolkah in z rolerji - TSK Merkur Kranj bo tudi letos pripravil mednarodno tekmovanje na tekaških rolkah in tekmovanje z rolerji za Pokal gostišča Češnar. Tekmovanje bo 30. avgusta v Cerkljah, podrobnosti pa si lahko ogledate na spletni strani www.tsklub-merkur.si/cerklje2003.
Gorsko hitrostna dirka na Sorici - AK Bencin Adrenalin iz Železnikov se že pripravlja na organizacijo letošnje gorsko hitrostne dirke Sorica 2003. Potekala bo v nedeljo, 24.avgusta, z dopoldanskimi treningi in popoldanskima odločilnima vožnjama. V.S.
Radovljiške rekorderke: Sara Isakovič, Jasna Ovsenik, Anja Klinar in Lavra Babic.
prvakinje v isti disciplini osvojila Alenka Kejžar (PK Radovljica). Ostali prvaki v članskih kategorijah so v torek postali še Peter Mankoč in Anja Klinar na 100 metrov delfin, Jure Fortuna (LL) in Anja Čarman (MTK) na 400 metrov prosto ter Emil Ta-hirovic (MTK) in Tamara Sam-brailo (RR) na 200 metrov prsno. Sicer pa je v disciplini 100 metrov delfin slavila Ukrajinka Yana Klochkova, na 400 metrov prosto pa Olga Beresneva.
Žal organizatorji v sredo niso imeli sreče z vremenom, saj se je tik pred finalnimi obračuni vlil močan dež, tako da seje prvenstvo nadaljevalo včeraj, ko so novi državni prvaki med člani postali Emil Tahirovič in Tamara Sambrailo na 200 metrov
prsno, Jernej Godec (IL) in Anja Čarman na 200 metrov prosto, Marko Milenkovič (MTK) in Anja Klinar na 400 metrov mešano, Blaž Medvešček in Anja Čarman na 200 metrov hrbtno ter štafeti Branika Maribor (moški) in Radovljice (ženske) na 4 x 100 metrov mešano.
Tekmovali so tudi mlajši plavalci (kadeti, mladinci), rezultate pa bomo objavili v torek.
Prvenstvo v Kranju se bo končalo danes zvečer, jutri, z začetkom ob 14. uri, pa bo v Bohinjskem jezeru (start in cilj pri gostišču Kramar) še tekma slovenskega pokala v maratonskem plavanju.
Vilma Stanovnik, foto: Tina Doki
Kadeti slabše od načrtov
Kranj - Konec prejšnjega tedna seje v Carigradu končalo letošnje kadetsko evropsko prvenstvo. Na njem je nastopila tudi naša reprezentanca, ki je po izenačenem izidu z Nemčijo 4:4 (1:2, 1:1, 0:1, 2:1) ter nato s porazom proti Nizozemski 6:14 (1:2, 2:2, 2:6, 1:3) na koncu osvojila 12. mesto.
"Naše mesto je med devetim in dvanajstim, in če bi zmagali proti Nemčiji, bi se lahko borili celo za deveto mesto, kar je bil pred odhodom v Carigrad tudi naš cilj. Tako pa je fantom padla morala in na koncu so izgubili celo v boju za 11. mesto," je ob koncu prvenstva povedal naš trener Dušan Lončarevič, ki mu je pri vodenju ekipe pomagal Aleš Ošljak. Sicer pa je ekipa Slovenije v Carigradu nastopila v postavi: vratarja Luka Vovk (Olimpija) in Zoran Radič (Branik) ter igralci: Borut Anzeljc, Armin Kern, Aleš Pan-čur, Davor Stirn, Jure Pogačnik (vsi Triglav), Tugomir Volčič, Uroš Smolnik, Rok Crnica, Blaž Ceklič, Simon Berce (vsi Koper), Nermin Salkič (Olimpija), Peter Jokič (Maribor) in Peter Planinšek (Triestina).
Naslov evropskega prvaka med kadeti je po zmagi nad Madžarsko osvojila ekipa Srbije in Črne gore. V boju za tretje mesto pa je ekipa Hrvaške z zlatim golom ugnala ekipo Španije.  Jože Marinček
GORSKI TEK___
Jutri na Lubnik tudi za reprezentančni dres
Škofja Loka - Športno društvo Puštal bo jutri, v soboto, organizator tradicionalnega teka na Lubnik. Tekmovanje letos šteje za pokal Slovenije v gorskem teku (gor - dol) za vse kategorije, za državno prvenstvo za vse kategorije (razen veteranov) in je hkrati tudi izbirna tekma naše ekipe za nastop na svetovnem prvenstvu.
Tekmovati bo moč na štirih različno dolgih progah. Najmlajši se bodo pomerili na 2,2 kilometra dolgi progi med Mestnim trgom in Grebenarjem, starejši dečki in deklice ter mladinke se bodo povzpeli do Kobile in bodo skupaj s povratkom opravili 3,9 kilometra dolgo pot, mladinci, članice in veteranke pa bodo tekli do vasi Gabro-vo in skupaj opravili 6,6-kilometrsko pot. Najdaljša, 11,5 kilometrov dolga proga seveda čaka člane in veterane, ki bodo tekli do Lubni-ka in nato nazaj na Mestni trg.
Prvi bodo startali najmlajši ob 9.45 uri, zadnji pa člani in veterani ob 10.30 uri. Razglasitev rezultatov bo ob 13. uri, prijave pa bodo zbirali jutri, na dan tekmovanja, med 8. in 9.30 uro na startu - ciljnem prostoru na Mestnem trgu v Škof ji Loki. Prijavnina je 2000 tolarjev za odrasle in 1000 tolarjev za otroke, dodatne informacije pa dobite pri Andreju Platiši po telefonu 041 647 487.
Najboljši tekmovalci bodo dobili medalje, absolutni zmagovalec in zmagovalka pa tudi pokala. Vse čakajo majice ter hrana in pijača. Tekmovanje bo po tradiciji organizirano tudi za domačine, ki bodo imeli cilj na Lubniku.
Vilma Stanovnik
Kranjski nogometaši optimistično v novo sezono
Ta konec tedna bodo v novo sezono startali tudi slovenski drugo- in tretjeligaši ter nogometaši mlajših selekcij, edini gorenjski drugoligaš Supernova Triglav pa že po prvi nedeljski tekmi z ekipo Svobode računa na točke.
Kranj - Kljub vročini slovenski nogometaši te dni še malo ne počivajo, prvoligašem, ki so sezono začeli že 20. julija, pa se bodo na nogometnih zelenicah ta konec tedna pridružili tudi drugo- in tretjeligaši ter mladi nogometaši. Posebno zanimiv nogometni konec tedna se obeta v Kranju, kjer se bodo pred domačim občinstvom v 2. slovenski nogometni ligi v nedeljo ob 17. uri predstavili nogometaši Supernove Triglava (novo ime so dobili po trgovskem središču, ki se gradi na Savskem otoku), že jutri pa bodo ob 15. uri kadeti Goodvear EP Triglava v 1. slovenski kadetski ligi gostili ekipo FC Sport Line Kopra. Prav tako jutri ob 17. uri se bodo s koprskimi mladinci pomerili še mladinci Goodvear Triglava v 1. slovenski mladinski ligi. Tudi dečki v L slovenski ligi ta konec tedna igrajo prvi krog, ekipa Goodvear Triglava pa bo v nedeljo ob 15. uri gostila ekipo Ljubljane.
Kljub dejstvu, da so kranjski nogometaši lani doživljali hude pretrese, saj je na polovici sezone vse kazalo celo na izpad iz druge lige, pa so se spomladi "pobrali" ter z novim vodstvom kluba zaigrali kot prerojeni ter zanesljivo ostali med drugoliga-ši. Tako imajo pred novo sezono tudi nove cilje. "Res je tragično, da moramo vsak mesec plačati kak greh iz minulih let, kar nam
vsem, ki delamo v klubu, jemlje veliko energije. Finančni položaj kluba je še vedno težak, vendar ne bomo obupali. Člansko moštvo je pred sezono doživelo kar nekaj sprememb. Egon Pate z Jezerskega je okrepitev v napadu, Miha Sporar je izkušen prvoligaški igralec v obrambi, mladi val domačih igralcev pa predstavljajo Krstev, Vujanovič, Vojinov in še mladinec Bojan Jokič, ki se je pri sedemnajstih prebil blizu prve enajsterice. Poleg njih ekipo sestavljajo še Nezič, Pavlovič, Čosič, Boštar iz Trboj in Resnik, ki se je vrnil iz Šenčurja. Kar 22 fantov je ves julij res zavzeto vadilo. Trener Robert Misija je že pomladi naredil velik premik z mlado ekipo, ki je zdaj bolj izkušena, tekmovalni cilj pa je povezan z obstankom in čim boljšim nogometom za gledalce. Vstopnice bodo še naprej po ceni 400 tolarjev, kar je - po zaslugi sode-
lovanja z Goodvearom - najmanj v Sloveniji," pravi v.d. direktorja kluba Miran Šubic in hkrati poudarja, da imajo visoke tekmovalne cilje zlati pri mladincih, kadetih in dečkih, saj trenerji Rajko Korent, Uroš Bučan, Marko Trebeč in Žiga Dre-melj računajo, da so se sposobni uvrstiti v slovenski vrh. V Triglavu so veseli tudi sodelovanja s slovensko vojsko, ki jim omogoča vadbo v kranjski vojašnici, za opremo kluba pa skrbi podjetje Simšport iz Stražišča. "Člansko moštvo bomo skušali v dveh letih znova usposobiti za naskok na prvo ligo, kar nam z domala izključno domačimi igralci in nekaterimi novostmi lahko uspe. Izrednega pomena je delo z mladimi, pa tudi odlično sodelovanje z NK Zarica, NK Velesovo ter s Savo, Bledom, Jesenicami in še nekaterimi klubi. Naš glavni problem ostaja, da sicer močna Gorenj-
Naša nogometna reprezentanca bo 20. avgusta na stadionu v Fazaneriji v Murski Soboti igrala prijateljsko tekmo z Madžarsko, dan prej pa se bo z Madžari pomerila naša mlada reprezentanca. Prav tako so iz NZS sporočili, da sta potrjeni septembrski kvalifikacijski tekmi naše reprezentance za nastop na EURO 2004. Tekma Slovenija - Izrael bo v soboto, 6. septembra, ob 20.15 uri na Centralnem stadionu v Ljubljani, tekma Slovenija - Francija pa v sredo, 10. septembra, ob 20.45 uri prav tako v Ljubljani. Vstopnice za obe tekmi bodo v predprodaji med 12. in 14. avgustom v poslovalnicah Kompas Holidavsa v Ljubljani (sreda, 13. avgusta, od 9. ure naprej), Mariboru, Celju, Novem mestu, Novi Gorici in Portorožu. Veljala bo omejitev nakupa dveh vstopnic za posameznika.
ska nima interesa, da bi podprla profesionalni klub. Toda delali bomo naprej, " pravi Miran Šubic, kapetan članskega moštva Alen Krupič pa za nedeljsko tekmo napoveduje: "V prvi tekmi gostimo novinca v ligi, Svobodo iz Ljubljane, ter računamo na zmago, ki pa seveda ne bo lahko dosegljiva."
Poleg drugoligaških obračunov bodo od danes do nedelje na sporedu tudi tekme 4. kroga v ligi Si.mobil. Ekipa Domžal, ki je v 3. krogu kar 6:0 izgubila pri vodilnem Primorju in je trenutno na predzadnjem mestu lestvice, bo v nedeljo ob 17. uri na domačem igrišču gostila ekipo Šmartnega.
S tekmami 1. kroga pa jutri v novo sezono štartajo tudi nogometaši v 3. slovenski nogometni ligi - center. Ekipa Jesenic bo na domačem igrišču gostila Dob, ekipa Jezero Medvode so bo v Medvodah pomerila s Fac-torjem iz Ljubljane, v Kranju bo gorenjski obračun med ekipama Zarice Rondo Nautilus in Alpi-no iz Žirov, na Bledu se bosta pomerili ekipi Bleda Slaščičarne Šmon in Šenčurja Protect GL, v Kamniku Kamnik in Cerklje, v Radomljah pa Kalcer Radomlje in Britof. Edina tekma, ki ne bo na Gorenjskem, bo v Ljubljani med Slovanom in ekipo Radio Krka, vse tekme pa se bodo začele v soboto ob 17.30 uri. Vilma Stanovnik
So dnevi, ko bi morali kakšen hrib zapreti
Do konca junija so slovenski gorski reševalci posredovali stokrat, od tega samo zadnji vikend osemkrat.
V petnajstih primerih ponesrečenci žal niso preživeli.
"V juliju je bilo klicev na pomoč še bistveno več kot ostale mesece. Sodelovali smo v 50 intervencijah, zadnji vikend v kar osmih, med drugim sta pomoč potrebovala padalca, v gorah sta bila dva zloma nog in primer srčnega infarkta. V primerjavi z lanskim julijem je bilo nesreč več, saj je bil lani bolj obremenjen avgust," pravi Toni Smolej, načelnik komisije za republiško gorsko reševalno službo in radovljiških gorskih reševalcev.
Če pogledamo razmerje, kolikokrat se predvsem na planinskih poteh ponesrečijo slovenski državljani in tujci, so slednji pogosto udeleženi. "Kar je bilo v juniju hudih nesreč, so se dogodile tujcem. Poškodbe so bile nenormalno hude - 10-letni otrok bo ostal invalid, češkega planinca je na Mojstrovki poškodovala strela," omeni žalostna primera Smolej in dodaja, da gre razloge najpogosteje pripisati nepravilnim informacijam in nepoznavanju terena v visokogorju. Svoje pri tujcih pripomore že kar praviloma slaba opremljenost, denimo neprimerna obutev, medtem ko tehnične opreme sploh nimajo. "Običajno bivajo v kampih, se odločijo za "sprehod" v gore, ki se nato sprevrže v tragedijo," opozarja vodja gorskih reševalcev.
Vse glasnejša so razmišljanja, da bi v Sloveniji morali uvesti obvezno vodniško službo? "Vodniška služba z licenco v Sloveniji že obstaja, le da ne moremo reči, da je to nujno potrebna storitev, ki bi jo turist plačal. V primerjavi z Italijo in Švico so poti v slovenskih gorah zelo dobro opremljene in lažje, kar turisti vedo in se vodniške službe ne poslužujejo. Poleg tega so to storitev v tujini razvijali 100 let, pri nas pa se trudimo 12 let. Raven razvoja in kakovost sta evropska, odnos do tujih planincev pa ne.
Domačini so relativno poučeni o gorskih poteh in potrebni opremi, vendar so glede na število ljudi, ki gredo v hribe,
Prikaz reševalne vaje v Dragi pri Begunjah 27. maja letos.
Toni Smolej
nesreče neizogibne. Letos so pogoste zdravstvene težave, svoje doda še vročina. Predvsem se planinci prepozno podajo v hribe. Odpraviti se je treba zgodaj zjutraj, si vzeti čas za več postankov in piti veliko tekočine. So pa tudi dnevi, ko bi morali kakšen hrib zapreti."
Reševalno akcijo, neprecenljivo za ponesrečenca, neizogibno spremljajo stroški. "Ob vikendih imamo na Brniku dežurno ekipo - policista, zdravnika reševalca letalca in gorskega reševalca letalca. Ura letenja s helikopterjem (brez osebja) stane okoli 400.000 tolarjev. Uprava za zaščito in reševanje gorski reševalni službi za njeno delo letno nameni 500.000 tolarjev. Približno tolikšni so tudi stroški enega reševanja s popolnoma opremljenim helikopterjem, ki traja od klica uro do ure in pol in je seveda za ponesrečenca neprecenljive vrednosti. Delo reševalcev je brezplačno, pri nas profesionalizma na tem področju ni. Pri klasičnem reševanju so gorski reševalci upravičeni do 1.200 tolarjev dnevnice in do kilometrine. Vsa sredstva, ki jih dobimo od Uprave za zaščito in reševanje, humanitarnih in invalidskih organizacij
namenimo izobraževanju, nakupu opreme in za preventivo.
Sedaj, koje dežurstvo na Brniku, letno opravimo okoli 310 akcij. Če ne bi bilo adrenalinskih športov (padalstvo, kan-jonig, zmajarstvo), bi bilo na leto približno 40 nesreč manj. Gorska reševalna služba to obvladuje in je prav, da posreduje v takih primerih."
Pri nas se stroški krijejo iz nezgodnega in zdravstvenega zavarovanja, razen v primeru malomarnosti. V zadnjih treh letih je bilo slovenskim državljanom vročenih sedem zahtevkov za povračilo stroškov reševanja. Problematična so lahko plačila za reševanje tujcev, če ti niso nezgodno zavarovani. Takšen je letos primer avstrijskega planinca, ki je vinjen sestopal s Kamniškega sedla na Okiešelj. Sicer pa je v 90 odstotkih vzrok za nesreče v gorah človeški faktor -zdrsi, nepazljivost, pomanjkanje koncentracije, nepravilna hoja, zlasti pri sestopanju, ko marsikdo misli, da je planinska tura že zaključena.
V tujini je sistem reševanja urejen s posebnimi zavarovanji za planince. Kdor tega nima, krije stroške sam. "To bomo morali pri nas še razviti, vendar
Kazni so previsoke
naj to rešujejo zavarovalnice in država, ne Gorska reševalna služba," meni Smolej. Tudi v ostali Evropi gorske reševalne službe večinoma delujejo na prostovoljni osnovi, poklicne so zelo redke. V Sloveniji je trenutno 700 gorskih reševalcev, operativnih 630 na 17 postajah GRS. Rezerve vidi Toni Smolej v krepitvi kakovosti, v čim krajših odzivnih časih, dežurstvih ob koncu tedna na postajah in v nenehnemu pomlajevanju lastnih vrst. Mendi Kokot, foto: Gorazd Kavčič
KRATKE KRIMINALNE
Vlomilec na delu
Ziri - Odsotnost lastnikov je izkoristil neznanec, ki je vlomil v eno od žirovskih hiš. Pregledal je vse, tudi osebni avto v kleti. Odnesel je nekaj zlatnine in deviz, koliko natančno, pa bodo policisti zvedeli, ko se bodo dopustniki vrnili domov.
Tat dvakrat v peskokopu
Bled - V blejskem Gozdnem gospodarstvu so ta teden policistom prijavili kar dve tatvini. Prvič naj bi neznanec obiskal
V gorah pomagali otrokoma
Begunjščica, Kredarica - Gorski reševalci ter "leteči" zdravnik in policist so s posadko policijskega helikopterja v torek, 5. avgusta, kar dvakrat poleteli z Brnika. Najprej so pomagali 11-letnemu otroku iz Nemčije, zatem pa še štiriletniku.
Nemec L. T. se je s sinom dopoldne odpravil na vrh 2060 metrov visoke Begunjščice. Po vzponu in počitku na vrhu sta po t.i. ze-leniškem plazu sestopala proti srednji postaji sedežnice Zelenica. Med hojo po strmem melišču je otroki kljub primerni obutvi spodrsnilo. Pri padcu se je huje ranil po glavi in telesu. Najprej mu je pomagal oče zdravnik, nato pa so ga reševalci prepeljali v jeseniško bolnišnico.
Komaj so reševalci končali, jih je klic na pomoč že usmeril proti Kredarici. Pri sestopu z Malega Triglava proti domu na Kredarici je namreč štiriletnemu otroku priletel v čelo kamen in mu povzročil petcentimetrsko razpočno rano. Otrok je imel sicer na glavi varnostno čelado in je bil tudi drugače primerno opremljen. H. J.
NESREČE
Kolesar z zlomljeno čeljustnico
Bohinjska Bistrica - 27-letni nemški turist M. G. se je v sredo popoldne, pred bližajočo nevihto, s kolesom peljal po asfaltirani sprehajalni stezi od Fužinarskega zaliva proti cerkvi sv. Janeza v Ribčevem Lazu. V bližini gostišča se je na kolesu snela pogonska veriga, zaradi česar je izgubil ravnotežje, padel in si zlomil Čeljustnico. H. J.
Vročina nevarna tudi voznikom
Ljubno - Svojevrstno srečo v nesreči je imel v torek nekaj po poldnevu ljubljanski voznik BMW, ko je vozil od Kranja proti Radovljici. Pred predorom Ljubno je namreč zaradi t.i. vročinskega udara izgubil zavest. Avto je krenil v levo in pristal na Škarpi. Za voznika, ki v nesreči sicer ni bil ranjen, je poskrbela ekipa kranjske nujne medicinske pomoči, za avto pa kranjski poklicni gasilci. Se dobro, da v usodnem trenutku nasproti ni bilo nobenega avta.
H. J., Foto: Gorazd Kavčič
njihov peskokop nad Gorjušami že aprila, ko je iz zabojnika na traktorju izginilo osem vlečnih verig in nekaj orodja, drugič pa so s stebrov okrog peskokopa nepridipravi sneli še žičnato kovinsko ograjo, dolgo 140 metrov in visoko 1,2 metra.
Ključ v vratih
Begunje - Neznancu, ki je ponoči "obiskal" večstanovanjsko hišo v Begunjah, se ni bilo treba posebej truditi. V ključavnici vrat enega od stanovanj so bili na zunanji strani ključi, razen tega pa so stanovalci pustili odprta
O prometnih policistih obstajata dve večinski mnenji; prvi pravijo, da jih je še premalo in da so premih, drugi, ki so z njimi imeli opravka zaradi takega ali drugačnega prekrška, pa jih gledajo bolj postrani. Kranjčane smo tokrat povprašali, kaj menijo o kaznih za cestnoprometne prekrške.
Gaber Kuhar iz Čirč: "Menim, da pretiravajo glede tega, da moraš imeti prvi dve leti 0.0 alkohola v krvi, 0.5 pa se mi zdi v redu. Denarne kazni pa so zelo čudne, saj za napačno parkiranje plačaš zelo veliko, za kakšen drug prekršek pa bolj malo. Na cestah pa niso problem hitri, ampak starejši vozniki."
Jan Koprek iz Škofje Loke: "Starejši vozniki so tisti, ki ogrožajo promet. Prvi dve leti pa pač ne bomo pili alkohola oziroma se ne bomo vozili."
Peter Jankovič iz Hrastja: "Nisem bil še nikoli kaznovan.
Je pa pravilno, da kaznujejo, čeprav tiste, ki bi jih morali, nikoli ne dobijo. Mladi na cestah preveč drvijo. Glede alkohola prvi dve leti pa bi lahko popustili, ker ni nič hudega, če spiješ malo pivo." Nada Kavčič iz Kranja: "Parkirne kazni se mi ne zdijo pravične, ker ni dovolj parkirnih mest. Ko bodo te uredili, naj kar kaznujejo. Glede prehitre vožnje se mi pa zdi, da se danes vsakemu mudi."
Janez Knez iz Hitenj: "Kazni so absolutno previsoke. Nimam denarja, a jih moram stalno plačevati. Glede alkohola se mi zdi v redu, ker je vsak enkrat mlad in neizkušen."
Tomo Križnar iz pripora
Kranj - Svetovni popotnik Tomo Križnar iz Naklega, avtor vrste knjig, filmov in predavanj, s katerimi se zavzema za pravice domorodcev, zlasti v Avstraliji in centralni Afriki, seje aprila podal v Sudan. Na območju tromeje med Sudanom, Kenijo in Etiopijo ga je pritegnilo neznano ljudstvo Kačipi. Zaradi spora z lokalnimi oblastniki oziroma lastne varnosti se je prijavil etiopski zvezni policiji, ki pa ga je odpeljala v zapor v Adis Abebo, ker ni imel vizuma. Slovensko zunanje ministrstvo se je za Križnarja zavzelo prek avstrijskega konzula, ki je zanj založil varščino 820 evrov. Včeraj naj bi ga izpustili iz pripora, 13. avgusta pa naj bi se sojenje Križnarju nadaljevalo.
foto:
Sara Oblak, Gorazd Kavčič
Obtožnica za trojnega morilca
Novo mesto - Novomeško okrožno državno tožilstvo je vložilo obtožnico proti 31-letnemu Erminu Brkiču iz Kočevja, ki naj bi 6. maja letos na cesti od Vahte proti Gospodični na Gorjancih zaradi ko-ristoljubja umoril 20-letno Darjo Erak iz Domžal ter tri leta starejša Kranjčana Bojana Čaviča in Veljka Driniča. Policisti so Brkiča prijeli že naslednji dan, in kot pravi obtožba, je dokazov za njegovo kruto dejanje dovolj. Na sojenje, ki se bo začelo konec septembra ali v začetku oktobra, bo Ermin Brkič moral počakati v priporu. Če bo obsojen, mu po Kazenskem zakoniku grozi od deset do trideset let zapora.
tudi vrata na teraso. Medtem ko so spali, je nepovabljeni gost pregledal dnevno sobo. Odnesel je denarnico z nekaj deset tisoč tolarji gotovine, iz omare pa 300.000 tolarjev.
V Avstrijo mu ni uspelo
Kravanke - Avstrijci so v torek mejnim policistom s postaje Karavanke predali 24-letnega bosanskega državljana N. T., ki je začasno prijavljen v Nemčiji. Pri pregledu njegove potne listine so namreč opazili, da manjka ena stran. Tujec je že dan prej na Šentilju prestopil mejo z Avstrijo, ker pa ni imel vizuma, so ga Avstrijci zavrnili in zavrnitev vpisali tudi v potni list. Naslednji dan je N. T. poskušal srečo na prehodu Karavanke, kjer pa so, kot rečeno, opazili, da v potni listini manjka stran, kar se šteje za kaznivo dejanje ponarejanja listin. Policisti so napisali ovadbo in N. T. pripeljali k preiskovalni sodnici.
Žejni "vodovodar"
Kranj - V ponedeljek je pri vratih 75-letne Kranjčanke pozvonil moški, ki se je predstavil kot kontrolor vodovodnih cevi. Žensko je hkrati zaprosil za kozarec vode. Ko je odšla v kuhinjo, da bi mu ustregla, je neznanec iz košare v bližini vzel njeno bančno knjižico in ovojnico s približno 30.000 tolarji. Ko se je stanovalka vrnila iz kuhinje, žejnega "vodovodar-ja" ni bilo več. H. J.
Anjin talent sta trdo delo in
športno življenje
"Skrivnosti Anjinega uspeha ni. Ko je z osmimi leti prišla v klub, je natančno vedela, kaj hoče. Trenirala je več kot stoodstotno, ob tem pa športno živela in bila odlična v šoli. Res brez talenta ne bi šlo, toda njen največji talent sta trdo delo in športno življenje," pravi trener Miha Potočnik, ki že sedem let stoji ob strani 15-letni Jeseničanki Anji Klinar,
ki se je v začetku tega tedna z evropskega mladinskega prvenstva v plavanju vrnila s kar dvema zlatima kolajnama.
Tudi vsi ostali, ki živijo z Anjo in ob njej, vedo, koliko dela in odrekanj je potrebnega, da postaneš vrhunski športnik, da postaneš najboljši. Zgodnje vstajanje, trening, šola pa domače naloge in znova trening. Tak je na kratko običajen dan petnajstletnice, ki je letos junija z odliko zaključila osnovno šolo, slaba dva meseca kasneje pa je na evropskem mladinskem prvenstvu v plavanju v Glasgo-wu osvojila kar dva naslova evropske prvakinje, v disciplinah 200 in 400 metrov mešano.
Da bo plavalka, pa se je Anja odločila že zelo kmalu: "Pravijo, da sem splavala že s tremi leti, pri petih pa me je babica peljala v jeseniški plavalni klub. Zelja domačih je pač bila, da bi kaj koristnega počela in tako sem začela plavati. Bilo mi je všeč in do osmega leta sem plavala na Jesenicah. Ker pa so bili pogoji za treniranje boljši v Radovljici, sem se odločila za radovljiški klub. Takrat je vse postalo bolj resno, začeli so se redni treningi. Odločila sem se, da če sem se nečesa lotila, bom to počela resno. Se sedaj imam zelo slab občutek, če se mi kdaj zgodi, da ne morem na trening -čeprav je vzrok temu lahko zgolj bolezen. Zaradi šole na treningu nisem praktično nikoli manjkala, saj nisem hodila v šolo v naravi, tudi na celodnevne športne dneve... Če se zgodi, da je v šoli kaj, zaradi česar bi morala zamuditi trening, raje ne
Anja Klinar in Jernej Godec sta se
grem v šolo. Seveda tudi šolo jemljem zelo resno, bila sem vsa leta odlična in sedaj sem se vpisala na športni oddelek jeseniške gimnazije. K sreči je gimnazija le nekaj korakov od doma in menda so športnikom glede prilagajanja zelo naklonjeni. Tako upam, da mi bo še naprej moč usklajevati šolo in treniranje," pravi Anja, ki si je v zadnjih sedmih letih že dodobra zapomnila vsak meter poti med Jesenicami in Radovljico. "K sreči imam dedka Francija, ki je vajen zjutraj zgodaj vstajati, in on je tisti, s katerim se navadno ob petih zjutraj odpeljeva proti Radovljici na prvi trening. Nato me pride iskat. Prav tako me velikokrat pride iskat ati Roman, seveda pa je večkrat na vrsti tudi mami.... skratka, vsi v družini mi pomagajo. Mami skrbi
Anjinih uspehov se veselijo tudi domači, posebno mami.
Škotske vrnila s kolajnami.
tudi za mojo športno prehrano, saj sem v letih, ko se mi hitro pozna, če pojem kaj prepovedanega. Vseeno pa s hrano ne kompliciram preveč, zelo rada na primer jem čokolado," pravi Anja, ki se že dolgo zaveda, da se je za doseganje ciljev treba velikokrat tudi žrtvovati in da se trud slej ko prej poplača.
"Priznam, da je zjutraj včasih zelo težko vstajati in oditi na trening, toda hkrati je treba vedeti, da se to obrestuje in zato mi ni težko. Prav tako se ob sedanjih rezultatih zavedam, da lahko pride do krize, da morda kdaj ne bo vse šlo po načrtih. Toda tudi to ti ne sme vzeti poguma," je prepričana Anja, ki bi s svojimi izidi iz evropskega mladinskega prvenstva lahko prejšnji mesec nastopila celo v finalu svetovnega Članskega prvenstva in osvojila peto mesto. Vendar se ji zdi prav, da se v svetovni vrh prebija postopoma: "Svetovno prvenstvo je velika tekma, dolgo traja, na njem nastopajo izkušene plavalke. Moj cilj letošnje sezone pa je bil uspešen nastop na mladinskem evropskem prvenstvu, saj so na njem pač nastopile moje konku-rentke. Na Škotskem sem bila v zelo dobri formi, še malo mi ni žal, da sem izbrala nastop na mladinskem prvenstvu. Tudi drugo leto bom še nastopila v mladinski konkurenci, vendar po prvenstvu v Lizboni ne bo počitka, temveč se bomo začeli
pripravljati za nastop na olimpijskih igrah. Upam, da bom v Atenah odplavala čim boljši rezultat. Če mi bo to uspelo, se lahko tudi dobro uvrstim," že dela načrte Anja, ki prizna, da ima ob treningih, tekmovanjih in šoli malo časa za kaj drugega: "Rada grem s prijateljicami v kino, za druge športe pa nisem preveč navdušena, saj se bojim poškodb, ki bi lahko pomenile, da dlje ne bi trenirala. Tega pa si ne želim," je iskrena Anja, ki jo seveda ves čas z budnim očesom spremljata klubski trener Miha Potočnik in selektor slovenskih reprezentanc Radovlji-čan Ciril Globočnik.
"Anja je bila med vrstnicami vedno v ospredju, že na Jesenicah in potem v našem radovljiškem klubu. Sedaj pa je za njo kar nekaj let načrtovanega dela pri trenerju Mihi Potočniku, s katerim se dobro razumeta, prav tako pa trenira v dobri ekipi so-plavalk. Ob tem moram poudariti tudi veliko vlogo staršev in starih staršev, brez katerih vsega tega ne bi zmogla," pravi Ciril Globočnik, ki je prepričan, daje pred Anjo še lepa plavalna bodočnost: "Sedaj ima tako v klubu kot v reprezentanci res dobre pogoje za delo, zato se za njen razvoj ne bojim. Mislim, da bo iz leta v leto lahko napredovala, saj je ob vestnem delu tudi velika borka. Že v Rimuje odplavala olimpijsko normo, ki jo je sedaj na evropskem prvenstvu še izboljšala. Tako je med plavalci naša najmlajša evidentna kandi-
datka za nastop na olimpijskih igrah, čeprav imajo od gorenjskih plavalcev dosežene norme za nastop v Atenah tudi že Marko Milenkovič in Alenka Kejžar iz radovljiškega plavalnega kluba ter Anja Čarman in Emil Ta-hirovič iz kranjskega Merit Triglava. Sem pa prepričan, da imajo od gorenjskih plavalcev nekateri še možnost za nastop na olimpijskih igrah tako v posamični kot morda štafetni tekmi. Čas za doseganje norm je Še do 25. julija drugo leto," pravi selektor Ciril Globočnik, ki je
Ciril Globočnik
Za Anjo je bazen že vrsto let drugi dom.
Miha Potočnik
upravičeno ponosen, da tako v radovljiškem kot ostalih slovenskih klubih vedno znova vzgajajo mlade talentirane plavalce.
Eden tistih, ki ima za to velike zasluge, je zagotovo trener Miha Potočnik, ki je bil z Anjo in ostalimi odličnimi mladimi plavalkami tudi na evropskem mladinskem prvenstvu v Glas-gowu. "Anja je morda, vsaj "v glavi", odrasla malce pred svojimi vrstnicami, dejstvo pa je, da skrivnosti njenega uspeha ni. Zelo se je trudila, predvsem pa je 100- ali celo 110-odstotno opravila vse treninge. Ves čas je športno živela, življenje je enostavno podredila plavanju. Morda je to slišati "kruto", vendar pa je res, da je ves čas vedela, kaj hoče. Tudi meni kot trenerju je včasih težko, saj ogromno trenira in treba je paziti, da se ne zasiti; Vsako leto dodam kakšen trening tedensko več. Sedaj je v
vodi trenirala osemkrat na teden, v novi sezoni bo devetkrat. Poleg tega so trije treningi tedensko v telovadnici oziroma fitnessu in verjamem, da je to zanjo veliko breme. Moram pa poudariti, da ob njej zelo vestno trenirajo tudi ostala dekleta v klubu, s katerimi se lahko ves čas primerja, druga drugi si dajejo vzpodbudo in so hkrati tudi tekmice. Tako v moji skupini plava poleg Anje še pet deklet, ki so vse reprezentantke: od Ta-mare Sambrailo, Sare Isakovič, Laure Babic, Jasne Ovsenik in Nike Kozamernik," pravi Miha Potočnik, ki je prepričan, da Anja z letošnjima zlatima kolajnama na evropskem mladinskem prvenstvu še zdaleč ni rekla zadnje besede. In da bo domov še prihajala nasmejana in z novimi odličji.
Vilma Stanovnik, foto: Tina Doki
Piše Miha Naglic
Po ljudeh gor, po ljudeh dol
Podlistek o znamenitih Gorenjcih
Sola bod' pozdravljena!
V šolo je šel mladi Lavtižar v rodni Kranjski Gori. "Po spolnjenem šestem letu sem začel hoditi v domačo šolo, kar sem že težko pričakoval. Občina je imela v zasebni hiši najet prostor za šolski pouk, ker še ni bilo šolskega poslopja. Teta Uršula me je peljala lepo oblečenega v šolo k vpisovanju. Z bistrim očesom sem gledal svojega prvega učitelja. Bil je velik mlad človek, star kakih 20 let, s sivo suknjo na škrice, na glavi pa s čepico, kije imela črno svetlo streho. Pisal se je Janez. Uršič, doma iz Idrije. Tam je izdelal tri ali štiri razrede ljudske šole in eno leto učiteljske pripravnice. S tem je bila dovršena njegova izobrazba, ki je zadostovala za tiste čase."
Kakšna je bil tedanja šola? "Otroci smo sedeli natlačeni v nizkem prostoru in se učili krščanskega nauka, čitanja, pisanja in računstva. Učitelj je imel za svoj trud brezplačno stanovanje, prosta drva in od vsakega otroka osem grošev na mesec. Drva so nosili učenci sami v šolo. Na oknu je se-
del deček, ki je imel nekoliko več veljave, ter je pazil, je li prinesel vsak šolar poleno s seboj. Ako ga ni imel, je moral prinesti drugi dan dvoje polen. Poleg tega je donašala mladina svojemu vzgojitelju še prostovoljne darove: koline, mleko, presno maslo, semintja kakega kozlička ali jag-nje. Za opravljanje mežnarske in orglarske službe je dobival učitelj še posebno plačo. Ni bilo torej tako slabo, kakor dandanes govorijo, češ, da je bil takrat učitelj župnikov hlapec. Težkih del mu pri cerkvi ni bilo treba opravljati, ker je imel pomočnika. Ako pa je imel v župnišču kako delo, tudi to ni bilo brez nagrade. Lahko trdimo, da je bila učiteljska služba tistih časov prav dobra, to tembolj, ker so imeli učitelji veliko manj truda in pisarij nego dandanes."
Župniku Lavtižarju se je šola, v katero je hodil kot otrok, zdela ravno pravšnja. "S koliko predmeti pa mučijo otroke v sedanjih šolah! V spričevalu kar mrgoli vsakovrstne tvarine. V osmo latinsko šolo nisem nosil toliko knjig, kolikor jih sedaj nosi desetleten deček v drugi razred osnovne šole. Stara šola je izobražala mladino po umu in srcu, namen sedanje pa je večinoma le izobrazba uma. Vse delo moderne ljudske šole je tovarniško. Ne vprašujejo, kakšno je blago, ampak koliko je blaga. Skoro popolnoma prezirajo vzgojo človeka. Današnje šole so kakor vojašnice, prav velike in zračne; vse skup pa je mrzla vnanjost, nezmožna, da vzbuja veselje, ki ga tako zelo želi otroška
duša; samo vbičavanje po določeni metodi in suhih navodilih iz pisarne, ne pa po navodilih, kijih narekuje srce. Ni tistega gorkega govorjenja o Bogu, o lepoti Cerkve, o domači hiši, temveč hladno opisovanje prirode in domovine, suha razlaga zgodovine in zemljepisa. "
Te kritične besede so bile napisane kakih sedem let po 1. svetovni vojni. Toda, ali se vam ne zdi, da bi lahko marsikatera od njih veljala tudi za današnjo šolo ? Že v kranjskogorski šoli se je pokazalo nagnjenje, ki ga je imel mladi Jože do glasbe. "Posebno veselje smo imeli otroci s petjem. Kadar je pritisnil Uršič vijolino pod brado, vzel lok v roko in začel uglašati strune, smo bili vsi navdušeni. Udaril je z lokom po klopi in začeli smo s krepkim glasom: 'Šola bod' pozdravljena, ti nas veseliš.' Torej le petje v šolo! Mladini skoro ne moremo napraviti večjega veselja kakor s petjem, ki pa mora biti res živahno. Škof Slomšek je rekel: 'Slovenska šola, ki ne poje,
Franjo Kopač, Opolnoči pred Sv. Trem kralji, pastel, okoli 1933
prvič ni slovenska, in drugič sploh ni šola.'" Imela pa je tudi svojo drugo, bolj kosmato plat. "Toda ni vselej gladko izteklo, ker je bila v rabi tudi španska palica, ki smo ji rekli 'španror'. Dandanes je odpravljena in z njo so odpravljena tudi darila. Pravijo, da mora biti moderni otrok filozof ki dela dobro brez upanja plačila; hudega pa se varuje brez strahu kazni. Taki nazori bi veljali, ako bi imeli samo dobro mladino; kako naj pa vzgojujejmo slabe otroke ? "
Vas naposled zanima, kako se je takratno šolsko leto sklenilo? "Posebno slovesen dan je bil za nas ob sklepu šolskega leta. Po sv. maši v cerkvi je prišel radovljiški dekan Simon Vovk (umrl 1868) v spremstvu domače duhovščine v šolo in poslušal, koliko znamo. Po skušnji je čital iz zlate knjige imena najpridnejših, iz črne knjige pa imena zanikam ih učencev. Slednjič smo zapeli kako lepo pesmico in sklenili z molitvijo šolski pouk. To je bila res krščanska šola. Sole brez Boga in učitelja brez vere, reši nas, o Gospod!"
Lastniki želijo strateškega partnerja
Lastniki dveh tretjin Gorenjke so sklenili, da naj se konditorski del družbe preoblikuje v d.o.o. in poišče zanj strateškega partnerja. Novi direktor zagotavlja,
da bo skrbel za zaposlitev in interese družbenega okolja.
Lesce - O dogajanjih v pekarsko konditorski družbi Gorenjka je bilo v preteklih dvah mesecih v medijih zapisanega že izredno veliko. Tudi v Gorenjskem glasu smo se v začetku junija pogovarjali s tedanjo direktorico Mojco Budkovič, kj je v bistvu napovedala spremembe, ki jih zahtevajo lastniki, v začetku julija pa se je o teh doga janjili z obširnim javnim pismom zaskrbljen oglasil radovjjiški župan Janko S. Stušek. Po mesecu dni od zamenjave smo k pogovoru povabili novega direktorja Gorenjke Roberta Kocmana.
Mineva mesec dni, odkar ste prevzeli vodenje Gorenjke, po tem ko se je nadzorni svet odločil, da ne podeli novega mandata dotedanji direktorici Mojci Budkovič. Kakšno nalogo ste dobili?
"Kot začasni direktor, ki sem prišel v upravo iz nadzornega sveta za dobo do enega leta, imam nalogo, da pospešim določene postopke, ki bodo pripeljali do ločitve pekarskega dela Gorenjke in ustanovitve d.o.o., od dela ki se ukvarja s konditor-stvom - proizvodnjo čokolad in rolad. Kot je znano, so lastniki dveh tretjin Gorenjke - Žito d.d., Kapitalska družba, Slovenska odškodninska družba in sklad Infond, ki imajo skupaj približno 68 odstotkov, sklenili in o tem podpisali tudi pisni dogovor, da naj se za konditorstvo poišče strateškega partnerja."
Prav ob pogledih na to, kako naprej razvijati konditorstvo, je bil očitno osnovna razlika z načrti ge. Budkovičeve, ki je menila, da lahko Gorenjka pri tem ostane samostojna.
"V bistvu ne gre za to, ali se bo Gorenjka še ukvarjala s kon-ditorstvom ali ne, pač pa za to, kdo bo imel delnice konditor-skega dela. Omenjeni lastniki so se odločili, da delnice tega dela prodajo nekomu, ki bo takšno družbo nadgradil. Vsekakor je naloga managmenta, da dela v dobro družbe, to si bom na tem mestu prizadeval tudi sam, vendar je potrebno spoštovati odločitev lastnikov. Kaj bodo lastniki počeli s svojim denarjem, vedo sami najbolje."
Nedavno smo lahko v javnem pismu radovljiškega župana Janka S. Sthška prebrali scenarij, ki Gorenjkinemu kondi-torstvu ne obeta nič dobrega: najprej združevanje s Šumijem, Imperialom, Napolitankami in Krškim, kar da naj bi pomenilo za Gorenjko korak nazaj, nato
pa prodaja zagrebškemu Krasu, ki pa da ima povsem druge cilje - le nakup uveljavljenih blagovnih znamk in prodor na trg EU, medtem ko bi proizvodnjo selil v Zagreb, kjer ima neizkoriščene kapacitete. Kako komentirate te črne napovedi?
"Najprej naj povem, da sem pismo radovljiškega župana zelo natančno prebral. Izrazim naj svoje prijetno presenečenje nad tem, kako dober poznavalec konditorstva je radovljiški župan, saj je potrebno za tako suverene sodbe resnično dobro poznavanje in odlična informiranost. Kljub temu v tem pismu marsikaj ne drži. Najprej je potrebno reči, da smo še zelo daleč od združitve konditorstva, ki bi sicer lahko pomenilo ekonomiziranje, torej zmanjševanje določenih skupnih stroškov. Tudi ocene, da gre za slabe firme, ne držijo, saj je na primer Šumi saniran in dela z dobičkom, enako velja za Žitove Napolitanke. To kar napoveduje g. Stušek, je lahko le razmišljanje konditorskega teoretika, v praksi pa vam zagotavljam, da temu še zdaleč ni tako. Pred dvema letoma je bila pripravljena ocena možnega združevanja Gorenjke in Šumija in nič več. Nikomur ni v interesu delati slabe in neučinkovite lepljenke. Tega na tem mestu tudi ne bom dovolil."
Kaj pa napovedana prodaja Krasu?
"O tem je bilo mogoče veliko prebrati v medijih in mestoma prav na ravni znanstvene fantastike. Tudi v vašem časopisu je bilo mogoče prebrati, da prejšnja uprava ni imela stikov s Kra-šem in da so nekateri drugi to počeli v njenem imenu, kar pa ne drži. Skupaj smo imeli kar nekaj diskusij s Krašem, tudi zaradi tega, ker se srečujemo z istimi problemi, kupujejo iste surovine kot mi, delamo na istih
trgih. Res je, daje pri tem prišlo tudi do razmišljanj, kaj bi se morda lahko bolje storilo tudi z morebitno kapitalsko povezavo, vendar nič več kot to. Zagotavljam vam, da bi v takem primeru imel na tem mestu pred očmi ne samo interese kapitala, pač pa predvsem interes naše družbe, širšega in ožjega družbenega okolja. Čeprav nisem Gorenjec, sem na Gorenjko vezan od leta 1996 in še zdaleč mi ni vseeno, kaj bo s to firmo. Naredil bom vse v dobro interesov firme, tako družbenih kot tudi delničarskih oz. ekonomskih."
Vendar pisni protokol lastnikov o iskanju strateškega partnerja vas zavezuje. Vidite morda kakšno drugo možnost?
"Združevanje konditorstva znotraj skupine Žito je v tem trenutku na ravni špekulacije tudi zaradi tega, ker razen Žita od štirih lastnikov, ki so podpisali protokol o nameri prodati deleže v Žito Gorenjka d.d., nima nihče lastniških deležev v omenjenih firmah. Neizbežno pa se nam bliža vključitev Slovenije v Evropsko unijo in na to se moramo pripraviti in prilagoditi. Konditorstvo bo nedvomno pod dodatnim pritiskom: odpadle bodo še zadnje ovire tujim proizvajalcem, medtem ko bomo sami izgubili nekatere ugodnosti, ki smo jih imeli na
trgih nekdanje Jugoslavije. Nedvomno moramo najti nove rešitve in prepričan sem, da jih bo ekipa, ki jo ima Gorenjka, uspela najti. Kdo bo strateški partner, bi bilo za Gorenjko v tej fazi škoda prejudicirati."
Pred dvema mesecema smo v pogovoru s tedanjo direktorico tudi izvedeli, da nadzorni svet ni dovolil investiranja v kondi-torsko proizvodnjo Gorenjke. Kako je s tem?
"Res je nadzorni svet zavrnil predlog investicije v novo tablir-no linijo, vendar predvsem zaradi tega, ker projekt ni bil dovolj utemeljen. Svet je presodil, da bi se vložena sredstva prepočasi vračala in manjkali so podatki o tem, za katere nove proizvode bi ta linija služila. Ni šlo za aprio-ri "ne", pač pa za zahtevo po ponovni valorizaciji in ponovnem premisleku. V jeseni, ko se zaključijo dopusti, bomo ta projekt ponovno proučili, realizacija pa bo seveda odvisna tudi od morebitnega strateškega partnerja, saj je znano, da je veliko tovrstnih prostih kapacitet, ne samo v Krasu, tudi bliže in v EU."
Osnovna skrb radovljiškega župana je seveda strah in skrb za delovna mesta. Je po vašem mnenju ta strah upravičen?
"Dal sem izdelati pregled o tem, od kod so naši delavci oz. delavke. Ugotavljam, da ima radovljiški župan v naši firmi 33 odstotkov, torej le eno tretjino svojih duš, ostali pa prihajajo iz občin od Kranjske Gore do Kranja. Spoštujem njegovo skrb in mu zagotavljam, da bo moja skrb za zaposlitev dobrih kadrov v Gorenjki vsaj tolikšna kot njegova. Po vsebini objavljenega pisma sodeč, bi lahko imela o konditorstvu tudi strokovno diskusijo in že takoj po imenovanju sem izrazil pripravljenost na pogovor z njim. Javne polemike in sumničenja vse prej kot koristijo firmi, zato čakam na njegov odziv. Rad bi poudaril,
EKOLOŠKO	1FCO OIC. 04531 77 00 UGODNI PLAČILNI POGOJI
II4'J:1M:TaI	
OLJE	
EOC d.o.o. PE LESCE, ROŽNA DOLINA 10. NAROČILA OD 7. DO 18. URE.
"V T
Super ponudba zo sončne dni
v soboto, 9. avgusta Pijača s Suprima Tropic scena   L7J'" J
in še 10 izbranih izdelkov SUPRIMA najmanj 10% ceneje:
• pijača Orange scena < pijaca Cola scena sirup Gozdni sadeži špageti kumare • pesa • sardine sladoled v banjici* kometi • jogurt nad sadjem
Super polet^ pred SU^RMARKETOM Kepica,
l*s^jfObota '9. avgusta, 16^^;AAake Up 2 A ^ pi^a^toyftv^zdeikoM ij srasltre-ttego^lbctje
ijIVILV "KRAVI, d. it., tVslti iiji lfayM\£2V2 \siU
SUPERAAARKET Kokrica
da se, kljub temu da nisem tu doma, v Gorenjki počutim zelo domače, zelo delovno zavezanega, da bom storil vse za dobro firme, občine in regije."
Prihajate iz nadzornega sveta. Ze imate zamenjavo, kako komentirate razmerja in sume o družinskih vezeh oz. interesih v svetu ter kakšna bo usoda Budkovičeve?
"Nadomestnega člana nadzornega sveta skupščina družbe še ni izvolila. Opozorim pa naj, da je za njegovo izvolitev potrebna 75-odstotna večina, zato da je zagotovljen tudi vpliv malih delničarjev. Sumov župana o
razmerjih in interesih v svetu nikakor ne želim komentirati. Kar zadeva go. Mojco Budkovič, ima status svetovalke uprave, pri čemer bi rad dodal, da jo zelo cenim, da menim, da sta bila oba člana prejšnje uprave z Darkom Kovačem dobra strokovnjaka. Želim si, da bi sodelovala še naprej."
Štefan Žargi
Gama mm
najbolj športna frekvenca
SVEZE URICE
vsako soboto od 9. do 13. u
Najceneje to soboto!
BRESKVE
Htperakttvna ponudba v petek, 8. in soboto, 9. avgusta.
PIJACA ORA  135,00 SIT
Radenska. exotic, 1,5 L L
NAPOLITANKE   345,00 SIT MANNER 1——---
iešnikove, 400 g •
MLEKO LEJKO MLEJKO
Pomurske mlekarne, vitaminizirano. 1,4 % m. m., 1 L
139,00 SIT
KAVA BARCAFFE j 739,00 SIT
Droga, mleta, vak. pak., 500 g l---
PIŠČANČJI FILE i 1.149,00 SIT
Pivka, domači, 1 kg
ŽIVILA
HIPERMARKET Cerklje, Črnuče, Parmova, Tržič
HiperaW'wn»
čez vikend
Gradnja z veliko poguma
Jesenice - Na mestu nekdanje Tancarjeve hiše na Titovi cesti na Jesenicah, nad podvozom za Podmežaklo, je zelo hitro zrasla nova zgradba. Za naložbo se je s partnerjem Edvinom Kara-hodžičem, nekdanjim hokejistom, odločila Alenka Dovžan, doma v Mojstrani, ki jo bolj poznamo po uspehih s smučarskih poljan.
Kaj je odločilo v prid naložbi na Jesenicah?
"Že pred leti, preden sem zares začela smučati, sem si ves čas želela nekaj v tej smeri, imeti kakšen manjši penzion. Še zelo mlada sem delala v enem lokalu in mi je bilo zelo všeč. Tedaj sem si rekla, da če bi kdaj imela kaj takega, bi imela res svoje. Nisem bila za to, da bi delala pri nekom drugem. Potem je splet okoliščin tako nane-sel, da sva se srečala z Edvinom, ki je gostinec od doma. Tako sva že nekaj časa razmišljala, da bova začela skupno pot.
Edvin Karahodžič in Alenka Dovžan.
Sama sem sprva bolj zrla v Dolino, Kranjsko Goro, ki mi je bližje. Potem je Edvin prišel z novico, da se na Jesenicah prodaja ta hiša za ugodno ceno. Tako smo se tudi na podlagi tega odločili za Jesenice, kjer je tovrstne ponudbe zelo malo." Kako načrtujete hišo uporabiti?
"Tedaj, ko smo jo kupili, nismo vedeli, ali jo bomo popravljali ali bo novogradnja. Finančni zalogaj je tako velik, da sva bila pri odločitvi stisnjena v kot. Vsi so nama odsvetovali renoviranje hiše, ker je bila v zelo sla-
bem stanju tudi od potresa za veliko noč 1998. Potem smo se odločili za rušenje in novogradnjo, izvajalec pa je bil Gradiš, s katerim Edvin že leta sodeluje in jim dnevno dovaža malice. Lokal ima na Koroški Beli, starši pa na Kresu, vendar se nama bo v novi restavraciji pridružila tudi Edvinova mama." V pritličju bo torej restavracija. Kakšne vrste?
"Vse bo, ne zgolj restavracija. V ponudbi bodo topli obroki, bolj malice, preproste jedi. Zvečer bo dogajanje prilagojeno mladini, tudi čas, do kdaj se streže inje lokal odprt. Bomo videli." Na kakšne goste računate?
"Največ na domačine. Lokal bo narejen v treh nivojih, s preprosto opremo, drugi bolj kavarniško in tretji zelo izbrano. Torej za zelo različne goste, od tistih v delovni opravi, do starejših
gospa, ki se bodo srečale ob kavi in torticah. Prostor bo tudi za zaključene družbe." Koliko je hiša velika?
"V celi hiši je približno 900 kvadratnih metrov površin. Kletni prostori bodo tako urejeni, da bo možen dostop z dostavnim avtom za razvoz hrane različnim podjetjem. Spodaj je kuhinja, zgoraj pa 130 kvadratnih metrov lokala. Prvo nadstropje je za oddajo poslovnih prostorov, na vrhu sta dve stanovanji, enoje najino." Boste imeli tudi gostinske sobe?
"Razmišljamo o tem, vendar je potrebna sprememba namembnosti. Ko sva začela, nisva vedela točno, kako se bo izšlo finančno. Do jeseni bova počakala, če se bo našel najemnik poslovnih prostorov, sicer jih bova predelala v gostinske sobe."
Ste se tudi izobraževala za gostinsko dejavnost?
"Ne, ker ni bilo časa. Pri smučanju je 250 dni v letu sezona. Gostinstvo sem spoznavala iz izkušenj, ko sem zelo veliko hodila po svetu. Z Edvinom sva dobra ekipa, sama prispevam ideje, njemu gre bolje od rok organizacija."
Kolikšen bo vložek, ko bo hiša dokončana?
"Če seštejemo nakup, gradnjo in opremo - kar okoli 160 milijonov tolarjev. Pri tem je treba vedeti, da so zadaj tudi krediti in bo treba kar dobro poprijeti za delo. Ni tako enostavno, kot si marsikdo predstavlja. Nekaj je bilo kapitala, da smo lahko začeli. Naložba je tako velika, daje nemogoče, da bi sam imel
toliko denarja. Računamo, da bo otvoritev konec septembra." Lahko rečemo, da prihaja do sprememb in bo poslej v ospredju bolj poslovna dejavnost in se poslavljate od smučarske kariere?
"Projekt je z nakupom hiše stekel pred tremi leti ob smučanju. V času, ko sem bila po tekmah, sta pri urejanju dokumentacije zelo veliko pomagala moja starša. Kar se tiče smučanja, se še nisem odločila, kako bo naprej, zadnjo besedo bom povedala septembra. Športne kariere je enkrat konec in je zelo dobro, da razmisliš, da bi kapital, ki si ga zaslužil, vložil v nekaj za nadaljnje življenje."
Mendi Kokot
Dovolilnice burijo duhove
Ljubljana - Pretekli teden so slovensko javnost presenetile novice o tem, da na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) - Združenju za promet in zveze, poteka policijska preiskava v zvezi z domnevnimi nepravilnostmi pri podeljevanju dovolilnic za mednarodni prevoz blaga. Te dovolilnice se podeljujejo po posebnem pravilniku Ministrstva za promet na dveh naslovih: na omenjenem združenju GZS in na Obrtni zbornici Slovenije (OZS) in iz obeh smo v teh dneh dobili izjave za javnost. Upravni odbor združenja GZS zagotavlja, da je podeljevanje potekalo v skladu s pravilnikom in daje dokumentirano v papirni in elektronski obliki, odvzem dokumentacije pa utegne ovirati nadaljnje potrebne postopke. Menijo tudi, da bi morali preveriti podeljevanje dovolilnic na obeh naslovih, za v bodoče pa predlagajo, da naj se delitev dovolilnic, kijih bo po vstopu Slovenije v EU potrebnih bistveno manj, osredotoči le na GZS. Na OZS pa poudarjajo, daje njihovo podeljevanje potekalo korektno z minimalnim številom pritožb, saj so se za izvajanje tega javnega pooblastila dobro usposobili, država pa jih tudi redno nadzira. Š. Ž.
Tri milijarde tolarjev dobička
SKB banka je v letošnjem prvem polletju poslovala v skladu z načrtom in dosegla 2,9 milijarde tolarjev dobička.
Kranj - Bistveno boljši poslovni rezultat kot v enakem lanskem obdobju je predvsem posledica znatnega povečanja prihodkov ob sočasni majhni rasti stroškov.
Banka je v letošnji prvi polovici neto obrestne prihodke v primerjavi z lani povečala za dobrih 26 odstotkov, na to pa so najbolj vplivali povečani obseg poslovanja, obrestna politika in uspešno reševanje slabih naložb. Obseg kreditiranja pravnih oseb je pri kratkoročnih posojilih povečala za 17 odstotkov in pri dolgoročnih za sedem odstotkov, z ugodno ponudbo stanovanjskih posojil pa je znesek novih odobritev v primerjavi z lani povečala za 48 odstotkov. Stroški poslovanja so bili višji le za dva odstotka. Že mesec dni pred zakonskim ro-
kom so tekoče, devizne in žiro račune občanov preoblikovali v nove osebne račune, hkrati s tem pa so prenovili, dopolnili in posodobili ponudbo sodobnih bančnih poti. Uvedli so nov paket Splet Komplet in v treh mesecih za 30 odstotkov povečali število uporabnikov elektronskega bančništva. V banki načrtujejo še uvedbo novih oblik varčevanja, poleg posodobitve tradicionalne hranilne vloge in depozita še alternativne finančne naložbe, kot so mednarodni vzajemni skladi in skladi z garancijo. V sodelovanju z zavarovalnico Gene-
Javna ponudba za odkup delnic Aktive Invest
Kranj - Družba Aktiva Holdings B.V. iz nizozemskega Amsterdama, kije že sedaj lastnica skoraj 58 odstotkov delnic Aktive Invest, družbe za investiranje, Ljubljana, je ob koncu junija pridobila dovoljenje agencije za trg vrednostnih papirjev za objavo javne ponudbe za odkup še preostalih delnic. Ponudba velja samo še nekaj dni, do 11. avgusta, prevzemna družba pa ponuja za delnico 22.000 tolarjev. Delnica Aktive Invest kotira tudi na organiziranem trgu Ljubljanske borze, kjer pa je bil v torek enotni tečaj nekoliko nižji od ponujene inje znašal 21.706 tolarjtv. Imetniki delnic lahko sprejmejo ponudbo na vseh večjih enotah Nove Ljubljanske banke, ki je v imenu in za račun nizozemske družbe tudi dala ponudbo za odkup, ter pri vseh ostalih pooblaščenih borzno posredniških družbah in bankah. C.Z.
Podjetniško in poslovno svetovanje
Dr. Robert Volčjak s.p., Tupaliče 60 a, Preddvor
• osnovna analiza poslovnih bilanc, podjetja
• statistična analiza finančnih kazalnikov podjetja
• klasično in večkriterijalno vrednotenje kvalitete (bonitet) podjetja v prostoru in času
• večrazsežna SWOT analiza podjetja
• diagnostika in prognostika poslovanja podjetja v širšem makroekonomskem okolju
Za podrobnejše informacije pokličite: 041/635-146
rali so ponudili nova dolgoročna osebna zavarovanja Tris, ki vključujejo življenjsko in nezgodno zavarovanje ter pokojninski dodatek iz življenjskega zavarovanja. Letos so tudi nadaljevali z reorganizacijo kapitalskih naložb. Že v začetku leta so od Bank Austria Creditanstalt Leasing kupili njen 50-odstotni lastniški delež v družbi CA-SKB Leasing in s tem postali njeni 100-odstotni lastniki, celotno leasing dejavnost pa želijo iz treh odvisnih podjetij (SKB Nepre-mičnine&Leasing, Invest Rent in
SKB Leasing) združiti v eno družbo. Podjetje Invest Rent so že marca pripojili k SKB Leasing, prenos poslov podjetja SKB Nepremičnine&Leasing pa bodo predvidoma končali do konca leta. Z odkupom 15-odstotnega deleža je postala 100-odstotna lastnica družbe Plasis. Pokojninska družba SKB, v kateri je banka imela 40-odstotni delež, pa je ob koncu junija dobila soglasje agencije za zavarovalni nadzor za pripojitev k Pokojninski družbi.
Cveto Zaplotnik
Pocenitev naftnih derivatov
Kranj - V torek so se v skladu z vladno uredbo spet spremenile maloprodajne cene naftnih derivatov, v zadovoljstvo porabnikov so se nekoliko znižale. Najbolje prodajani 95-oktanski bencin se je pocenil za 0,9 tolarja, s 189,5 na 188,6 tolarja za liter. Cena za 98-oktanski bencin seje znižala za 1,6 tolarja, s 195,6 na 194 tolarjev za liter. Za liter dizelskega goriva je po novem treba odšteti 163,5 tolarja ali 1,3 tolarja manj kot pred pocenitvijo. Ekstra lahko kurilno olje seje pocenilo za 0,4 tolarja, s 85,1 na 84,7 tolarja za liter. V štirinajstdnevnem obdobju, ki je bilo osnova za spremembo cen, se je tečaj ameriškega dolarja v primerjavi s prejšnjim obdobjem znižal za 1,22 tolarja, znižale pa so se tudi cene v mediteranski kotaciji - 95-oktanski bencin za 3,05 dolarja na tono oz. za en odstotek, dizelsko gorivo za 4,76 dolarja ali za 1,92 odstotka, kurilno olje pa za 0,43 dolarja na tono oz. za 0,18 odstotka.
Maloprodajna cena 95-oktanskega bencina je letos doslej "poskočila" za 5,3 odstotka, s 183,3 na 188,6 tolarja za liter. C.Z.
Več vračil kot doplačil
Ljubljana - Republiška davčna uprava je do konca julija izdala 920.110 odločb o odmeri dohodnine za leto 2002, kar predstavlja 80,5 odstotka od 1.143.494 vloženih napovedi. Med zavezanci, ki so že prejeli odločbe, je 112.251 oz. dobrih 12 odstotkov takšnih, ki bodo morali doplačati razliko, 177.634 oz. nekaj več kot 19 odstotkom zavezancem ne bo treba nič doplačati, a ne bodo tudi ničesar dobili nazaj, 630.225 zavezancev pa lahko pričakuje vračilo dela dohodnine. Povprečni znesek doplačila je znašal 66.631 tolarjev, povprečni znesek vračila pa 42.028 tolarjev. Zavezanci bodo morali letos doplačati skupno 10,5 milijarde tolarjev, nazaj pa naj bi predvidoma dobili skoraj 39 milijard tolarjev. C.Z.
Dividenda delničarjem GG-ja
Bled - Gozdno gospodarstvo Bled je na zadnji lanski dan imelo 117,7 milijona tolarjev bilančnega dobička, v katerem je preneseni dobiček iz preteklih let in čisti dobiček iz lanskega leta.
Delničarji GG-ja so na skupščini prejšnji četrtek sklenili, da bodo 27,4 milijona tolarjev bilančnega dobička namenili za izplačilo dividend, ves preostali dobiček (90,3 milijona tolarjev) pa bo ostal nerazporejen in ga bodo prenesli v naslednje obdobje. Za dividende so namenili 6,2 milijona tolarjev nerazporejenega dobička iz leta 1999 in 21,2 milijona tolarjev nerazporejenega dobička iz leta 2000. Delničarji, ki so bili v ponedeljek vpisani kot imetniki delnic družbe pri klirinško depotni družbi, bodo najkasneje v 60 dneh od dneva skupščine prejeli dividendo v znesku 45 tolarjev (bruto) na delnico. Skupščina je tudi pooblastila upravo, da v imenu in za račun družbe poldrugo leto
kupuje lastne delnice po ceni, ki ne sme biti višja od 1.700 tolarjev, pri tem pa skupni nominalni znesek ne sme presegati desetine osnovnega kapitala. Uprava bo lahko pridobivala delnice le za izplačila delničarjem in za kasnejši umik teh delnic. Na predlog nadzornega sveta je skupščina za revidiranje poslovanja GG-ja v letošnjem letu imenovala revizijsko družbo Euro-in & Partners iz Škofje Loke. GBD Goi enjska borzno posredniška družba Kranj je predlagala tudi imenovanje posebnega revizorja zaradi preveritve vodenja posameznih poslov v zadnjih petih letih, vendar skupščina sklepa ni sprejela. Pooblaščenec GBD je napovedal izpodbijanje vseh sprejetih sklepov. C.Z.
Nomine R v stečajnem postopku
Kranj - Okrožno sodišče v Kranju je sredi prejšnjega meseca začelo stečajni postopek za družbo Nomine R, proizvodno podjetje in storitve, Jesenice. Za stečajnega upravitelja je določilo Grega Er-mana iz Ljubljane. Dolžnike je pozvalo k poravnavi dolgov, upnike pa, naj v dveh mesecih od objave oklica o začetku stečaja prijavijo svoje terjatve stečajnemu senatu. Narok za preizkus prijavljenih terjatev bo 17. oktobra. C.Z.
POSEBNI VZAJEMNI SKLADI - 8. avgust 2003
Vzajemni sklad	Vrednost VEP	Sprememba VEP v % v preteklih:		
	(zaokroženo)	• 6 mesecih	• 12 mesecih	• 36 mesecih
Abančna DZU/Polžek	640.79	0,88	16,64	71.78
Abančna DZU/Sava	134,06	4,40	11,03	
Abančna DZU/Zajček	774,77	-0,30	17,70	92,68
Avip/Vipek	6.134.59	(J 00	15.16	85,71
Ilirika DZU/Modra kombin	540.80	2,45	24,63	99,72
KBM Infond/Delniški	341,67	0,86	20,70	122.77
KBM Infond/Hrast	5.428.00	1.69	21,66	99,28
KBM Infond/S.P.D.	384,56	1,30	21,05	114,59
KD Investment/Galileo	1.769,98	0,02	19,37	119,68
KI) Investment/KD Borid	2.583.32	5.17	12,33	44.57
KD Investment/Rastko	4.149,03	-0,81	21,99	102,12
Krekova družba/Skala	11.633,34	0,20	19,20	109,91
LB Maksima/LBM Piramida 4.012,57		2,92	14,17	63,71
Primorski skladi/Pika	4.270,08	3,09	12,63	64,55
Primorski skladi/Živa	1.973,38	-0,69	19,38	105,24
Probanka/Alla	8.396.45	-0,17	21,71	113,97
Triglav D.U./Renta	1.795,30	2,02	13,86	70,81
V/ajemni sklad Vizija	396.00	4,60	21,32	70,20
Lastniške spremembe v Jeseniških mesninah
Medtem ko so gorenjske občine in kmetijske zadruge zadržale večinski delež v Jeseniških mesninah, je trgovska družba Hrib z Dobja pri Planini z nakupom 46 odstotkov delnic postala njihova največja posamična lastnica.
Tepkovec s poreklom
Kranj - Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Franc But je izdal pravilnik o označbi geografskega porekla Gorenjski tepkovec. Pravilnik, ki že velja, določa označbo geografskega porekla in pogoje za njeno uporabo.
Jesenice - V minulih dveh letih se je lastništvo Jeseniških mesnin (Jem) spreminjalo zaradi dokapitalizacije, v zadnjih dveh mesecih pa so spremembe posledica trgovanja z delnicami.
Direktor Jasim Mrkalj
Kot je povedal direktor Jasim Mrkalj, je
KD Group, na-|  slednica nekda-■ššjL- nje Kmečke
__^\ | družbe, po pričakovanju prodala svoj 40-odstotni lastniški delež v Jemu, takoj zatem sta enako storili Mercata in Kapitalska družba, sočasno pa so gorenjske kmetijske zadruge kupovale delnice od malih delničarjev. Sedanja lastniška sestava je po oceni direktorja za regijo dokaj ugodna, saj imajo občine in kmetijske zadruge več kot 50-odstotni delež; ta delež pa bi bil lahko še višji, če bi pri do-kapitalizaciji sodelovali tudi občini Radovljica in Bled. Največji lastnik Jema je postala trgovska družba Hrib z Dobja pri Planini, trenutno je v njeni lasti 46 odstotkov delnic, z nakupom delnic od malih delničarjev pa želi ta delež še povečati. V Jeseniških mesninah pričakujejo, da se bo novi lastnik, s katerim so poslovno povezani, skupaj z ostalimi lastniki in upravo zavzel za dokončanje sanacije in ureditev klavniškega obrata za zakol brez omejitve števila živali, za ureditev predelave na lokaciji klavnice na Spodnjem plavžu 14, za registracijo klavniškega obrata in za doseganje boljših
poslovnih rezultatov. Medtem koje KD Group podpirala prizadevanja družbe, ni pa aktivno sodelovala pri reševanju problemov, so za novega lastnika prepričani, da bo bolj dejaven.
Jeseniške mesnine morajo letos dokončati vse potrebno za registracijo obrata, saj ob predvidenem vstopu Slovenije v Evropsko unijo 1. maja prihodnje leto ne pričakujejo, da bi rok za prilagoditev predpisanim standardom 1. januar 2004 morda še tretjič podaljšali. Po nekaterih informacijah bo klavniški obrat septembra ponovno pregledala tudi komisija Evropske unije. Investicijski program in tehnološki projekt za klavnico in predelavo na enem mestu predvideva dve varianti: registracijo klavnice za zakol brez omejitev in ureditev obrata za izdelavo do 400 ton izdelkov na leto in kot drugo možnost izgradnjo prizidka, ki bi omogočal registracijo predelovalnega obrata brez količinske omejitve. Za prvo varianto bi potrebovali 62 milijonov tolarjev, za drugo pa 110. Denar naj bi zagotovili od agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja ter od "ribniškega sklada" ter z vlaganji novega lastnika. Konec julija so na agencijo že oddali vlogo za povratna in nepovratna sredstva, sklep agencije bo znan septembra, denar pa bodo lahko koristili šele prihodnje
Po tem pravilniku je gorenjski tepkovec naravno žganje iz sadja, narejeno z destilacijo fermentirane drozge iz hrušk sorte tepka (moštnica), pridelanih in predelanih na geografskem območju Gorenjske, ki obsega območje od predalpskih dolin na severu do ljubljanske kotline na jugu, od Tuhinjske doline na vzhodu do Trnovskega gozda na zahodu. Tepkovcu dajejo tepke poseben sladkast vonj in okus. Izdeluje se iz plodov tepk (mošt-nic), ki se ločijo na črne in bele. Plodovi črne tepke so primerni za predelavo, ko spremenijo barvo lupine in potemnijo, meso
plodov pa se omehča (zmedi). Plodovi bele tepke so primerni za predelavo, ko spremenijo sestavo mesa plodov, ostanejo pa svetlejše barve. Pravilnik določa tudi tehnološki postopek izdelave tepkovca, kakovost žganja in pogoje za pridobitev uporabe označbe geografskega porekla. Izdelovalec lahko uporablja označbo le, če mu certifikatski organ na podlagi vloge izda certifikat o izpolnjevanju pogojev za uporabo označbe in ko ga urad za priznavanje označb kmetijskih pridelkov oz. živil vpiše v evidenco izdelovalcev Gorenjskega tepkovca. C.Z.
Brez količinskih omejitev pri zakolu in predelavi?
leto. Družba je v takšnih razmerah prisiljena zagotavljati lastni denar za naložbe, to pa se odraža pri likvidnosti in v tekočem poslovanju. V prvem polletju so
zaradi dodatnih investicijskih obveznosti beležili manjšo izgu-bo, ki pa je sezonskega značaja in jo bodo pokrili do konca leta.
Cveto Zaplotnik
Tržnica kmetijskih pridelkov
Žiri - Razvojna agencija Sora bo v soboto pred zadružnim domom v Žireh postavila tržnico kmetijskih pridelkov in izdelkov. Na tržnici, ki bo odprta od 8. do 12. ure, bodo kmetije z območja škofjeloške regije ponujale izdelke blagovnih znamk Dedek Jaka in babica Jerca - Naravni izdelki iz škofjeloških hribov: kruh iz krušne peči, potice, piškote, izdelke iz mleka in sadja, alkoholne pijače ter novo ponudbo izdelkov domače obrti in medu. Na prireditvi se bodo predstavili tudi člani Društva za razvoj podeželja Resje. C.Z.
Vlada sprejela gozdarska načrta
Vlada je pred kratkim izdala "paket" odlokov o desetletnih gozdnogospodarskih načrtih za posamezna območja,
med drugim tudi za kranjsko in blejsko.
Kranj - Z izdajo odlokov se je končal postopek sprejemanja načrtov, ki so jih izdelali v območnih enotah Zavoda za gozdove Slovenije.
Kopa in oglarski dnevi
Gozd Martuljek - Na kopišču v Gozd Martuljku bodo danes, v petek, ob sedmih zvečer zažgali kopo, s tem pa se bodo tudi začeli Oglarski dnevi, ki bodo v organizaciji Gozdarskega društva Bled in blejske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije trajali vse do 17. avgusta. Prikaz kuhanja oglja bodo podprli kranjskogorska občina in lokalna turistična organizacija, turistično društvo Gozd Martuljek, Gozdno gospodarstvo Bled, sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, podjetje Turbo, Ingo Robič s.p., Muho in Vahč. Ob kopišču bodo postavili značilno oglarsko bivališče - kožarico, izdali so zgibanko, ob kopi pa bo vseskozi navzoč tudi oglar. Na prikaz oglarskega dela in življenja oglarjev vabijo vse, ki jih ta dejavnost zanima.
V preteklosti je bilo oglarjenje najpogostejša oblika izkoriščanja gozdov. V zlati dobi fužinarstva je bilo v Zgornjesavski dolini, na Mežakli, Pokljuki in Jelovici več kot 1.500 kopišč, danes je tak način pridobivanja le še spomin na preteklost. C.Z.
Na blejskem gozdnogospodarskem območju, ki obsega 101.527 hektarjev površine, je 67.498 hektarjev gozdov, od tega je 26.967 hektarjev večnamenskih gozdov, 1.699 hektarjev gozdnih rezervatov, v katerih gozdnogospodarski ukrepi niso dovoljeni, 16.496 hektarjev gozdov s posebnim namenom, v katerih je gospodarjenje prilagojeno ekonomskim in socialnim vlogam, ter 22.335 hektarjev varovalnih gozdov. 38.849 hektarjev gozdov je v zasebni lasti, 27.537 v državni in 1.112 hektarjev v občinski lasti. Lesna zaloga znaša 245,9 kubičnega metra na hektar, tekoči letni prirastek pa 4,88 kubičnega metra. Po načrtu za obdobje do konca leta 2010 naj bi na območju med drugim zmanjšali delež smreke v lesni zalogi ter številčnost jele-njadi na Jelovici in Pokljuki, povečali delež odmrlega drevja v
Tretji razpis Sapard
Na razpolago je še 6,5 milijarde tolarjev evropskih in državnih sredstev.
gozdovih, gozdno pašo omejevali na obstoječe ali zaraščajoče pašne površine znotraj planin, ki naj bi jih ogradili, pospeševali gradnjo gozdnih cest na območjih z največjo "proizvodnostjo", pri gradnji vlak upoštevali najvišji naklon 40 odstotkov in priporočljivo širino tri metre ter pri saditvi listavcev zagotovili zaščito pred divjadjo. Na območju bo možno v desetih letih posekati največ 1.760.812 kubičnih metrov drevja, načrt pa predvideva tudi gojitvena dela na površini 6.290 hektarjev in n^go 1.256 hektarjev mlajših gozdov ter gradnjo 250 kilometrov vlak in 107 kilometrov gozdnih cest.
Na kranjskem gozdnogospodarskem območju, ki meri 107.651 hektarjev, je 71.265 hektarjev gozdov, od tega je 60.360 hektarjev večnamenskih gozdov, 362 hektarjev rezervatov, 4.133 hektarjev gozdov s posebnim namenom in 6.410 hektarjev varovalnih gozdov. Kar zadeva lastništvo, je v za-
sebni lasti 59.833 hektarjev gozdov, 10.722 v državni in 710 hektarjev v občinski lasti. Lesna zaloga znaša 271,2 kubičnega metra na hektar, tekoči letni prirastek pa 6,63 kubičnega metra. V načrtu do konca leta 2010 so kot glavne usmeritve zapisali povečanje deleža listavcev v lesni zalogi, povečanje povprečne lesne zaloge na 325 kubičnih metrov na hektar, uravnavanje starostne sestave gozdov, prilagoditev števila rastlinojede divjadi prehranskim možnostim gozdov,  povečanje odprtosti
gozdov z vlakami, zlasti v območjih s traktorskim spravilom, varovanje gozdov s poudarjenimi ekološkimi in socialnimi nalogami pred posegi v prostor in ostalimi obremenitvami. V desetih letih naj bi na območju posekali največ 2.777.017 kubičnih metrov drevja, načrt pa predvideva tudi gojitvena dela na površini 11.019 hektarjev, nego mlajšega drogovnjaka na površini 1.376 hektarjev ter gradnjo in posodobitev 245 gozdnih vlak in gradnjo 69 kilometrov cest. C.Z.
Ljubljana - Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja je prejšnji petek v uradnem listu objavila tretji javni razpis za zbiranje vlog za dodelitev nepovratnih sredstev iz programa Sapard.
Na podlagi razpisa bodo med upravičence, ki bodo izpolnjevali razpisne pogoje, razdelili nekaj manj kot dve milijardi tolarjev za naložbe v kmetijska gospodarstva, za predelavo in trženje kmetijski in ribiških pridelkov ter za turistično dejavnost in domačo obrt na kmetijah. Letos bosta še dva razpisa, na četrtem, ki ga bodo objavili najkasneje septembra, bo na voljo 2,3 milijarde tolarjev, približno enak znesek pa tudi na petem, ki bo objavljen do konca leta. Slovenija ima torej na razpolago še 6,5 milijarde tolarjev evropskih in nacionalnih sredstev, za katera pa bo morala skleniti pogodbe z upravičenci
do konca aprila prihodnje leto oz. do dne, ko bo kot članica Evropske unije začela sklepati pogodbe za koriščenje denarja iz evropskih strukturnih skladov. Denar iz programa Sapard bo lahko porabljala do konca leta 2006.
Da bi čim večjemu številu kmetijskih gospodarstev omogočili dodelitev nepovratnih sredstev, so omilili razpisne pogoje. Pri kandidiranju za denar za naložbe v kmetijska gospodarstva so odpravili starostno mejo do 40 let, znižali stopnjo izobrazbe, vključili podpore vrtnarstvu, velikost gospodarstva, ki se lahko poteguje za denar, zmanjšali z osmih na tri
hektarje, zgornjo mejo skupne vrednosti naložbe zvišali na 150 milijonov tolarjev, znižali kazalec interne stopnje donosnosti, zvišali zgornjo mejo števila živali določenih tipov rej ter omogočili samostojne naložbe v določeno vrsto kmetijske mehanizacije, prvi nakup plemenskih živali ter naložbe v opremo za neposredno prodajo doma narejenih izdelkov iz mleka, mesa in vrtnin. Pri naložbah v posodobitev živilsko predelovalne industrije so povečali delež nepovratnih sredstev s 35 na 50 upravičenih stroškov, znesek nepovratnih javnih sredstev z 200 na 400 milijonov tolarjev na naložbo in odpravili finančna razmerja med predelavo mleka in mesa. Pri naložbah v turistično dejavnost na kmetijah so število sedežev za goste povečali s 50 na 60.
C.Z.
Konec obveznega testiranja
Kranj - Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Franc But je aprila letos zaradi rednega pojavljanja kloram-fenikola v mleku izdal pravilnik, s katerim so poostrili nadzor nad mlekom. Takrat so na
stroške rejcev tudi uvedli obvezno mesečno testiranje mleka na vsebnost kloramfenikola. Pravilnik je predvideval, da bodo ukrep preklicali, če dva meseca zapored v mleku ne bodo odkrili prepovedanega an-
tibiotika. Ker se je dvomesečno "preskusno" obdobje končalo brez novega primera, je minister pred kratkim izdal nov pravilnik, s katerim so ukinili obvezno mesečno testiranje mleka na vsebnost kloramfenikola. Pojav kloramfenikola v mleku bo spremljala republiška veterinarska uprava, vendar v okviru rednega monitoringa in iz proračunskega denarja.
Rejci bodo zaradi kontrole navzočnosti ostankov zdravil v mleku še naprej zagotavljali preiskave najmanj enega vzorca mleka na mesec, pri tem pa bodo krili stroške vzorčenja in preiskav. Odkupovalci mleka bodo vzorce jemali v okviru rednega "vzorčenja", s katerim ugotavljajo izpolnjevanje predpisanih standardov.
C.Z.
Gorazd Šinik
Gorenjski Ylominator53
Preprosto rdeč Mick Hucknall, angleški pevski superzvezdnik, ki je pred mesec obnorel navdušene v Tivoliju, poje v svojem komadu Fairgraund, kako ljubi samo misel na prihod domov, k njej seveda, "even if 1 know we can t make it" - čeprav ve, da jima ne bo uspelo, vseeno ljubi misel, ki daje upanje in majcen žarek svetlobe, ki sveti skozi,...
stopov na 11 aktivnih prizoriščih. Nekaj novih. Zagotovo je bilo prizorišče pred Prešernovim gledališčem eno najbolj kulturnih in scensko prijetnih. Prvič so resnično zaživele in oživele stopnice in vodnjak Jožeta Plečnika s kotičkom za počitek - "Chill out" muziko in blazinami za pod rit. Fino. Prvič se je raztegnilo dogajanje
Beno Fekonja in Mateja Žvižaj
Najbrž je podobno razmišljal tudi Beno Fekonja, ko si je v glavo vtepel, da Kranj potrebuje in zasluži dobro poletno "veselico". Sestavil je nadvse dobro ekipo in prepričal mestno oblast, da podpre tradicionalno Kranjsko noč ter k zajetnemu projektu štiridnevnega kulturno veseljaškega življenja pritegne gospodarstvo. Ja, in medije. So rekli, davno nazaj, v rimskem cesarstvu, kruha in iger. Pa so nam dali še veliko glasbe. Zavod Mladinska Mreža, torej Beno Fekonja z ekipo, so nam na minuli 21. Kranjski noči, ki so jo posodobili v KranFest, z dobrim in razpoznavnim znakom, privoščili 70 različnih na-
VRTIMO GLOBUS
KranjFesta še na Mohorjev klanec, saj so si v prijetnem lokalu Terasa cafe bar Launge omislili še svoj TerasaFest in tridnevno programsko rajanje.
Na srečo jo je vreme le enkrat zagodilo. Takole utrujenega in prezeblega sem srečal Bena Fekonjo in Matejo Žvižaj, PR-ovko Zavoda Mladinska mreža in seveda Kranfesta. V zanimivih puloverjih, lepo krojenih in v modnih barvah, delo štrikarskega velemojstra Marka Oblaka iz "občine" Orehek, sta Beno in Mateja modrovala o vremenu, hladu in o ustanovljeni javni "komisiji" za najboljše "tanga riti". Komisija se je zbrala v VIP-ovskem avto-
Marko Oblak
busu, rumeni pošasti, ki prav nič ni krasil središča mesta. Pač, sponzorski interesi. Komisijo je najbolj nasmejal prav Marko Oblak, ki je zvedavi novinarki zagotovil, da so mu štrikane tangice pač najbolj všeč.
In smo šli dalje. Vsak po svoje, saj je bilo res za vsakogar nekaj. Se tisti, ki jim masovno druženje sredi mestne občine ni po godu, so jo imeli priliko še pravi Čas spokat. Marko z ženo Vesno in družbo je šel poslušat Slapove, jaz pa poln pričakovanj in navdušen k Josipi Lisac.
Josipa Lisac
Koncert v prijetnem okolju gradu Khislstein je motil le dež, a so maloštevilni poslušalci zdržali. Edini glasbeni dogodek
Seksi Timberlake
Pop zvezdnik Justin Timberlake je po mnenju Britancev najbolj seksi moški. Prvo mesto na seznamu stotih najbolj seksi moških, ki jo vsako leto objavi revija Companv, je tako zasedel nekdanji pevec skupine Nsync in bivši fant Britnev Spears ter na drugo mesto izrinil slavnega nogometaša Davida Beckhama, ki je nedavno iz Man-chester Uniteda prestopil v Real Madrid. Tretje mesto pripada ameriškemu igralcu Bradu Pittu, med prvih deset so se uvrstili še Duncan James, Robbie VVilliams, Colin Farrell, Josh Hartnett, Ben Affleck, Jude Law in Hugh Grant.
Lažne počitnice
Italijanska skupina psihologov z imenom Help me, ki pomaga ljudem v stiski, je objavila raziskavo o počitniških navadah Italijanov. Ugotavljajo,
da se kar tri milijone Italijanov pred prijatelji in znanci pretvarja, da so odpotovali na počitnice, v resnici pa ostanejo doma. Zaradi bojazni, da bi izgubili dober ugled, se za dalj časa zaprejo v svoja stanovanja, napolnijo hladilnike s hrano, izklopijo mobilne telefone in vklopijo avtomatske
telefonske odzivnike. Nekateri celo odnesejo rože k sosedom, si omislijo hišni solarij ali pa preko in-terneta naročijo spominke iz dežel, kjer naj bi letovali.
Vesoljska poroka
41-letni ruski kozmonavt Yuri Malenchenko je decembra lani zasnubil svojo 26-letno izbranko Ekateri-no Dmitriev, aprila letos pa odpotoval na Mednarodno vesoljsko postajo, kjer bo delal do oktobra. Ker s poroko ne želi čakati do vrnitve na Zemljo, bo prva poroka v vesolju kljub tehničnim in pravnim oviram potekala v nedeljo, 10. avgusta. Malenchenku so že dostavili poročno obleko in prstan, poroka v vesolju bo potekala prek posebnega telefona, njegov odvetnik pa bo podpisal poročne dokumente. Par se bo sicer kasneje poročil še enkrat, in sicer cerkveno v Rusiji, na poročno potovanje pa bosta mladoporočenca odpotovala v Avstralijo.
Ledene poslastice za živali
Vročinski val, ki se te dni zadržuje nad Evropo, je prizadel tudi živali. V živalskem vrtu v Londonu so bile živali deležne prav posebne nege. Pingvini so dobili ledene lizike z okusom rib, tigri, medvedi in opice so dobili vedra, napolnjena z ledom, ribami, sadjem in zelenjavo. Prašiče so namazali z otroško zaščitno kremo, slone so kopali večkrat dnevno, nosorogi pa so se hladili v blatu.
na KranFestu, ki si ga je bil6 potrebno privoščiti z denarjem, je zgleda pregnal številne oboževalce hrvaške zvezdnice Josipe. Kot vedno odlično pripravljena, le pritoževala se je nad ozvočenjem na tonski vaji. A sem kasneje zaupno izvedel, da so to njeni stalni štosi in kaprica. Na odru pa je bila prava. Odeta v hudo modo. Da pa ne zna samo dobro peti in odrsko dovršeno nastopati, je dokazala še v intervjuju po koncertu. Čast in slava ter intervju je doletel Beti Valič, ki se je na pogovor z zvezdnico Josipo Lisac temeljito pripravila. TV pogovor bo znal biti zanimiva reč, in če ga ujamete na Gorenjski tv, vam ne bo žal. Josipi gre komunikacija brez težav. Je navdušena nad nami Slovenci, nad Kranjem še posebej, pravi, daje KranFest zavidanja vreden festival, ki je v takem obsegu redko kje viden. No, evo.
Samir Koblar, Zoran Predin in Filip Koletnik
Josipa Lisac in Beti Valič
Med premalo številnim občinstvom sem opazil tri na moč simpatične dame. Kar same, tokrat so možje doma čuvali otroke in pripravljali stvari za na morje.
jo bodo morali poiskati na Jelši. In tam se nekaj številk Gorenjskega glasu zagotovo dobi.
Navdušene od glasbe Josipe Lisac so prišle na pijačo na že omenjeno Teraso. Glej ga zlom-ka, možje bodo še kako uro dlje sami, so kaj hitro ugotovile. Prav tisti hip je na Terasi začel "zažigati" štajerski Elvis, Samir Kobler, ki odlično nadomešča že davnaj umrlega Pres-leya. In bilo je res prima. Še posebno so do izraza prišli komadi, ki jih je spremljala živa muzika kitare Mateja Rančigaja.
Nekateri so bili vse do zadnjega prepričani, da Samir ne more biti Elvis, da gre za "nateg" v karaoke stilu, a jim je dal vetra.
Štajerski klan ali napad Štajercev na Kranj bi lahko rekel, ko so se ob pivu zadebatirali ob "špicer pauzi", še pred koncertom Zorana Predin, Samir in Filip Koletnik, zadnji in naj-
Teja Jovan, Andreja Kadivec in Marjana Pikec
Teja, Marjana in Andreja so
dolgoletne prijateljice in jih poročeno življenje ni "raztroji-lo". Še vedno jo sem in tja mahnejo po svoje. Teja in Marjana sta sestri, doma iz Naklega in včasih Černivčeve, zdaj je Teja Jovanova, Marjana pa Pikčeva. Andreja je iz Kranja, Robičeva, hčerka najbolj simpatične "to-varišice učiteljice" z osnovne šole Simona Jenka, v zakonsko življenje pa jo je prepričal Janez Kadivec. In če bo družba želela brati in videti to številko,
novejši najemnik Terase bara in v času Kran&TerasaFesta tudi DJ Don Fillipe na Plečnikovih stopnicah v kotičku za počitek. Zoranu je bila Terasa všečna in
Samir Kobler - Elvis
Petra Ulčar
pravi, da bi morda za dobro družbo kaj zapel in zaigral. Drugo leto, prej ne. Konec avgusta pričakujeta z ženo, Kranj-čanko Barbaro Lapajne, novega člana umetniške družine. In koncerta, tako Elvisa na Terasi kot Zorana pred očmi Franclna Prešerna in številne publike, sta
bila dober dogodek. Še takih! Na Terasi so se šli tudi "body painting", umetniško, dekorativno, ekshibicijsko in kaj vem še kakšno slikanje ženskega golega telesa. Mlada in prikupna Vlasta iz Bitenj je spretno sukala čopič in mešala posebne barve za tovrstno umetniško barvanje, telo pa je prav nič sramežljivo posodila Petra Ulčar iz Kranja. Izpadlo je zanimivo, le prve ure Petrinega pojavljanja je bilo otrokom malce strašljivo. Strašljivo je bilo tudi za Petrino mamo, ko jo je še vso v zeleno prepleskano naslednje jutro odkrila med nič več belimi rjuhami. O Vlasti in strokovnem ogledovanju še kdaj.
Kranfest se je končal z dobrih deset minut dolgim ognjemetom. Predvsem "toplejšim" kot za Novo leto, kajne.
Svoji družbi, predvsem dekletu Sonji in številnim firbcem je pravi izbruh ognja namenil Robert Janežič. Betonsko ograjo iz leta 1930, ki opremlja teraso Terase, je Robert izkoristil za svoj oder, si nalil čistega petroleja in zažigal z izbruhi ognja. Atraktivno. Nekdanji smučarski skakalec Robert, zdaj študent fakultete za šport, je hudo navihan fant za tovrstne nastope. Luštni Sonji čestitka za "rd".
Robert Janežič
Eni na dopust, eni nazaj na delo. Zagotovo se je minuli teden medijsko spremenil. Z dopusta sta se spočita vrnila naš novinar in urednik Cveto Za-plotnik ter njegova žena Sonja, urednica na Radiu Kranj. Sem bolj jaz govoril ob našem snidenju, saj nista nič novega vedela.
Cveto in Sonja Zaplotnik
Kdo je praznoval in bil ali še gre na morje, čez teden dni.
GLOSA
Država je lačna
V teh dneh, ko nas razveseli, če se živo srebro povzpne na 30 stopinj Celzija in več, narod potuje. Na dopustniške cilje. In se gnete in crkava v stoki l o-metrskih kolonah evropskih cest. Pri nas je že čakanje v nekaj desetkilometrskih kolonah stresno: zamislite si nekaj stok-ilometrski zastoj! Gorenjski zas-tojček je največ viadukt Perači-ca ali nakelsko gradbišče, ob katerem nam gredo, če se zabaše, lasje pokonci. Kako nam bi šele šli, če bi se gradbeniki polotili ceste mimo Radovljice, česar se pa baje v nasled-
njih desetih letih skorajda ne bo zgodilo. Se v dotični občini preveč let praši od jalovih razprav, kako naj bo s cesto: vkopana, nadvkopana, izkopana, pod nivojem, nad njim, v luftu ali dva metra pod kopas-tim oblakom.
Z obeh strani, tudi čez novi viadukt Peračica se bo šibalo po evropski cesti, mimo Radovljice pa bo cesta še vedno pot spominov in tovarištva. Popolnoma taka, kakršna je bila v času fičkotov.
V marsikaterem primeru bi bilo dobro, ko sploh ne bi bilo
HOROSKOP      TANJA in MARICA - 090 43 77
ALEMARS s.p, 252,10 SIT/min
Oven (21.3-21.4.) Izpolni se vam dolgo pričakovana želja. Kar verjeti ne boste mogli, da se vse to dogaja prav vam. Te spremembe pridejo še ravno v pravem času, saj ste drugače že čisto obupali. V družbi, ki vam sledi v naslednjem tednu, boste zelo zgovorni.
Bik (22.4. -20.5.)
Skrajni čas je že, da veter razpiha temne oblake, ki jih imate že predolgo časa nad sabo. Veseli boste različnih pogovorov, ki vam odprejo oči o pomembnih stvareh, ki so pred vami.
Dvojčka (21.5. - 21.6.)
Že nekaj časa v sebi kuhate zamero. Občutek imate, da se vam je vse postavilo na glavo in da so vse vaše težave nerešljive. Vendar vsa ta žalost in jeza dela največjo škodo prav vam. Veselili se boste sicer pričakovanega sporočila.
Rak (22.6.-22.7.)
Zrnje boste morali ločiti od plevela to se pravi, da boste prisiljeni ljudi ločiti med pozitivne in negativne. Veliko je takih, za katere že dolgo časa veste, da vam niso pravi prijatelji. To bo za vas težko, a je potrebno.
Lev (23.7. -23.8.)
Ker strpnost ni vaša vrlina, se pripravite, da se vam določene zadeve ne bodo reševale po vašem planu. To ne pomeni, da se vam ne izidejo pozitivno, ampak le to, da morate na realizacijo malce počakati. Čustev ne boste mogli več skrivati.
Devica (24.8. -23.9)
Eden za drugim se vam bodo vrstili dogodki, ki so tako pričakovani kot pa tudi ne. Ker se vam bo odprlo veliko vprašanj, se boste v želji po odgovorih zagnali v akcijo. V naslednjih dneh bodo mnogi od vas pričakovali več pozornosti.
Tehtnica (24.9. -23.10.)
Trme ne boste znali izkoristiti na pravi način. Na delovnem mestu prehajate v obdobje, ko se vam odpirajo dobre možnosti za napredovanje. Tudi v ljubezni se pripravite na prijetne spremembe.
Škorpijon (24.10.-22.11.)
Siti in naveličani boste od vseh tistih ljudi, ki vam skoraj vedno ponujajo zastonj nasvete in vam solijo pamet. Odločali se boste po svoji presoji in s tem marsikoga razočarali. Uspeh imate zagotovljen.
Strelec (23.11. - 21.12.)
S prijatelji boste končno poravnali stare račune, saj zamera že dolgo časa visi v zraku. Dobro namernih nasvetov ne boste pripravljeni sprejeti, zato vaša beseda postane zadnja. Dobre novice!
Kozorog (22.12.-20.1.)
Za osebne zadeve vam bo zmanjkalo časa, saj vas bo služba precej obremenjevala. A končno se boste odločili za daljše potovanje oziroma dopust, ki ste ga že večkrat preložili. Pridružil se vam bo nekdo, za katerega si sploh ne morete misliti.
Vodnar (21.1. -19.2.)
Reševale se vam bodo težave, ki vas že kar nekaj časa mučijo. Takrat ko boste to najmanj pričakovali, se vam rešujejo same od sebe. Spoznanje, ker se na druge ozirate bolj kot na sebe, bo odrešilno za marsikaj.
Ribi (20.2. - 20.3.)
Nehote boste padli v besedni nesporazum. Dan dva vam zaradi tega slaba volja ne uide. Šele pogovor na štiri oči vam stanje dobro zaključi. V dnevih, ki prihajajo, bodite pazljivi, da ne zapravite več denarja, kot je v vaši možnosti.
TANJA ODGOVARJA NA VAŠA VPRAŠANJA V PRILOGI GORENJSKEGA GLASA - MOJA GORENJSKA!
nobene demokracije. Posebno v postopkih, ko gre za javno dobro, bi bilo nadvse fajn, ko se ne bi nikogar vprašalo, ampak samo zgradilo.
Ob vsakem primeru se oglasi toliko pametnih glav, da ne veš, kaj bi: eden je pametnejši od drugega. V mestnih svetih je vedno tako: številni se oglašajo samo zato, ker sami sebe tako radi slišijo. In samo zato. Povedo itak nič, vedo še manj.
Res je, da je država vedno bila in bo slab gospodar in še slabši plačnik. Če pa se lokalna skupnost desetletja izživlja v svojih pametnjaških izmišljotinah, kaj da je dobro in kaj ni, čas pa teče, potem je najbolje, da na strogo strokovnih področjih sploh ne bi imela nobenih kom-petenc. Kar je lastno vsem občinam, naših in tujim, je pri-slovična jeza na državo. Večinoma zelo upravičeno, včasih pa tudi ne. In ta jeza rodi slepo nasprotovanje, karkoli država že reče.
Zanalašč ne. Kva pa bojo uni u Lublan' komandirah Kva pa so! In se potem zadeva vleče kot jara kača, narod v pločevini pa nastrada. Ne - v takih primerih bi morala država delati po svoje in v korist državljanov.
Zdaj pa so občine tudi drugače, ne le zaradi državnih cest, ki jih nočejo in nočejo popraviti, jezne na državo. Jemlje jim denar, pristojnosti pač ne.
A kot slišimo, bodo občine dobile davek od nepremičnin. Tisti davek, ki ga komaj čakamo in od katerega smo pričakovali, da bo ploknil po plečih bogate, pa smo se verjetno zelo zmotili. Obdavčene da bodo hiše, če ne
palačice, jahte, stanovanja, vikendi, poslovni prostori. Tudi pri nas bo kakšen lobi že tako pritisnil, da bodo premožni ušli skozi šivankino ušesce in bo večinoma plačeval kar mali človek. Ta "šparovni". Kot zmeraj. Se posebej, če iz davka ne bo izzvzeto prvo stanovanje, to se pravi stanovanje, kjer človek biva, potem... Potem država hopa, kjerkoli more.
Če bo prihajajoči davčni vijak tako hud, kot zdaj izgleda, potem smo več ali manj opleli. Davek na to, davek na ono, še na zrak in vodo, davek na dih in izdih. Pozabite, da gre za nadomestitev davka za stavbno zemljišče, ki ga plačujete zdaj: zdaj se plača nekaj jurjev, odvisno od tega, v katero območje so vas občine prištele: bolj kvalitetno, manj kvalitetno...
Država že ve, kako zvišati vse skupaj. Oh - ko bi le znala in vedela, kako naj pobere! Dolžnikov ima na tone, a ne le ona: tudi zdravstveno zavarovanje se koplje v dolžnikih. Same reforme, da bi pa znali pobrati in se komu kam usesti, eh, to pa ne! Država je kar naprej lačna, pa hlasta. 46 tisoč zaposlenih v javni upravi je 6 procentov vsega zaposlenega prebivalstva, ki rabi jesti in piti. Zdaj pravi, da jih bo za I procent zmanjšala in nekatere poslala na trg. Oh, da nam je to videti! Vsakega posebej bodo prosili, če hoče iti v penzion, pa ne bo hotel. Ali so kdaj kakšnega delavca Planike, Peka, železarn, TAM- a vprašali, če hoče iti. Flok na cesto, pa je!
Darinka Sedej
Armina Smajlovič s Hrušice. Foto: Janez Pipan
ŠTIRI TAČKE
Andraž Kalamar
Na Gorenjskem pred 100 leti
Povzetki člankov o Gorenjski in Gorenjcih od 1. do 8. avgusta 1903
Zgrajen bo nov most čez Savo
Kranj, 7. avgust 1903 - Vlada je menda po dolgem času vendarle prišla do spoznanja, da je treba resno misliti na to, da bo nujno nadomestiti stari leseni most z novim, modernejšim. Stari most je bilo potrebno skoraj vsako leto popravljati, njegovo vzdrževanje je stalo ogromno denarja, povrh vsega pa je tak most ob povečanem prometu postal nevaren za voznike in pešce. V ta namen je vlada pooblastila komisijo, ki bo na desnem bregu Save poiskala primeren prostor za izgradnjo. Na podlagi teh podatkov bo nova komisija pripravila načrte, in če ne bo kakšnih nepredvidenih zapletov, imamo upanje, da se bo gradnja začela že prihodnjo pomlad. Nov, tako zaželjeni most bo železen in postavljen na kamnite temelje in tak bo povsem zadostil potrebam kraja in krajanov.
Koliko špirita popijemo?
Kranj, 6. avgust 1903 - Na železniško postajo v Kranju je od 1. januarja letos bilo dostavljeno nič manj kakor 13 sodov 90 odstotnega špirita, to je kar 175.000 litrov. Iz tega so zasebniki lahko izdelali približno pol milijona litrov špiritovca ali šnopsa. Skoraj vsa ta strupena tekočina se je ali se še bo popila v okolici Kranja in po Gorenjski. Ni čudno, da prebivalstvo naših krajev telesno in duševno tako hitro propada, če popije tako strahovito količino tega počasi, a zanesljivo delujočega strupa.
Svet pred sto leti
Odkritje nove zemlje na Južnem tečaju
London - Kapitan William Golebeck iz San Francisca, ki je poveljeval ekspediciji na Južni tečaj, se je po dolgih mesecih raziskovanja vrnil v London. Ekspedicija je na saneh dosegla 82,17 stopinj južne širine, kar je dlje, kot so prišli vsi dosedanji raziskovalci Južnega tečaja. Golebeck je s svojo skupino odkril tudi neznano, okoli 500 milj dolgo obrežje, na katerem živi vse polno neznanih ptic in rastlin. Videli so tudi veliko število morskih psov in levov, opazili pa niso niti enega medveda ali kita. Raziskovalci pa so s seboj prinesli veliko zanimivih predmetov, živali in rastlin, katere bodo znanstveniki podrobno preiskali.
Bosa do ušes
New York - Tudi v Ameriki je letošnje poletje zelo vroče in izgleda, da se zaradi vročine nekaterim ljudem kisajo možgani. Nekaj podobnega se je verjetno zgodilo 25-letni gospodični Kitty Joyce, ki se je sredi belega dne napila v nekem baru. V pijanem stanju se je zaradi vročine slekla in se v Evinem kostumu sprehajala po Amsterdamski aveniji na Manhattnu. Gospodična je seveda vzbudila veliko zgražanje meščank in meščanov, pa tudi veliko radovednih in zadovoljnih pogledov moškega dela prebivalstva. Opazili pa so jo tudi policaji in jo kmalu prijeli in poslali pred sodnika. Sodnik Hogan je golo sprehajalko takoj obsodil na šest mesecev zapora, kjer se bo zanesljivo dodobra ohladila. Ob tem pa še zanimivost; policaj, ki je primitivno Kitty aretiral, je v poročilu zapisal, da se je pijana gospodična sprehajala do ušes bosa.
Nenavadno tekmovanje
VVashington - Znani ameriški časopis je nedavno pripravil zelo nenavadno prireditev, razpisal je namreč tekmovanje za največjo grdobo na svetu. Uredniki pa niso hoteli biti negalantni in zato so na tekmovanje povabili le moške. Časopis je dobil ogromno fotografij mož, ki so hoteli biti najbolj grdi, prvo nagrado v višini 300 dolarjev pa je prejel neki kmet iz Virginije. Zmagovalec ima kljub svojemu nedvomno grdemu videzu prav lepo ženo, še bolj zanimivo pa je daje bilo med tekmovalci zelo malo samcev. Se bolj čudno pa je, da seje več zastopnic lepšega spola časopisu pritožilo, zakaj so tekmovanje pripravili le za moške.
VIR: Gorenjec in Slovenski narod (avgust 1903)
Ana Bešter
BORDER COLLIE
Border collie aH škotski mejni ovčar je pasma, ki postaja pri nas vse bolj priljubljena, predvsem zaradi svoje spretnosti pri premagovanju ovir pri agilitvju.
Mejni škotski ovčar izvira iz mejnih območij med Anglijo in Škotsko (border pomeni meja). Ta pes je neprecenljiv pomočnik pastirjev po vsem svetu. Njihovo delo je zganjanje ovac, zato morajo zaznati vsako gospodarjevo kretnjo, klic ali žvižg. Je odporen, gibčen in neutruden pes. Zanj bi lahko rekli, da je izredno pameten in učljiv pes, kar dokazuje tudi pri agilitvju, kjer zaradi svoje gibčnosti, hitrosti in energije vedno dosega najvišje uvrstitve. Tekmuje še v
drugih pasjih športih, pomaga pa tudi pri reševanju ljudi iz ruševin. Sicer je pozoren, buden, miren in inteligenten, nikoli živčen ali agresiven. Border collie ima srednje dolgo in svetlečo dlako, kije pogosto črna z belimi oznakami na glavi, prsih, nogah in konici repa. Dovoljene so tudi druge barve v kombinaciji z belo, vendar bela barva ne sme prevladovati. Lahko je tudi rjave, modro sive in rdeče barve, seveda v kombinaciji z belo, ali pa tribarven. Ima ovalne oči, ki so praviloma rjave barve, črn smrček, srednje velika, napol dvignjena in gibljiva ušesa, dolg rep, ki nikoli ni zvit nad hrbet, in široke,
globoke prsi. Ob pravilni vzgoji je lahko border collie zelo dober z otroki, vendar ga zaradi svoje izredne živahnosti ne priporočajo tistim, ki imajo majhne otroke.
Zelo dobro se razume tudi z drugimi živalmi.
Border collie je kuža, ki ti prirase k srcu. Njegova inteligenca in pripravljenost ustreči vodniku omehča mnoge, vendar pa potrebuje stalne izzive in nekoga, ki mu bo posvetil veliko časa. To nikakor ni kuža le za občasne sprehode, še manj pa za na verigo. Border collie je navdušil tudi znano pevko Alenko Godec, ki zdaj že nekaj časa nudi topel dom prav psički te pasme. Ime ji je Biba in Alenka pravi, da jim lepša vsak dan posebej.
>        ' Kisa
PREJELI SMO
Proč s sebičnostjo, bodimo modri
V preteklosti je bilo na področju regionalnega razvoja napravljenih precej nepravilnih odločitev. Te SO imele svoje korenine v nestrokovnosti, nezadostni promišljenosti odločitve, osebnih ali lokalnih interesih, splošni nesposobnosti in malo volje, da bi se poiskale najbolj strokovne odločitve, ki bi po realizaciji projektov najbolj zadoščale današnjim potrebam in bodočim možnostim razvoja.
Za pravilen regionalni razvoj v bodočnosti z vso pripadajočo infrastrukturo so potrebne pravilne odločitve danes. V ta sklop spada zazidalni načrt, cestna povezava naselja s sosednjimi naselji in avtocesto, vodovod, elektrika, telefon, kabelska televizija in drugo.
Občina Žirovnica je značilen primer stihijskega razvoja, zlasti po II. svetovni vojni. V enajstih, sedaj desetih vaseh je živelo pretežno kmečko prebivalstvo. Skozi vasi in med vasmi so bile speljane ozke makadamske ceste, primerne za prevoz Z Živinsko vprego. Na teh cestah ni bilo nobene nevarnosti za kakršnokoli prometno nesrečo. Vodovod je bila velika redkost. Ljudje so se oskrbovali z. vodo s šternami, vaškimi izviri vode in koriti, telefona in televizije ni bilo. Elektrika si je vedno bolj utirala pot v gospodinjstva in obrt. Ljudje so skrbno gospodarili z vso svojo zemljo tako osebno kot skupno.
Po drugi svetovni vojni je bilo mnogo privatnih in srenskih zemljišč, kasneje imenovanih zemljišča agrarnih skupnosti, nacionalizirano. Od tedaj dalje je zemlja postala družbena last
in z njo seje pričalo gospodariti nepremišljeno in neodgovorno. Kljub lastniškim spremembam po osamosvojitvi Slovenije, nekateri z neodgovornim ravnanjem z zemljo hočejo še kar nadaljevati.
V Občini Žirovnica (OŽ) sta bila kot posledica nepremišljenega in nestrokovnega pristopa k ravnanju z zemljišči, med drugimi, storjena dva "smrtna greha". Iz znanih političnih in nestrokovnih razlogov je bila gradnji nove osnovne šole dodeljena lokacija tam, kjer jo danes imamo, to je, k najbolj prometni cesti. Spregledalo oziroma zanemarilo se je idealno lokacijo za šolo, to so Borovlje. V času, ko se je šola začela graditi, so bile Borovlje pašnik in idealna lokacija za šolo, pripadajoče športe objekte in povezavo šole z. naravo. Sola na tej lokaciji bi povzročala staršem in vzgojiteljem mnogo manj skrbi za otroke, ki hodijo v šolo, kot pa na tisti, kjer šola danes stoji.
Ko je nacionalizirana zemlja postala "naša ", se je gradnja stanovanjskih hiš na teh zemljiščih začela izvajati nepremišljeno in neomejeno. Potrebne so bile ustrezne zveze na ustreznih mestih in skoraj ni bilo primera, da se zazidalni načrt ne bi prilagodil željam posameznikov in politiki. Tako se je število hiš in prebivalstva v vseh vaseh močno povečalo. Pa to ni niti nekaj slabega. Močno slaba pa je ugotovitev, da se vzporedno s širitvijo vaških naselij ni napravilo nič ali skoraj nič zlasti na področju prometa in prometne vzgoje uporabnikov cest. Trase cest so ostale nespremenjene, položen je bil le asfalt ter tu in tam so bile korigirane širine ceste. Promet skozi vasi je postal
nevzdržen in tudi življenjsko nevaren. Z realizacijo idejnega načrta za izgradnjo pločnika skozi vas se bo prometna varnost skozi vasi izboljšala, vendar ne do take mere, kot bi bilo to možno zagotoviti istočasno z načrtovanjem novih naselij.
Med zelo veliko in nepremišljeno napako je šteti tudi odločitev OŽ, da je prodala stavbo bivšega podjetja Planika. Stavba predstavlja idealen objekt z.a potrebe OŽ in potrebe družbenega in družabnega življenja v občini. Za te potrebe pa zdaj občina namerava graditi nove objekte.
Na področju cestnega prometa stoji OŽ pred novim življenjsko pomembnim izzivom. Gre za povezavo občine z novo avtocesto Vrba - Peračica. Tu bo treba uskladiti interese znotraj OŽ, povezavo OŽ z avtocesto in uskladitev skupnega priključka na avtocesto OŽ ter Studenčic, Hraš in drugih vasi s področja občine Radovljica.
Da ne bomo zamudili še ene priložnosti, mora OŽ takoj pristopiti k iskanju najbolj ugodne rešitve povezave OŽ, preko obstoječih in novih regionalnih cest, z avtocesto. Kaže, da bo skupna stična točka priključka regionalnih cest na avtocesto za občine Žirovnica, Radovljica in Bled nasproti Petrolove bencinske postaje v Lescah. Vsaka občina bo poskušala do investitorja avtoceste za sebe uveljaviti najbolj ugodno rešitev. Da bo zadoščeno potrebam vseh, v mejah danih možnosti, se mora OŽ pripraviti na ta poseg takoj sedaj, da ne bo spet izvisela in bo morala sama naknadno reševati svoje cestne probleme. Izdelati je treba lastno vizijo cestnih povezav in v to vizijo vključiti najbolj občutljivo obvoznico mimo Vrbe. S tako izdelano vizijo se je treba povezati z. občinama Radovljica in Bled in izdelati skupni predlog za priključitev na avtocesto in ga uskladiti z. investitorjem avtoceste.
Najbolj vpliven povzročitelj zastoja gradnje zadnjega dela avtoceste na Gorenjskem je dolgo iskanje lokacije trase na odseku od Vrbe do Peračice. Ko bo lokacija določena in sprejeta, se bo tudi gradnja, po vključitvi Slovenije v EU, kmalu začela.
Primerjalna študija poteka tras avtoceste na odseku Peračica - Vrba predstavlja možne rešitve v 9 variantah in treh koridorjih: severni, južni in jugovzhodni koridor. Ministrstvo za okolje in prostor predlaga kot n aj p rim e rnejšo jugpvzhodn o nepoglobljeno varianto (JVN) v jugovzhodnem koridorju. Krajani Radovljice in tisti, ki živimo v neposredni bližini, pa vemo in smo prepričani, da je za vse, ki jim ta prostor nekaj pomeni, najbolj ugodna in pravilna Severna nepoglobljeno iztegnjena (SNI) varianta v severnem koridorju. Ta trditev je najbolj zgovorno in argumentirano dokazana z deklaracijo o stališčih društva do koridorja nove avtoceste Vrba - Peračica, ki jo je izdalo Društvo za varstvo okolja Radovljica.
Ljudem, ki živimo v Radovljici in njeni okolici, se trga srce, ko
Osnovno zdravstvo Gorenjske Gosposvetska 9 4000 KRANJ
zaposli:
ugotavljamo, da tisti domači in odgovorni ljudje, ki lahko najbolj vplivajo na potek trase avtoceste, zagovarjajo JVN traso, kije za prebivalce Radovljice in njen nadaljnji razvoj najbolj neugodna.
Radovljica s svojo okolico je najlepše mesto v Sloveniji. Njena lepota se izraža predvsem v ekološki čistosti, njeni vizualni urejenosti, relativnem prometnem miru in svojo lego sredi gorenjskega amfiteatra. Za ohranitev vseh teh lastnosti se je treba boriti in dopuščati njihovo okrnitev samo toliko, kolikor zahteva splošno potreben in družbeno koristen razvoj. Z vsemi silami in sredstvi se moramo boriti, da bo za te potrebe Radovljica in njena okolica čim manj prizadeta. To pa bomo v primeru gradnje avtoceste dosegli prav s sprejetjem severne nepoglobljene in iztegnjene variante (SNI). Avtocesta naj bo čim krajša in ekološko čim manj sporna. JV varianta je z dvema mostovoma tudi najdražja.
Vsaka druga varianta bo na zelo surov način posegla v življenjski prostor Radovljice in njen) bodoči razvoj. Vse druge variante bodo tako ali drugače negativno posegle v ambient Radovljice in njeno okolico. Za vse, ki živimo v teh krajih, pa tudi za turiste, ki prihajajo k nam, se bo ugodno počutje poslabšalo.
Iz argumentov, ki potrjujejo pravilnost SNI variante in trmasto zagovarjanje JV variante, se da sklepati, da nekateri zagovorniki JV variante postavljajo svoje interese pred interese Ra-dovljičanov in splošne družbene interese.
Preden se je gradila avtocesta Hrušica - Vrba, so takratni investitorji ponujali lastnikom zemljišč, preko katerih naj bi potekala avtocesta, odškodnino v višini vrednosti ene steklenice piva. Seveda so se ljudje temu uprli, pa tudi drugi argumenti so prispevali k temu, da se je odškodnina za zemljišče povečala na ustrezno vrednost. Po tem je bilo ponujeno toliko zemlje, da bi lahko zgradili dve avtocesti. Nehote se vsiljuje misel, da so podobna cenovna razmišljanja in interesi prisotni tudi ob izboru lokacije avtoceste mimo Radovljice. Trdovratno zagovarjanje JV variante ne nosi v sebi nobene argumentirane osnove za njeno sprejetje. Nosi pa v sebi predvidljive negativne posledice, ki jih bo najbolj občutila občina Radovljica in tudi širši slovenski prostor.
Občine Radovljica, Žirovnica, Bled in Bohinj povezuje skupni življenjski prostor. Zato mislim in predlagam, da občine Žirovnica, Bled in Bohinj vsestransko podprejo v občini Radovljica tiste, ki se z neizpodbitnimi argumenti prizadevajo za sprejem SNI variante, ki predstavlja najbolj ugodno rešitev cestno-prometnega vozlišča na tem območju Gorenjske.
Uporabimo modrost za ohranitev lepote in prostorske funkcionalnosti tega koščka slovenske zemlje - podobe raja - zdaj, ko še ni prepozno.
Anton Koselj, Vrba
Zahvala kranjski porodnišnici
Včasih se sladko pričakovanje
lahko razpoči
kot milni mehurček...
Kranjski porodnišnici bi se radi zahvalili, da smo lahko postali srečna družina.
Iskrena hvala g. Mithatu Handžarju - dr. med, spec. za gin. in porod., g. Tihomirju Riz-nerju - dr. med., spec. za gin. in porod., dr. Milovanki Stojakovič - spec. anesteziolog ter ostalemu osebju kranjske porodnišnice, da ste s svojo strokovnostjo in požrtvovalnostjo pripomogli k uresničevanju naše družinske sreče.
Se enkrat hvala.
Nika, Barbara in Franci Pilar, Šenčur
Štiri desetletja kranjskega stadiona
(ali pomislek o kranjski športni oligarhiji)
Z zanimanjem sem prebral pogovor z Ludvikom Gorjancem, ki je nanizal nekaj misli tudi o mestnem, kranjskem stadionu. Z marsičem se je mogoče strinjati, a marsikaj tudi pojasniti. Kranjski stadion je SIROTA KRANJSKEGA ŠPORTA od izgradnje naprej. To je MESTNA SRAMOTA! Ste pomislili, kako bi bilo Živeti v mrzli kopalnici brez. stropa v januarju/ Ste pomislili, kako je delati v na pol propadajočih prostorih, ki niso nikomur mar? Ste pomislili, kako je doživljati "posege" (kot letos poleti), ko nestrokovno delo zažge del osrednjega nogometnega igrišča in namesto smrti za plevel prinese smrt za travo? Ste pomislili, kako je športnikom gledati propad stadiona iz leta v leto, katastrofalno stanje pod tribuno in še kaj - zraven pa dojemati nove in .nove podvige KRANJSKE ŠPORTNE OLIGARHIJE, ki je znala zgraditi marsikaj, le radiatorjev v slačil-niče pod tribuno ne! Cenjenemu Ludviku se zdi čudna razsvetljava na pomožnem igrišču, KRANJČANOM PA JE ČUDNO, da imajo umetno travo za primerno vadbo v Novi Gorici, v Domžalah, v Kranju pa imamo iz leta v leto ponavljajoče učenje na živi travi. Ja, tudi meni se zdi čudno, da nogometaši ne smejo vse poletje na nogometno igrišče, nanj pa leti disk iz. rok rosno mladih metalcev, ki se izživljajo na travi, ki jo potem še uniči poseg s kemikalijami. Ja, tudi meni je OBUPNO HUDO, ker 40 let ni nihče zmogel prenoviti in oživiti prostorov pod tribuno, ki so zdaj SRAMOTA KRANJSKE ŠPORTNE OLIGARHIJE. 50 MILIJONOV VREDNA NALOŽBA JE ŠLA V NIČ! V športne spomenike kranjskih veljakov je mesto vložilo milijarde, eno samo igrišče z umetno travo in razsvetljavo pa bi rešilo domala vse probleme najbolj množičnega športa v Kranju, ki ima od oktobra do aprila NEMOGOČE POGOJE ZA DELO!
Če so stadion gradili brigadirji, je potrebno povedati JASNO IN GLASNO, da je nogometni klub PODARIL SVOJE LASTNO ZEMLJIŠČE državi, da je dobil novo igrišče na stadionu. Zdaj mu na njem zaračunavajo najemnino! Lastninjenje športnih objektov v Kranju NI KONČANO, je na začetku (glej sklepe Mestnega sveta), saj je sodišče odločilo, da je bil postopek NEZAKONIT s strani MO Kranj. Kdaj bodo veljaki poiskali prave gospodarje za ta naš stadion, kdaj bo mestu zopet v ponos? Kdor ne verjame v napisano, naj pride pogledat pod
tribuno RAZSTAVO PROPADA! Tam delamo tisti športniki, ki smo sicer NAJBOU MNOŽIČNI, delamo ODLIČNO Z MLADIMI, a to nima cene in veljave.
Kranjčanom in Kranjčankam v premislek naj bo tribuna in njena okolica. Za ene milijarde, za druge pa kopalnica brez. ogrevanja. Za ene megalomanski projekti s klavrnim izidom, za druge ponižanja na tekočem traku. Gospod Ludvik, tudi vas (in mene in vse nas) je lahko sram, da je naš stadion ogledalo dela kranjske ŠPORTNE OLIGARHIJE, ki vedri in oblači in deli državni in družbeni denar za šport kot ga pač deli. Rezultati so na dlani. Kranj na psu v ligaškem športu, Kranj brez pravega ženskega športa, brez nekdanjih asov plavanja, smučanja. Kranj - športno mesto? Ne, Kranj kjer šport umira, veljaki pa vedrijo in oblačijo desetletja ter ob sebi gojijo četico nesposobnih parazitov.
Sporočilo gospodu in tovarišu Ludviku pa je jasno: ne bodo nas uničili ne z. odtegovanjem denarja, ne z zanemarjanjem objekta, ne s šikaniranjem in ignoriranjem. Preko 200 otrok in mladih je tudi na tem klavrnem objektu doma in dokler so oni tu, bo tudi šport z nogometno žogo vred!
Miran Šubic
Uspešnica bele knjige dr. D. Kebra
Dobrodošla zdravstvena reforma, ki nam podpovprečnim upokojencem pokojnin, ki pa smo, več ali manj - nadpovprečni oz. nadstandardni bolniki. Ta klofuta diši po grobi kršitvi socialnih pravic za ljudi z. nizkimi prejemki, ki imajo hude zdravstvene težave. Marsikdo ima slabe izkušnje z generičnimi zdravili in mu pomagajo le tista boljša, nad-standardna. Krivično je, da smo plačevali 40 let za zdravstvo, plačujemo dodatno mesečni prispevek, za boljša zdravila pa bomo morali še dodatno plačevati. Tisti z. visokimi prejemki so in bodo še naprej lahko privoščili tudi nadstandardne zdravstvene storitve, ne bo jim treba ure in ure čakati pri zdravnikih, ker si lahko privoščijo več, za malo denarja pa je žal malo muzike. V nekaterih državah imajo starejši celo privilegije pri nabavi zdravil, ne glede na stan.
Največ bolnih je v generaciji med 60 in 80 leti, teh pa je več kot polovico po številu upokojencev v Sloveniji. Imam predlog za g. ministra, ki bi rešil zdravstveno blagajno. Vsak delavec in upokojenec s prejemki nad j00.000 SIT, naj bi prostovoljno prispeval enkratni znesek 1.000 SIT pod pogojem, da tisti nad 1.000.000 SIT prispeva 50.000 SIT, oni drugi, kijih ni malo, nad 1.500.000 SIT pa 100.000 SIT. Statistika naj izračuna, koliko bi to zneslo v enkratnem znesku v zdravstveni blagajni?
Drugi, bolj kruti predlog, je preprost. Vse nad 75 let stare upokojence, ki so v železnih časih po vojni krepko delali, sedaj pa delajo samo še luknjo v zdravstveni blagajni, naj bi preprosto likvidirali. S tem bi dosegli dvojni učinek, blagajna bi prišla na zeleno vejo, tisti uspešni delavci pri blagajnah -na primer Vzajemna - pa bi ob koncu leta lažje delili milijonske nagrade za uspešno delo.
Gospodje poslanci, ki boste sprejemali ta novi zakon, premislite, kateri od predlogov bi bil bolj človeški in hkrati donosnejši!
Pa brez zamere.
Ciril Zupan, Mošnje
OBČINA JESENICE Cesta M. Tita 78, 4270 JESENICE
Občina Jesenice razpisuje javni natečaj za naslednja prosta delovna mesta v občinski upravi Občine Jesenice:
1. VIŠJI REFERENT na Oddelku za okolje in prostor Uradniški naziv: višji referent III, II, I
Kandidat mora poleg splošnih pogojev, ki jih urejajo predpisi s področja delovnega prava, ter 88. člena Zakona o javnih uslužbencih izpolnjevati še naslednje pogoje:
- višja strokovna izobrazba tehnične ali družboslovne smeri,
- 3 leta delovnih izkušenj oz. lahko tudi pripravnik,
- strokovni izpit v upravi ali opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku,
- usposobljenost za delo z računalnikom.
2. Svetovalec I za Občinski SVet v Kabinetu župana
Kandidat mora poleg splošnih pogojev, ki jih urejajo predpisi s področja delovnega prava, ter 88. člena Zakona o javnih uslužbencih izpolnjevati še naslednje pogoje:
- univerzitetna strokovna izobrazba družboslovne smeri in 2 leti ter 7 mesecev delovnih izkušenj ali
- visoka strokovna izobrazba družboslovne smeri in 4 leta delovnih izkušenj,
- lahko tudi pripravnik,
- usposobljenost za delo z računalnikom,
- 3 - mesečno poskusno delo.
3. VIŠJI SVETOVALEC
na Oddelku za finance, plan in analize Uradniški naziv: višji svetovalec III, II, I
Kandidat mora poleg splošnih pogojev, ki jih urejajo predpisi s področja delovnega prava, ter 88. člena Zakona o javnih uslužbencih izpolnjevati še naslednje pogoje:
- univerzitetna izobrazba ekonomske smeri ter 2 leti in 7 mesecev delovnih izkušenj ali
- visoka strokovna izobrazba ekonomske smeri in 4 leta delovnih izkušenj. «
- lahko tudi pripravnik,
- usposobljenost za delo z računalnikom.
Prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo do vključno 16. avgusta 2003 na naslov: Občina Jesenice, C. m. Tita 78, 4270 Jesenice, s pripisom "razpis za delovno mesto".
Z izbranimi kandidati bodo sklenjene pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, neizbrani kandidati pa bodo pismeno obveščeni v osmih dneh po izbiri.
Informacije o javnem natečaju: Slavka Brelih (tel.: 04 5869 231).
- DIPLOMIRANI EKONOMIST - ANALITIK
Zahtevani pogoji:
- diplomirani ekonomist ali univerzitetni diplomirani ekonomist,
- 5 let delovnih izkušenj na ustreznih ali podobnih delih,
- znanje računalniških programov Word in Excel.
Delovno razmerje se bo sklenilo za nedoločen čas z zakonsko določenim poskusnim delom.
Pisne prijave z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev in kratkim življenjepisom pošljite do vključno 25. avgusta na gornji naslov, s pripisom "Tajništvo - delovna skupnost".
PETEK, 8. AVGUSTA 2003
SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora -RADIO CELJE
RKRANJ
5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.15 Nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Prispevek 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Osmrtnice 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.20 Prispevek 10.40 Zaposlovanje 10.45 Kaj danes za kosilo 11.00 Novice 11.10 Relax 11.30 Kviz Radia Kranj 12.00 Novice 12.10 Prispevek 12.30 Osmrtnice 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.40 Zlata minuta 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Minute za borzo - GBD 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 16.20 Prispevek 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Skriti predmet 17.50 EPP 18.15 Izgubljene živali 18.40 Pregled tiska 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 20.00 Glasba 24.00 SNOP
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo.
R TRIGLAV
5.30 Minute za narodno-zabavno glasbo 6.00 Razmere na cestah 6.05 Vreme in Robert Bohinc 6.15 Aktualno 6.30 Novice in Pogled v današnji dan in v gorenjski porodnišnici 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Razmere na cestah, vreme, Popevka tedna 7.45 Kulturni utrinek: gostja Nina Kompare 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.15 Obvestila 8.30 Novice, Pogled v današnji dan 9.00 Aktualno Gorenjec, Gorenjka meseca 9.55 Pogled v današnji dan 10.00 Aktualno: Godba Gorje na folk festivalu v Srbiji 10.15 Obvestila 10.30 Včeraj danes jutri 11.00 Aktualno: 1001 nasvet 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.30 Novice 13.00 Aktualno: Pred festivalom Radovljica   14.00 Aktualno: Praznik Krajevne
skupnosti Zasip 14.30 Novice 15.00 Aktualno: TA Relax - nagradni kviz 15.25 Radio v prihodnjih dneh 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.50 Podjetniški cik - cak OOZ Radovljica - Pregled v današnji dan 17.00 Aktualno: Mešanje pijač - gost Marko Koren 17.25 Jutri na Radiu Triglav 17.30 Včeraj danes jutri 18.00 Aktualno: Mali oglasi po pošti 18.15 Obvestila 18.30 Tednik občine Bled 18.55 Današnja črna kronika 19.15 Voščila, obvestila 19.25 Pogled v jutrišnji dan - Jutri na Radiu Triglav 20.00 Glasbeni večer 21.00 Popevka tedna 21.30 Jutri na Radiu Triglav 23.00 Ta teden na Radiu Triglav -Večerni glasbeni program, Oglasi 20 minut pred vsako uro, od 5.40 do 23.40
R SORA
6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Nasvet za izlet 7.00 Druga jutranja kronika 7.35 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.50 Pregled tiska 8.55 Dnevna malica 9.00 Aktualno 10.00 Novice in dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 11.00 Filmske zanimivosti 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Napoved programa 13.15 D9 13.35 Pregled tiska 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.20 Borza 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.20 Radio danes 16.35 Pregled tiska 17.00 Studio 911 18.00 Planinska oddaja 19.30 Zadetek v petek 20.55 Radio jutri 21.00 Odpoved programa 24.00 SNOP
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 104,8 MHz
6.00 Dobro jutro 6.15 Novice, vreme, ceste 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.35 Vreme 7.50 Skriti mikrofon 8.25 RGL danes 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko... 10.00 V Ljubljani 10.30 RGLovo želo 11.30 Vaše mnenje o... 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.20 Odgovori poslušalcem 13.30 Zmajčkov mozaik 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 17.30 Ponovitev Radia Pirat 18.00 RGLov top 13, glasbena lestvica 19.20
Vreme 19.30 Znova-Globus 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program
R OGNJIŠČE
5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.20 Biser za dušo 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 11.15 Knjižne minute (presoje) 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo prijateljem PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 14.45 Komentar tedna 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 Ob petkih pospravljamo podstrešje 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 2. in 4. Skriti zaklad 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponovitev) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Iz Mohorjeve skrinje 21.15 Ponovitev Komentarja tedna 21.30 Mozaik dneva 22.00 Klasična glasba Ponovitev: 23.00 Doživetja gora in narave 24.00 Sveta vera bodo vam luč 4.40 Radio Vatikan
R ODMEV
6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zapra-šenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva -Zdravo življenje 9.40 Glasbene želje 10.00 Sosedje, dober dan - skupna oddaja Radia Sora, Odmev in Alpskega vala 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Mlin na eter 15.15 Z vami Gospodarski vestnik 15.30 Dogodki in odmevi RAS L 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 18.00 Petkov večerni program 2003 22.00 Nočni glasbeni program
SOBOTA, 9. AVGUSTA 2003
SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO CELJE
R KRANJ
5.30 Napoved 5.45 Razmere na cestah 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Novice 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Osmrtnice 8.50 EPP 9.00 Godan 9.30 Prispevek: Oglašanje iz Supermarketa na Kokrici 9.50 EPP 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.45 Temperature doma in po svetu 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek METROB - Kmetijsko svetovalna oddaja 13.00 Pesem tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek 13.40 Zanimivosti 14.00 Godan 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 16.10 Napoved 16.20 Izbor pesmi tedna 16.50 EPP 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Prispevek 18.50 EPP 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Verska oddaja 20.00 Glasba 24.00 Skupni nočni program iz studia Radia Kranj
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo
R TRIGLAV
5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.00 Razmere na cestah 6.05 Vreme in Robert Bohinc 6.15 Danes na Radiu Triglav 6.20 SMS - glasbene želje 6.30 Novice, pogled v današnji dan in v gorenjski porodnišnici 7.00 Druga jutranja kronika 7.19 Jutranji pogled s Triglava 7.20 Razmere na cestah, vreme, Popevka tedna 7.30 Danes v Dnevniku 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.15 Obvestila 8.30 Novice, Pogled v današnji dan 9.00 Aktualno: Zeleni vrtiček, ponovitev 9.15 Voščila 10.15 Obvestila 10.30 Včeraj danes jutri 10.40 Oglasi 11.00 Tednik občine Žirovnica 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.25
Danes na Radiu Triglav 12.30 Novice 12.40 Oglasi 12.50 Aktualno: Podarim 13.00 Beseda mladih 14.00 Aktualno: Druga stran 14.15 Voščila 14.30 Novice 15.00 Aktualno 15.25 Radio v prihodnjih dneh 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Razmere na cestah, vreme, Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.55 Pogled v današnji dan 17.00 Oddaja o modi, ponovitev 17.25 Jutri na Radiu Triglav 17.30 Včeraj, danes, jutri 18.00 Aktualno 18.15 Obvestila 18.45 Duhovni razgledi 19.00 Črna kronika dneva 19.15 Voščila, obvestila 19.25 Pogled v jutrišnji dan - Jutri na Radiu Triglav 19.30 Pravljica - Palčiča 19.45 Glasbena gverila 20.15 Zdrav način prehranjevanja (ponovitev) 21.00 Popevka tedna 21.05 Made in ltaly 21.30 Jutri na Radiu Triglav 23.00 Ta teden na Radiu Triglav 23.40 Večerni glasbeni program, Oglasi 20 minut pred vsako uro, od 5.40 do 23.40
6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 7.00 Druga jutranja kronika 7.35 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.50 Pregled tiska 8.55 Nasvet za malico 9.00 Radijski kviz 10.00 Novice in dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 10.20 Oddaja za male živali 11.00 Vprašanja in pobude 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Napoved programa 13.15 D9 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.20 Radio danes 16.25 Kino 17.00 Športna sobota 19.00 Poletje med študenti 24.00 SNOP
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 104,8 MHz 6.00 Znova: Glasbeni gost 7.00 Dobro jutro 7.15 Novice, ceste, vreme 7.20 Nočna kronika 7.35 Vreme 8.20 RGL danes 8.30 Pomurski dogodki 9.30 Žulj na jeziku 10.00 RGL na ogledih 12.00 BBC novice RGL še kar na ogledih 13.30 Pasji radio 14.00 Želje, čestitke 15.30 Kulturni utrip 17.30 Notranjsko kraški mozaik 18.00 Iz svetovnih glasbenih lestvic
18.57 Izbranka tedna 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program
R OGNJIŠČE
5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.20 Biser za dušo 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 AMZS 8.00 Naravoslovne zanimivosti 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Sobotna iskrica 10.30 Poročila, Vaša pesem 11.00 Za življenje, danes in jutri: 1. Besede mičejo, 2. Zakonci, 3. Svet oblikuje mlade, 4. Betanija 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Glasbena voščila 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Mali oglasi 17.00 Slovenc' Slovenca vabi 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Naš gost 19.30 Poročila 19.45 Sejalec seje besedo (ponovitev) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Radijska molitev 21.00 Škofov govor pred nedeljo 21.15 1. Gospod kliče 2. - 4. Vodnik po sv. pismu 3. Jezus živi Ponovitev. 22.00 Za življenje 23.00 Obala neznanega 24.00 Slovenc' Slovenca vabi 4.40 Radio Vatikan
R ODMEV
7.00 Dobro jutro, novice, vreme 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Za-prašenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - kosilo 9.40 Glasbene želje 10.00 Predstavitvena oddaja 11.00 Regijske novice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 V ringu 13.00 Glasbeni gost 14.00 Mlin na eter 15.30 Dogodki in odmevi RAS L 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.10 V soboto popoldne -Predstavitev skupine Distango 19.00 Coca cola airplay charts 19.00 Svežih 50 - sobotni glasbeni program 22.00 Nočni program
NEDELJA, 10. AVGUSTA 2003
SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO CELJE
R KRANJ
5.30 Napoved 5.45 Razmere na cestah 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Novice 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.50 EPP 9.00 Predstavljamo vam 9.50 EPP 10.00 Prispevek 10.50 EPP 11.00 Po domače na kranjskem radiu 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice
12.40 Kmetijska oddaja 12.50 EPP 13.00 Voščila 13.50 EPP 14.00 Nedeljsko popoldne 14.50 EPP 15.15 Vreme, ceste 16.10 Nedeljsko popoldne 16.50 EPP 17.50 EPP 18.15 Izgubljene živali 18.20 Nagradni kviz kina Kranj 18.50 EPP 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega programa Radia Kranj 20.00 Glasba 24.00 Skupni nočni program
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo.
R TRIGLAV
5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.05 Nasvet o zdravem prehranjevanju -Vasiljka Kokalj, ponovitev 6.20 Današnja
pravljica: Obuti maček 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Razmere na cestah, vreme, Popevka tedna 7.30 Pogled v današnji dan 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Oddaja za otroke: Mirin vrtiljak 9.30 Pogled v današnji dan, vreme in ceste 9.40 Oglasi 10.00 Motorci 10.15 Obvestila 10.30 Novice 11.00 Brezplačni mali oglasi po telefonu 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.25 Danes na Radiu Triglav 14.00 Aktualno: gostja Alenka Peternel, umetnica v poslikavi teles 15.00 Gost: Branko Lacko, avtor replike vaške situle 15.25 Radio prihodnjih teden 16.10 Razmere na cestah, vreme, Popevka tedna 16.15 Voščila, obvestila 16.30 Osmrtnice 16.55 Pogled v današnji dan 17.00 Aktualno: Radio Triglav na poti: Zambija, Zimbabve, gost Klemen Belkar
17.25 Radio jutri 17.30 Včeraj, danes, jutri 18.00 Popotniški kviz 18.40 Oglasi 18.45 Duhovni razgledi - ponovitev 19.00 Minute za resno glasbo 19.25 Pogled v jutrišnji dan - Jutri na Radiu Triglav 20.15 Mozaik Slovenije: ptice, gost Tomi Trilar 21.00 Popevka tedna 21.30 Radio jutri 22.00 Radio v prihodnjih dneh 22.40 Večerni glasbeni program, Oglasi 20 minut pred vsako uro, od 5.40 do 23.40
R SORA
7.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 7.15 Novice in dogodki, šport, vreme 7.30 Noč ima svojo moč 8.00 Tema po izboru voditelja 9.00 Aktualna tema 11.00 Škofjeloški tednik 11.30 Dogodki, šport, vreme, osmrtnice 11.40 Radijska izložba 12.00 Nedeljska duhovna misel 12.15 Pesem dneva 12.20 Radijska prodaja 12.30 Kmetijska oddaja 13.00 Osmrtnice 13.10 Napoved programa 13.15 Čestitke 13.30 Alpetourovo turistično okence 14.00 Evropa v enem tednu 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 17.00 Nedeljsko srečanje 19.15 V nedeljo obujamo spomine 19.55 Radio jutri 20.00 Odpoved programa 24.00 SNOP
KRIM: 100,2 MHz - SANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 104,8 MHz
6.00 Znova - Starinarnica 6.50 Horoskop 7.15 Novice, ceste, vreme 7.20 Nočna kronika 7.35 Vreme 8.20 Na današnji dan 8.25 RGL danes 9.00 Dolenjski utrip 9.30 Izbor iz svetovnih zanimivosti 10.30 Nedeljski gost 12.00 BBC novice 12.30 Rumeni radio 13.30 Želje, čestitke 15.20 Kulturni utrip 15.30 Radio Kričač 18.00 Starinarnica 18.57 Izbranka tedna 19.30 Ugibamo 19.45 Športni pregled 19.55 Horoskop
R OGNJIŠČE
5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.20 Biser za dušo 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Škofov govor za nedeljo (ponovitev) 7.00 Zvonjenje 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 AMZS 8.00 Iz življenja vesoljne Cerkve 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Prenos sv. maše 10.00 Oznanila 10.15 Graditelji slovenskega doma 11.00 Poročila, osmrtnice, obvestila 11.15 Kme-
tijska oddaja 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Glasbena voščila 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 Slovencem po svetu in domovini 18.30 Sakralna glasba 19.30 Za otroke 19.45 Škofov govor za nedeljo 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutn na R.O.? 20.30 Obala neznanega - izzivi vere 21.30 Radijski roman Ponovitve: 22.00 Naš gost 23.00 Iz življenja vesoljne Cerkve 23.30 Sobota ob 21.15 0.30 Graditelji 4.40 Radio Vatikan
R ODMEV
7.00 Dobro jutro, novice, vreme 7.30 Iskanja 7.45 Horoskop 8.15 Vrtimo 113 8.30 Zelena solza z Milanom Ježem 9.30 Povej naprej 10.00 Poletni studio: Medvedje Brdo 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.15 Zaprašenki dneva 11.30 Oglasi, zanimivosti 12.00 Kronika tedna 12.30 Črna kronika 13.15 Voščila, S pesmijo na obisku 14.00 Minute za podjetne - Podjetje Čuk Idrija 14.30 Športni program 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Nedeljsko popoldne 19.00 Živimo lepo - portret 20.00 Nočni glasbeni program
PONEDELJEK, 11. AVGUSTA 2003
SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO SORA
RKRANJ
5.45 Razmere na cestah 6.00 Tedenski pregled dogodkov 6.15 Nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Novice 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Prispevek 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Črna kronika 13.40 Zlata minuta na Radiu Kranj 13.50 EPP 14.00 Godan 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 16.00 Novice 16.10 Ponedeljkovo športno popoldne 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Skriti predmet 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 20.00 Glasba 24.00 SNOP
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo.
R TRIGLAV
5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.00 Razmere na cestah 6.05 Vreme in Robert Bohinc 6.20 SMS glasbene želje 6.25 Danes na Radiu Triglav 6.30 Novice, pogled v današnji dan in v gorenjski porodnišnici 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Razmere na cestah, vreme, Popevka tedna 7.45 Kulturni utrinek 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno: Jejmo malo, jejmo zdravo -Jože Lavrinec: prehranske vlaknine: Čemu služijo? 8.15 Obvestila 8.30 Novice, Pogled v današnji dan 9.00 Aktualno: Triglavski zeleni vrtiček -kaktusi, sukulente, gost Iztok Mulej 9.15 Voščila, obvestila 9.55 Pogled v današnji dan 10.00 Aktualno 10.15 Obvestila 10.30 Včeraj, danes, jutri 11.00 Aktualno: športnik v gosteh: Uroš Rožič 12.00 BBC - novice 12.10* Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.20 Gorenjska tedenska črna kronika 12.25 Danes na Radiu
Triglav 12.30 Novice 13.00 Športni ponedeljek 14.00 Prometna varnost na gorenjskih cestah 14.15 Voščila, obvestila 14.30 Novice 15.00 Aktualno 15.25 Radio v prihodnjih dneh 15.30 Dogodki in odmevi 14.50 Aktualno: Na potep z Mer-catorjem 16.10 Razmere na cestah, vreme, Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.55 Pogled v današnji dan 17.00 Jejmo malo, jejmo zdravo (ponovitev) 17.25 Jutri na Radiu Triglav 17.30 Včeraj, danes, jutri 18.00 Glasbena skrinja 18.15 Obvestila 18.30 Tednik občine Kranjska Gora 18.55 Črna kronika dneva 18.57 Tedenska črna kronika, ponovitev 19.15 Voščila, obvestila 19.25 Pogled v jutrišnji dan - Jutri na Radiu Triglav 19.30 Glasbeni večer: Moja je lepša kot tvoja 19.40 Obvestila 21.00 Popevka tedna 21.30 Jutri na Radiu Triglav 23.00 Radio v prihodnjih dneh - Večerni glasbeni program, Oglasi 20 minut pred vsako uro, od 5.40 do 23.40
R SORA
6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15»Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 7.00 Druga jutranja kronika 7.40 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.55 Dnevna malica 9.00 Aktualno 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 11.00 Oddaja za upokojence 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.20 Radijska prodaja 12.30 Ponovitev kmetijske oddaje 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 16.30 Računalniška oddaja 17.00 Studio 911 - obrtniki 18.00 Šolski radio 19.00 SMS BOX za mlade 19.55 Radio jutri 20.00 Odpoved dnevnega programa 20.05 Glasbeni program RA Sora do polnoči 24.00 SNOP
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 104,8 MHz 6.00 Dobro jutro 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko 10.00 V Ljubljani 10.20 Iz Trzina 10.30 Vaše mnenje o ... 11.00 Šport 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.00 Iz Domžal 13.20 Odgovori poslušalcem 13.30 Globus, mednarodni pregled 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.50 Gospodarstvo 16.00
Modni bla bla 18.00 Glasbeni gost 19.20 Vreme 19.30 Znova Globus 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.30 Večerni program
R OGNJIŠČE
5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.20 Biser za dušo 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice in Vaša pesem 11.15 Iz založbe TDO 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 13.30 Stare, ma lepe 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 1. Zdravstvena 2. O šolstvu 3. Pravne zagate 4. Za streho nad glavo 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.15 Glasovanje za Vašo pesem 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponovitev) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Prijatelji Radia Ognjišče 21.30 Mozaik dneva 22.00 1. Zanimivosti nočnega neba Ponovitve. 23.00 Sakralna glasba 24.00 Slovencem po svetu in domovini 4.40 Radio Vatikan
6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zaprašenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - Ljudje med seboj 9.40 Glasbene želje 10.00 Športni program -Odbojka na mivki 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Mlin na eter 15.15 Z vami Gospodarski vestnik 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.10 Novosti slovenske glasbene produkcije 18.10 Avtomobilistična oddaja Avtofokus, Avto Lesce 18.20 Glasbene želje 19.00 ŠKL 20.00 Nočni glasbeni program
TOREK, 12. AVGUSTA 2003
SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - SLOVENSKE GORICE
R KRANJ
5.30 Napoved 5.45 Razmere na cestah 6.15 Nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Knjižni kotiček 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Osmrtnice 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.40 Zaposlovanje 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Prodaja rabljenih vozil 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Kaj danes za kosilo 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Relax 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.10 Izgubljene živali 13.40 Zlata minuta na Radiu Kranj 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Borzni komentar 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 16.00 Novice 16.10 Prispevek 17.00 Novice 17.20 Avtomobilistična oddaja na Radiu Kranj 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Računalniške novice 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 20.00 Glasba 24.00 SNOP
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo.
R TRIGLAV
5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.00 Razmere na cestah 6.05 Vreme in Robert Bohinc 6.30 Novice, Pogled v današnji dan in v gorenjski porodnišnici
6.50 Vaše pravice v policijskem postopku 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Razmere na cestah, vreme, Popevka tedna 7.45 Kulturni utrinek 8.00 Kronika OKC Kranj -zadnjih 24 ur 8.15 Obvestila 8.20 Danes v Gorenjskem glasu 8.30 Novice, Pogled v današnji dan 9.00 Aktualno: Sejem učbenikov 9.15 Voščila 9.55 Pogled v današnji dan 10.00 Gibljive slike 10.30 Včeraj, danes, jutri 11.00 Aktualno 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.25 Danes na Radiu Triglav 12.30 Novice 13.00 Oddaja za upokojence 13.50 Voščila 14.00 Aktualno: Prosta delovna mesta 14.15 Voščila, obvestila 14.30 Novice 15.00 Big Bang Jesenice se predstavlja 15.25 Radio v prihodnjih dneh 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Razmere na cestah, vreme, Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.55 Pogled v današnji dan 17.00 Aktualno 17.25 Jutri na Radiu Triglav 17.30 Včeraj, danes, jutri 18.00 Aktualno 18.30 Tednik Bohinj 18.40 Oglasi 18.55 OKC - Črna kronika 19.15 Voščila, obvestila 19.25 Pogled v jutrišnji dan - Jutri na Radiu Triglav 19.30 Lestvica izpod Triglava 20.40 Oglasi 21.00 Popevka tedna 21.30 Jutri na Radiu Triglav 23.40 Ta teden na Radiu Triglav 23.15 Računalniške novice - Glasba do polnoči, Oglasi 20 minut pred vsako uro, od 5.40 do 23.40
R SORA
6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Besedovanje o besedah 7.00 Druga jutranja kronika 7.40 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.55 Dnevna malice 9.00 Aktualno 9.30 Črna kronika 10.00 Novice in dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice
10.20 Pogled v zvezde 10.30 Vrelci zdravja in lepote 12.00 Kličemo London -BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911 (kultura) 18.00 Vrtiljak stare glasbe 20.00 Odpoved dnevnega programa 20.05 Glasbeni program RA Sora do polnoči 24.00 SNOP
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 104,8 MHz 6.00 Dobro jutro 5.15 Novice 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.25 RGLovo želo 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko... 10.00 V Ljubljani 10.30 Gost, tema 11.30 Vaše mnenje o... 11.00 Kamniške novice 11.30 RGLova tema 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.00 Iz tujega tiska 13.20 Odgovori poslušalcem 13.30 Osir 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.50 Gospodarstvo 17.00 Izjava tedna 18.00 Slovenska glasbena lestvica 19.30 Znova Osir 20.00 Horoskop 20.30 Večerni program
R OGNJIŠČE
5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.20 Biser za dušo 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 8.00 Kmetijski nasvet 8.30
Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 11.15 Fidifarmov kotiček 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Glasbena voščila 17.00 Šport na radiu Ognjišče I. 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Šport na Radiu Ognjišče II, 19.00 Radio Glas Amerike (VOA)  19.10  Kratke  novice 19.15
Napovednik programa za jutri 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 1. Luč v temi, 3. Vstani in hodi, 2. 4. in 5. Juretov večer 21.30 Mozaik dneva 22.00 1. in 3. Sončna pesem, 2. 4. in 5. Svetloba in sence 23.00 Ponedeljek ob 17.00 24.00 Prijatelji Radia Ognjišče 4.40 Radio Vatikan
R ODMEV
6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Za-prašenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki
9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - Ekologija 9.40 Glasbene želje 9.50 Minute s turistično agencijo Relax 10.00 Minute za podjetne 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Mlin na eter 15.15 Z vami Gospodarski vestnik 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.10 Izbiramo popevko tedna 18.10 Avtomobilistična oddaja Avtofokus 18.20 Glasbene želje 19.00 SQ dance 20.00 Nočni glasbeni program
GLASOV KAŽIPOT
Prireditve
SREDA, 13. AVGUSTA 2003
SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO PTUJ
RKRANJ
5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 Bio vremenska napoved 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.50 EPP 7.00 Novice 7.30 Čestitka presenečenja 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva: gost v studiu župan občine Naklo 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.20 Ponudba nepremičnin 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Prispevek 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.30 Osmrtnice 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek 13.40 Zlata minuta na Radiu Kranj 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 16.00 Novice 16.30 Tudi jeseni je lepo 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Prispevek: Štiri tačke 17.50 EPP 18.00 Godan 18.10 Izgubljene živali 18.20 Prispevek 18.50 EPP 19.00 Novice 19.05 Izgubljeni, najdeni predmeti 20.00 Glasba 24.00 Skupni nočni progam
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo.
R TRIGLAV
5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.00 Razmere na cestah 6.05 Vreme in Robert Bohinc 6.20 SMS glasbene želje 6.25 Danes na Radiu Triglav 6.30 Novice, Pogled v današnji dan in v gorenjski porodnišnici 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Razmere na cestah, vreme, Popevka tedna 7.45 Kulturni utrinek 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Nasvet psihologinje 8.15 Obvestila 8.30 Novice, Pogled v današnji dan 8.40 Oglasi 9.00 Aktualno 9.15 Voščila, obvestila 9.55 Pogled v današnji dan 10.00 Aktualno; Olimpijski kotiček 10.30 Včeraj, danes, jutri 11.00 Drug z drugim 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.25 Danes na Radiu
Triglav 12.30 Novice 13.00 Glas ljudstva 13.50 Motorci, ponovitev oddaje 14.15 Obvestila, Voščila 14.30 Novice 15.00 Aktualno 15.25 Radio v prihodnjih dneh 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Razmere na cestah, vreme, Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.55 Pogled v današnji dan 17.00 Aktualno 17.25 Jutri na Radiu Triglav 17.30 Včeraj, danes, jutri 18.00 Aktualno: Oddaja o modi 18.30 Tednik občine Jesenice 18.55 Črna kronika dneva 19.00 Misli iz Biblije 19.15 Voščila, obvestila 19.25 Pogled v jutrišnji dan, radio jutri 19.30 Resna glasba - ponovitev oddaje 21.00 Popevka tedna 21.25 Jutri na Radiu Triglav 21.30 Zlata kočija formula ena (ponovitev) 23.00 Radio v prihodnjih dneh - Večerni glasbeni progam, Oglasi 20 minut pred vsako uro, od 5.40 do 23.40
R SORA
6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 7.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 8.00 Tema po izboru voditelja 9.00 Praznično dopoldne 9.30 Povej naglas 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 10.30 Zakladi slovenskih spominov 11.00 Občinski nagrajenci: Jože Galof 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem tedna 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Na planetu glasbe 20.00 Radio jutri 20.05 Glasbeni program RA Sora do polnoči 24.00 SNOP
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 104,8 MHz
6.00 Dobro jutro 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.25 RGL danes 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko 10.00 V Ljubljani 10.30 RGLov gost 11.30 Vaše mnenje o 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.00 Iz tujega tiska 13.20 Odgovori poslušalcem 13.30 Beseda opozicije 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.50 Gospodarstvo 16.00 Šport in rekreacija 17.30 Kinomatik 18.00 Izbranka tedna, glasovanje 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Vedeževanje 21.00 Odprta dlan
R OGNJIŠČE
5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.20 Biser za dušo 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00 Poročila 10.15 Srečno na poti 11.00 Kratek novice, Vaša pesem 11.15 FID112.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Zlati zvok 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Mali oglasi 17.00 Pogovor o... 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Aktualna tema 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik programa za jutri 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Sveta vera bodi vam luč (radijska kateheza) 21.30 Mozaik dneva 22.00 Glasba z znamko 23.00 Šport na Radiu Ognjišče 4.40 Radio Vatikan
R ODMEV
6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zapra-šenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva -Zdravje in lepota 9.40 Glasbene želje 10.00 Aktualna tema -Astronomski tabor Vojsko 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Mlin na eter 15.15 Z vami Gospodarski vestnik 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.10 Predstavitev festivala Zmaj za mlade 18.10 Avtomobilistična oddaja Avtofokus, Avto Lesce 18.20 Glasbene želje 19.00 V viharju spomninov 20.00 Nočni glasbeni program
ČETRTEK, 14. AVGUSTA 2003
SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - KOROŠKI RADIO
R KRANJ
5.30 Napoved 5.45 Razmere na cestah 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Zeleni nasvet 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva, citat 8.20 Oziroma se 8.30 Izgubljene živali 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva 9.50 Radio Capris 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.20 Prispevek 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.20 Prispevek 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.40 Zlata minuta na Radiu Kranj 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Planinsko športni kotiček 14.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 14.50 EPP 15.00 Novice 15.10 Borzni komentar 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 16.00 Novice 16.20 Prispevek 16.50 EPP 17.00 Novice 17.20 Prispevek 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.50 EPP 19.00 Novice 20.00 Glasba 24.00 SNOP
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo.
R TRIGLAV
5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.00 Razmere na cestah 6.05 Vreme in Robert Bohinc 6.25 Danes na Radiu Triglav 6.30 Pogled v današnji dan in v gorenjski porodnišnici, vreme, ceste 6.50
(R)
90.9, 97.2, 99.5, 103.7 MHZ
UKV, STEREO, RDS
Jutranja humoreska 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Razmere na cestah, vreme, Popevka tedna 7.50 Druga jutranja humoreska 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Zdrav način prehranjevanja 8.15 Obvestila 8.30 Novice, Pogled v današnji dan 9.00 Aktualno - Zakladi ljudske modrosti 9.15 Voščila 9.55 Pogled v današnji dan 10.00 Aktualno 10.30 Včeraj, danes, jutri 11.00 Mavrica 12.00 BBC-novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.25 Danes na Radiu Triglav 12.30 Novice 13.00 Aktualno - OKS 14.15 Voščila, obvestila 14.30 Novice 15.00 Aktualno 15.25 Radio v prihodnjih dneh 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Razmere na cestah, vreme, Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.50 Podjetniški cik-cak OOZ Jesenice - Pogled v današnji dan 17.00 Aktualno 17.30 Včeraj, danes, jutri 18.00 Aktualno 18.30 Tednik Radovljica 19.00 Današnja črna kronika dneva 19.15 Voščila, obvestila 19.25 Pogled v jutrišnji dan, radio jutri 19.30 Zimzeleni četrtek 21.00 Popevka tedna 21.15 V jutrišnjem Gorenjskem glasu 21.30 Jutri na Radiu Triglav 22.15 Zdravnikov nasvet (ponovitev), Radio v prihodnjih dneh - Glasba do polnoči, Oglasi 20 minut pred vsako uro, od 5.40 do 23.40
R SORA
6.00 Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Gospodinjski nasveti 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Radio danes 8.55 Dnevna malica 9.00 Aktualno 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 10.30 Komercialna predstavitev 11.00 Vprašanja in pobude 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem tedna 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911 18.00 Od svečke do volana 19.00 Van-dranje s harmoniko 20.00 Odpoved programa 21.00 Glasbeni program RA Sora do polnoči 24.00 SNOP
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 104,8 MHz
6.00 Dobro jutro 6.15 Novice, ceste, vreme 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko 10.00 V Ljubljani 10.30 Vaše mnenje o... 11.30 R G Lova tema 12.00 BBC novice
12.30 Dogodek dneva 13.20 Odgovori poslušalcem 13.30 Turizem 14.00 Pasji radio 14.30 Borzni komentar 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.50 Gospodarstvo 16.30 Dosjeji 17.30 Živalski program 18.00 Jugonostalgija 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program
R OGNJIŠČE
5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.20 Biser za dušo 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 9.30 Založba Družina 10.00 Poročila 10.15 Doživetja gora in narave (Robert Božič) 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 11.15 Fidifarmov kotiček 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 14.45 Komentar iz Družine 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Glasbena voščila 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.15 1. - 3. Dijaška oddaja 2. - 4. Skavtski potep 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Karavana prijateljstva I 21.30 Mozaik dneva 22.00 Karavana prijateljstva II. 23.00 Pogovor o 24.00 Srečno na poti 4.40 Radio
R ODMEV
6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zapra-šenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva -dom in gospodinjstvo 9.40 Glasbene želje 10.00 Turistika 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.10 Potujmo z agencijo Relax 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.00 Programska izmenjava z Alpskim valom 19.00 Nočni glasbeni program
Na Kokrci je super
Kranj - Živila Kranj bodo poskrbela, da se boste imeli to poletje na Kokrici zares super. Niz poletnih prireditev "Na Kokici je super" se nadaljuje jutri, v soboto, 9. avgusta, ob 10. uri z nastopom skupine Make Up 2.
Pastirski muzej
Velika planina - Od petka 8. do nedelje 10. avgusta bo na Veliki planini na ogled Preskarjeva bajta, ki sta jo Iva Kramar Šubelj in Miro Šubelj - Dednina s.p., ki je poznana tudi po Budnarjevi hiši v Palovčah, spremenila v pastirski muzej. Na planini, kjer sicer ne manjka kislega mleka in sira, bodo ponudili obiskovalcem in izletnikom v sosednjih stanovih. V Preskarjevi bajti, ki jo bodo odprli v nedeljo, 10. avgusta, opoldne, pa bodo postregli s kruhom in zdravilnimi rožicami.
Maša na Veliki planini
Zeleni rob - V planšariji na Veliki planini bo v soboto opoldne igral trio Gorska roža, v nedeljo, 10. avgusta, ob 11. uri bo maša, popoldne pa potem tudi veselica, igral pa bo ansambel Viharniki. Maša na Veliki planini pa bo tudi 15. avgusta ob 14. uri.
Kmečka tržnica in boljši trg
Bled - To soboto dopoldne bo blejski Olimpijski trg pred športno dvorano zopet oživel, kajti TD Bled, Infrastruktura Bled ter Turizem Bled pripravljajo kmečko tržnico in boljši trg. Ogledali in kupili boste lahko različne starinske predmete; od starinskih slik, do starega pohištva, porcelana, znam, kovancev, razglednic, kot tudi predmete iz I. in II. svetovne vojne. Društvo žena in deklet občine Bled pa bo na kmečkih stojnicah predstavilo pridelke s kmetij in dobrote iz krušne peči.
Proslava v Žirovskem vrhu
Selo pri Žireh - Občinski odbor ZB NOB Žri in odbor Skupnosti borcev Prešernove brigade vabita na proslavo, ob 60-letnici preboja iz nemškega obroča, ki bo jutri, v soboto, 9. avgusta, ob 15. uri pri obnovljenem spomeniku (Kostnici) na Selu pri Žireh. Govornik na proslavi bo podpredsednik odbora brigade Alojz Zupane - Blažek, nastopili pa bodo tudi recitatorji in pihalni orkester Alpina. Po prireditvi bo srečanje Pri Aleksu na Dobračevem.
KS Zasip praznuje
Zasip - Krajevna skupnost Zasip vas vabi, da se udeležite kulturno - športnih prireditev ob krajev-
nem prazniku - Zasip. Danes, v petek, 8. avgusta, ob 18. uri bo slavnostna otvoritev prenovljene ceste Zasip - Sebenje; ob 19. uri bo gasilska vaja PGD Zasip; v Domu krajanov Zasip bo ob 20. uri slavnostna seja KS Zasip; ob 21. uri pa bo v domu krajanov otvoritev razstave ročnih del. Jutri, v soboto, 9. avgusta, ob 8. uri se bo začel balinarski turnir za me-morial Antona Burje, na balinišču Pri Kureju. Na Homu pa bo potekal nogometni turnir za pokal KS Zasip. Večerni koncert z oktetom LIP Bled ter PZ Triglav iz Lesce bo ob 20.30 uri - sv. Katarina na Homu. V nedeljo, 10. avgusta (dom krajanov ob 14. uri) bo pohoda skozi sotesko Vintgar. Ob 16. uri pa se bo začela velika vrtna veselica z narodnozabavnim ansamblom Gamsi in bogatim srečelovom.
Bolšjak
Kranj - Jutri, v soboto, 9. avgusta bo Bolšjak potekal na Primsko-vem, na parkirišču Sloga (za Mer-catorjem), in sicer med 9. in 13. uro. Dodatne informacije po tel.: 031/320-744.
PROSTA DELA
ŠTUDENTJE, DIJAKI
www.ms-krani.si
Praznik KS Podmežakla
Mežakla - Krajevna skupnost Podmežakla prireja v počastitev praznika krajevne skupnosti tradicionalno srečanje krajanov na Za-kopu na Mežakli. Proslava bo jutri, v soboto, 9. avgusta, ob 10. uri. Organiziran bo avtobusni prevoz. Avtobusi bodo odpeljali ob 9. uri izpred Hermanovega mostu. Ob 8. uri pa je zbor za pohodni-ke, in sicer ob podvozu pod avtocesto na Ulici heroja Verdnika.
Dan kulture in umetnosti
Kranj - Turistično društvo Kranj prireja jutri, v soboto, 9. avgusta Dan kulture in umetnosti. Prireditev bo potekala v starem delu mesta Kranja, na Glavnem trgu, od 8. do 13. ure. Na stojnicah vas bodo postregli z izdelki domače in umetne obrti ter s pridelki s podeželja. Semenj bo popestrila razstava knjig in slik ter slikar, ki bo slikal v živo.
Prijateljsko srečanje
Lom - Društvo invalidov Tržič tudi letos vabi svoje člane na prijateljsko srečanje, ki bo v soboto, 30. avgusta, s pričetkom ob 11. uri pred domom krajanov v Lomu pod Storžičem. Za vse, ki nimate lastnega prevoza, bo zagotovljen prevoz z avtobusom. Prijave sprejemajo do vključno torka, 26. avgusta v društveni pisarni ali
po tel.: 596-34-02, med 15. in 17. uro. Prijavite se lahko tudi pri tajnici Jožici po tel.: 031/429-929 ali predsedniku po tel.: 041/762-623.
Veseli večer pod lipo
Srednja vas v Bohinju - Športno društvo Srednja vas - Bohinj vabi v petek, 15. avgusta na veseli večer pod lipo. Start kolesarske tekme na planino Uskovnica bo ob 14. uri (prijave zbirajo do 13. ure). Tekmovanje bo v treh kategorijah, in sicer otroci do 15 let, člani - članice od 15 do 45 let in veterani nad 45 let. Dolžina proge je 7 km, najboljši trije v kategoriji pa dobijo medalje. Razglasitev rezultatov bo ob 17. uri pod lipo v Srednji vasi. Na veselem večeru pod lipo, ki se bo začel ob 16. uri vas bodo zabaval ansambel Vagabundi.
10 let enote Orodišče
Gozd Martuljek - PGD Gozd Martuljek, ob praznovanju 10-let-nice delovanja enote "Orodišče" Srednji vrh, organizira piknik z bogatim srečelovom, ki bo jutri, v soboto, 9. avgusta na Srednjem vrhu, s pričetkom ob 12. uri, ko bo izvedena tudi sektorska vaja dela gasilske enote.
Prireditve v Bohinju
Bohinj - Danes, v petek, 8. avgusta zvečer bo na Ranču Mrcina dia večer z zanimivimi gosti. Danes in jutri, med 16. in 21. uri, bo v parku med hotelom Jezero in prireditvenim prostorom Pod Skalco sejem domače in umetne obrti. Ob Gozdni šoli TZS bo popoldan lokostrelsko tekmovanje v Arcatlanu. Ob 20.30 uri bo v kampu Danica nastop otroške folklorne skupine Bohinj iz Bohinjske Bistrice. Jutri, v soboto, 9. avgusta Plavalna zveza Slovenije prireja PD v daljinskem plavanju. Ob 20.30 uri se bo v hotelu Bellevue začel Večer Agate Chri-stie (odrska igra, živa glasba, čarodej, ognjemet). V nedeljo, 10. avgusta, od 16. ure dalje, PGD Nemški Rovt v vasi prireja gasilsko veselico. Zabaval vas bo ansambel Karavanke.
Srečanje upokojencev Gorenjske
Škofja Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka vabi na tradicionalno srečanje upokojencev Gorenjske, ki bo v četrtek, 4. septembra na Soriški planini. V kulturnem programu, ki se bo začel ob 10. uri bodo nastopili: pihalni orkester Alples, mešani pevski zbor DU za Selško dolino, har-monikaški orkester Niko Železniki. Po končanem programu vas bo zabaval ansambel Ptujskih 5. Odhod bo ob 8. uri izpred avtobusne postaje v Škofji Loki. Prijave sprejemajo v društveni pisarni. Kranj - Društvo upokojencev Kranj tudi letos vabi svoje člane
KINO
PETEK. 8. AVGUSTA_
KINO CENTER ameriški znanstveno fantastični akcijski film HULK ob 17.30 in 22.15 uri (igrajo: Eric Bana, Jennifer Connelly, Nick Nolte, Sam Elliot); ameriški akcijski znanstveno fantastični triler TERMINATOR 3: VSTAJA STROJEV ob 20. uri (igrajo: Arnold Schvvarzenegger, Nick Stahl, Kristanna Loken); STORŽIČ Do 15. avgusta zaprto!; LINHARTOVA DVORANA RADOVLJICA triler drama TELEFONSKA GOVORILNICA ob 20.30 uri; KINO SORA ŠKOFJA LOKA film katastrofe JEDRO ob 20.30 uri.
Loken); ameriški znanstveno fantastični akcijski film HULK ob 18.30 uri (igrajo: Eric Bana, Jennifer Connelly, Nick Nolte, Sam Elliot); STORŽIČ Do 15. avgusta zaprto!; LINHARTOVA DVORANA RADOVLJICA akcijska kriminalka -triler DO GROBA ob 18.30 uri; triler drama TELEFONSKA GOVORILNICA ob 20.30 uri; KINO SORA ŠKOFJA LOKA film katastrofe JEDRO ob 18.30 uri; srhljivka IDENTITETA ob 20.45 uri.
PONEDELJEK, 11. AVGUSTA _
SOBOTA, 9. AVGUSTA
KINO CENTER ameriški znanstveno fantastični akcijski film HULK ob 16.30 uri (igrajo: Eric Bana, Jennifer Con-nellv, Nick Nolte, Sam Elliot); ameriški akcijski znanstveno fantastični triler TERMINATOR 3: VSTAJA STROJEV ob 19. in 21.15 uri (igrajo: Arnold Schvvarzenegger, Nick Stahl, Kristanna Loken); STORŽIČ Do 15. avgusta zaprto! .LINHARTOVA DVORANA RADOVLJICA triler drama TELEFONSKA GOVORILNICA ob 18.30 uri, akcijska kriminalka - triler DO GROBA ob 20.30 uri; KINO SORA ŠKOFJA LOKA srhljivka IDENTITETA ob 18.30 uri; film katastrofe JEDRO ob 20.30 uri.
NEDELJA. 10. AVGUSTA_
KINO CENTER ameriški akcijski znanstveno fantastični triler TERMINATOR 3: VSTAJA STROJEV ob 16.15 in 21. uri (igrajo: Arnold Schvvarzenegger, Nick Stahl, Kristanna
KINO CENTER ameriški znanstveno fantastični akcijski film HULK ob 18. uri (igrajo: Eric Bana, Jennifer Connelly, Nick Nolte, Sam Elliot); ameriški akcijski znanstveno fantastični triler TERMINATOR 3: VSTAJA STROJEV ob 20.30 uri (igrajo: Arnold Schvvarzenegger, Nick Stahl, Kristanna Loken); STORŽIČ Do 15. avgusta zaprto!
TOREK. 12. AVGUSTA _
KINO CENTER ameriški akcijski znanstveno fantastični triler TERMINATOR 3: VSTAJA STROJEV ob 18.15 uri (igrajo: Arnold Schvvarzenegger, Nick Stahl, Kristanna Loken); ameriški znanstveno fantastični akcijski film HULK ob 20.30 uri (igrajo: Eric Bana, Jennifer Conneltv, Nick Nolte, Sam Elliot); STORŽIČ Do 15. avgusta zaprto!
SREDA. 13. AVGUSTA_
KINO CENTER ameriški znanstveno fantastični akcijski film HULK ob 18. in 20.30 uri (igrajo: Eric Bana, Jennifer Conneltv, Nick Nolte, Sam Elliot; KINO SORA ŠKOFJA LOKA drama ODPRI SRCE ob 20.30 uri.
HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00
Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna.
ROZMAN BUS Madžarske toplice od 9.8. do 12.8. in 28.8. do 31.8. ter 26.8. do 1.9.
Rozman Janez, s.p. Peljašac od 29.9. do 6.10. (ekskluzive); Banovci: od 21.10. do 24.10.
Tel.: 04/53-15-249 Gardaland - Aqaland 25.8.; Trst: 5.9.; Medžugorje: od 12. do 14. 9.
Šenčur: 251-18-87
GLASOV KAŽIPOT ■»
na tradicionalno srečanje upokojencev Gorenjske, ki bo 4. septembra na Soriški planini. Odhod izrednih avtobusov bo ob 7. uri izpred hotela Creina. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni, Tomšičeva 4.
Prireditve v Kranjski Gori
Kranjska Gora - Od 8. do 15. avgusta bodo v Gozd Martuljku potekali Oglarski dnevi 2003. Jutri, v soboto, 9. avgusta, ob 12. un se bo na Srednjem vrhu začela prireditev ob 10-letnici Gasilskega oro-dišča Srednji vrh. V nedeljo, 10. avgusta, od 10. ure dalje bo pred trgovino Prezlc potekala delavnica - izdelava vitarža in mozaika.
Pokaži, kaj znaš
Kranj - Društvo upokojencev Kranj že tradicionalno organizira prireditev Pokaži, kaj znaš. Zato vas v soboto, 16. avgusta, ob 17. uri vabijo na njihov vrt v Kranju, Tomšičeva 4, kjer vas pričakujejo s svojim nastopom glasbeniki na razne instrumente, pevci in humoristi. Če pa želite tudi sami sodelovati na prireditvi se lahko prijavite do srede, 13. avgusta v društvu, kjer boste dobili prijavnico. Po uradnem delu bo še družabno srečanje ob živi glasbi, kjer boste lahko tudi zaplesali.
O svežih sokovih
Kranj - Hortikulturno društvo Kranj vabi na prikaz priprave svežih sadnih in zelenjavnih sokov. Poskrbite za svoje zdrave in pridite na predstavitev danes, v petek, 8. avgusta, ob 16. uri na vrt društva (poleg Prešernovega gaja).
Prireditve v Tržiču
Tržič - Občina Tržič bo letos že sedmo leto zapored organizirala Poletne prireditve. Do 30. avgusta se bo zvrstilo kar 18 različnih prireditev. Petkove večere si boste lahko popestrili z gledališkimi predstavami, koncerti klasične in zabavne glasbe,... Z lutkovnimi predstavami, predstavitvami raznih športov, pesmi in čarovniškimi shovvi pa so sobotni dopoldnevi rezervirani za najmlajše. Danes, v petek, 8. avgusta, ob 20. uri bo v atriju Občine Tržič koncert skupine Žabjak trio. Jutri, v soboto, 9. avgusta, ob 10. uri bo v atriju na sporedu otroška glasbena predstava Stoji mi lipica - v izvedbi Kla-rise M. Jovanovič; ob 20. uri pa še celovečerni koncert Čez to globoko morje - v izvedbi Klarise M. Jovanovič in ansambla Vlado Batista Areas. Kulturno društvo Lumen prireja ob 20. uri v dvorani Glasbene šole Tržič klavirski koncert Natalije Ostovič iz Rusije.
Dan teric
Davča - Kultura lanu na Loškem je bila že v času srednjega veka zelo razširjena, v Davči je predelava lanu potekala skoraj v vsaki hiši. V prid ohranjanja omenjenega običaja vsako leto TD Davča organizira etnološko prireditev Dan teric, ki bo tokrat 16. in 17. avgusta, kjer nazorno prikažejo postopke predelave lanu, od žet-ja, trenja lanu, do izdelave oblačil. Ob koncu celotno dogajanje popestri še glasba.
Prireditve na Bledu
Bled - Danes, v petek, 8. avgusta, ob 20. uri bo v trgovskem centru Bled A LA JAZZ - Chill out večer. Jutri, v soboto, 9. avgusta, med 9. in 13. uro, bo na Olimpijskem trgu pred športno dvorano kmečka tržnica in boljši trg. Od 10. ure dalje bo v Zdraviliškem parku sejem domače in umet-
nostne obrti. V hotelu Golf se bo ob 20.30 uri začel jazz koncert -ansambel Samboja, ob 21. uri pa v Trgovskem centru Bled A LA JAZZ - koncert BID BANG-a. V nedeljo, 10. avgusta, od 10. ure dalje, bo v Zdraviliškem parku sejem domače in umetnostne obrti. Ob 17. uri pa se bo v parku začel otroški program. Koncert "Čudovite melodije iz sveta opere in mu-sicala (Nina Compare) bo v hotelu Golf, s pričetkom ob 20.30 uri. V ponedeljek, 11. avgusta, ob 20.30 uri bo v kavarni hotela Park večer gorenjske folklore.
Pod Homanovo lipo
Škofja Loka - Petkovi večeri pod Homanovo lipo, na Mestnem trgu v Škofji Loki, so že vrsto let vzrok za pestro družabno življenje, tako domačinov, naključnih obiskovalcev, kot tudi turistov. V petek, 15. avgusta, s pričetkom ob 20. uri bo z vami Alenka Godec.
Srečanje upokojencev
Kranj - Društvo upokojencev Kranj organizira udeležbo na 10. srečanju upokojencev v Pliberku, ki bo v soboto, 30. avgusta, na prostoru sejma v šotoru Slovenskega prosvetnega društva Edinost Pliberk, s pričetkom ob 10. uri. Odhod avtobusa bo ob 7.30 uri izpred hotela Creina. Prijave zbirajo v društveni pisarni v Kranju, Tomšičeva 4.
Na Ojstrnik
Radovljica - Planinsko društvo Radovljica vabi v soboto, 16. avgusta na planinski izlet na Ostrnik nad Kanalsko dolino pri Trbižu v Italiji. Tura ni zahtevna, hoje bo za 5 ur. Dodatne informacije in prijave v sredo in četrtek, od 18. do 19.30 ure, po tel.: 531-55-44.
Turistični izlet
Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane na turistični izlet v italijanske Dolomite, ki bo v torek, 2. septembra (in ne 9. septembra). Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred Globusa. Prijave z vplačili sprejemajo v pisarni društva do petka 29. avgusta oziroma do zasedbe mest v avtobusu.
PD Iskra Kranj vabi
Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj organizira v nedeljo, 17. avgusta zanimiv izlet na Lipanski vrh, Brdo in Debelo peč nad Pokljuko. Odhod z osebnimi vozili bo ob 5. uri izpred hotela Creina. Prijave z vplačili in dodatne informacije: stanko.dolensek@celzi-ja.si, tel.: 040/20-61-64; Tatjana, tel.: 041/971-537 ali v pisarni društva v sredo, od 17. do 18. ure, Poslovni center Planina 3 -do vključno petka, 15. avgusta.
Kopalna izleta
Kranj - Društvo upokojencev Kranj vas vabi na enodnevni kopalni izlet v Izolo, ki bo 20. avgusta. Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred hotela Creina. Hkrati pa vabijo na dodatni kopalni izlet, in sicer na Debeli Rtič, ki pa bo 27. avgusta. Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred hotela Creina. Prijave sprejemajo v društveni pisarni.
Na Tolminski Kuk
Škofja Loka - Planinsko društvo Škofja Loka vabi 23. in 24. avgusta na dvodnevni planinski izlet -na 2085 m visoki Tolminski Kuk in 1881 m visoki Tolminski Migo-vec. Tura je lahka in primerna za vse planince. Prijave sprejemajo
na PD, tel.: 51-20-667 - število udeležencev je omejeno.
Pohod na Viš
Preddvor - Planinska sekcija Preddvor vabi svoje člane na planinski izlet na Viš, ki bo v soboto, 16. avgusta. Tura je zelo zahtevna in je primerna za izkušene planince z dobro kondicijo. Odhod iz Preddvora bo ob 4 uri. Prijave in dodatne informacije: Janez Planine, tel.: 255-15-65 (v večernih urah), do četrtka, 14. avgusta.
Kolesarski izlet
Kranj - Društvo upokojencev Kranj organizira v torek, 12. avgusta kolesarski izlet v smeri: Kranj -Besnica - Njivice - Podnart - Kranj. Proga je težka. Odhod udeležencev bo ob 8. uri izpred stavbe društva. V primeru slabega vremena se izlet prestavi na naslednji torek.
Na Krvavec
Kranj - Planinska in pohodniška sekcija pri DU Kranj organizira v četrtek, 14. avgusta pohod na Krvavec. Odhod posebnega avtobusa bo ob 7. uri izpred hotela Creina. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni do 13. avgusta do 12. ure.
Na planino Duplje
Duplje - TVD Partizan Duplje in KTD Pod krivo jelko Duplje vabita na pohod Dupljance na planino Duplje pri Krnskem jezeru - ob 110 - letnici planinstva v Sloveniji. Pohod bo v soboto, 23. avgusta. Odhod dveh avtobusov bo ob 5.30 uri iz Dupelj. Prijave z vplačilom sprejemajo: Stane Klančnik, tel.: 257-16-32, Francka Sitar, tel.: 595-83-92, Marija Teran, tel.: 257-12-34 in Janez Be-negalija, tel.: 257-14-51 do zasedbe mest oziroma do 8. avgusta. Ob zelo slabih vremenskih razmerah bo pohod preložen na naslednjo soboto, in sicer 30. avgusta.
DU Žirovnica vabi
Žirovnica - Pohodno planinska sekcija DU Žirovnica vabi na pohod Gore - Kopitnik - Rimske toplice, ki bo v torek, 12. avgusta. Odhod avtobusa bo ob 6. uri z Brega vse do Begunj. Zmerne hoje bo okoli 4 ure. Prijave sprejema Mici Legat, tel.: 041/537-331.
Na Lipanco in Debelo peč
Žabnica, Bitnje - Sekcija za po-hodništvo pri DU Žabnica - Bitnje vabi na lep planinski izlet na Lipanco in Debelo peč. Izlet bo organiziran v sredo, 13. avgusta z odhodom avtobusa ob 6. uri iz Virmaš s postanki na vseh avtobusnih postajališčih do Kranja. Prijave z obveznim vplačilom sprejemajo po tel.: 231-22-88 do zasedbe mest v avtobusu.
Od Pohorja v Posotelje
Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane na zanimiv turistični izlet okrog Pohorja -Svetine - Bolfenka, ki bo v torek, 12. avgusta. Odhod bo ob 6.30 uri izpred Globusa. Prijave zbirajo v društveni pisarni do zasedbe mest v avtobusu.
Izlet v Italijo
Žabnica, Bitnje - Društvo upokojencev Žabnica - Bitnje vabi svoje člane in njihove svojce na izlet v Italijo (Vincenza - park Si-gurta - Mantova), ki bo v torek, 26. avgusta. Odhod avtobusa iz Žabnice bo ob 5.45 uri. Prijave z obveznim vplačilom sprejemajo vsi poverjeniki do vključno 15. avgusta oziroma do zasedbe mest.
Soteskanje po Iški
Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj organizira v petek, 15. avgusta za vse ljubitelje tekoče vode
zanimiv izlet s soteskanjem po Iški. Odhod z osebnimi avtomobili izpred hotela Creina bo ob 6. uri. Dodatne informacije ter prijave: Niko Ugrica, tel.: 041/734-049 ali ob sredah od 17. do 18. ure v pisarni društva, Poslovni center Planina 3, do srede 13. avgusta.
Obvestila ^
Pocarjeva domačija vabi
Zgornja Radovna - Triglavski narodni park obvešča, da je Pocarjeva domačija v Zgornji Radovni odprta ob petkih, sobotah in nedeljah od 12. do 19. ure oziroma po dogovoru. Ogledate si lahko muzejsko urejeno kmečko hišo in gospodarsko poslopje ene najstarejših hiš v parku z bogato zbirko ohranjenih predmetov, ki poročajo o načinu dela in življenja ljudi pod Triglavom. Dodatne informacije po tel.: 57-80-200.
Poletni delovni čas knjižnic
Radovljica, Bled - V Knjižnici A.T. Linharta Radovljica, v času do 31. avgusta, v dveh enotah velja poletni delovni čas, in sicer: Matična knjižnica v Radovljici, Gorenjska c. 27 je odprta: ponedeljek od 8. do 19. ure, torek, sreda; petek od 8. do 14. ure, četrtek od 10. do 14. ure in sobota od 8. do 12. ure. Knjižnica Blaža Kumerdeja, Ljubljanska c. 10, Bled je odprta: ponedeljek od 8. do 19. ure, torek, sreda, četrtek od 8. do 14. ure in petek od 14. do 19. ure. Ostale enote poslujejo po nespremenjenem urniku. Kranj - Osrednja knjižnica Kranj obvešča svoje obiskovalce, da so do 31. avgusta Pionirski, Splošni in Študijski oddelki odprti po poletnem urniku, in sicer: ponedeljek in sreda: od 12. do 19. ure, torek, četrtek in petek: od 8. do 15. ure. Ob sobotah so zaprti. Izposojeva-lišča so odprta po običajnem urniku, zaradi letnega dopusta je izpo-sojevališče v Naklem zaprto od
18. do 29. avgusta.
Škofja Loka - Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka sporoča poletni urnik knjižnice v Škofji Loki in v vseh izposojevališčih, in sicer: Osrednja knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka - oddelek za odrasle: ponedeljek - petek od 8. do 14.30 ure, četrtek od 12. do
19. ure in v soboto zaprto: Oddelek za mladino: ponedeljek - petek od 8. do 14. ure, četrtek od 12. do 19. ure in soboto zaprto. Izposojevališče Trata: sreda od 14. do 19. ure. Izposojevališče Železniki: torek od 14. do 19. ure in petek od 10. do 14.30 ure. Izposojevališče Gorenja vas: četrtek od 14. do 18. ure. Izposojevališče Žiri: ponedeljek od 14. do 19. ure in sreda od 10. do 14.30 ure. Izposojevališče Poljane: sreda od 16. do 19. ure.
Planinske postojanke
Jesenice - Planinsko društvo Jesenice obvešča, da so njihove planinske postojanke: Erjavčeva koča na Vršiču, Tičarjev dom na Vršiču, Koča pri izviru Soče v Trenti in Koča na Golici stalno oskrbovane. Vse dodatne informacije lahko dobite v pisarni PD Jesenice, Cesta železarjev 1 ali po telefonu 04/586-60-70. Javornik - Koroška Bela - Planinsko društvo Javornik - Koroška Bela obvešča, da je Kovinarska koča v Krmi odprta in stalno oskrbovana (tel.: 050 631-989), prav tako Prešernova koča na Stolu (tel.: 050 611-366) in Staničev dom pod Triglavom (tel.: 050 614-772).
Nove podobe
Tržič - V galeriji Ferda Maverja -Paviljon NOB si lahko ogledate razstavo Nove podobe, arhitekta in slikarja Braneta Mraka. Razstavo bo v ponedeljek, 11. avgusta, ob 18.30 uri odprl tržiški župan g. Pavel Rupar. V spremljevalnem programu bo nastopil glasbenik Alojz Dolinar, član ansambla Gašperji.
Sodobna krščanska glasba
Kranj - Evangelijski center Kranj vabi na koncert sodobne krščanske glasbe, ki jo izvaja pevska skupina iz Nizozemske. Koncert bo v ponedeljek, 11. avgusta, ob 20. uri v župnijski cerkvi na Glavnem trgu v Kranju.
Festival Radovljica
Radovljica - V nedeljo, 10. avgusta, od 10. ure dalje bodo na obnovljenem starem mestnem jedru Radovljice potekale uvodne prireditve 1. Festivala Radovljica, in sicer srečanje mest na Venerini poti, tržnica slovenskih obrti, poulično gledališče in delavnice. Od 16. ure dalje bo otroški program s prvo predstavitvijo otroških pesmic na zgoščeniki "Draga teta štorklja". Ob 20. uri bo podoknično petje in ljudski plesi "Nekdaj v starih časih je res prav luštno bio". V torek, 12. avgusta, ob 20. uri bo v radovljiški graščini otvoritveni koncert festivala. Nastopil bo angleški instrumentalni orkester Florilegium, ki je eden vodilnih ansamblov na zgodovinskih glasbilih. Pridružil se jim bo tudi kontratenorist iz Amerike.
MALI OGLASI
»201-42-47 8201-42-48
«201-42-49
fax: 201-42-13
OBVESTILO
Naše cenjene naročnike in stranke obveščamo, da imamo v malooglasni službi
NOV DELOVNI ČAS,
in sicer: od ponedeljka do petka neprekinjeno od 7. -15.00 ure.
APARTMA -PRIKOLICE
OTOK PAG, Mandre ODDAJAMO POĆIT-NIŠKE APARTMAJE 50 m od morja. P 0038523697268, 00385915262861 a;.-4
OTOK KORČULA - Lumbarda, ODDAM APARTMAJE, krasna lokacija. P 0038-5915223310___
ADRIA 450 2+2, toal. prostor, baldahin, registrirana, I. 80. cena 390.000 SIT. P 040/72 56 46__979?
V Crikvenici ODDAMO NOVE APARTMAJE, pogled na morje, lep senčen vrt. P 0038551243519__«M
ODDAM APARTMA na otoku Krku od 18.8. do 31.8.2003. P 031/330-698
APARATI STROJI
Prodam B0Y 15 I. 69, v delovnem stanju.
P 20 12 193 _ 9749
Prodam MOTORNO ŽAGO Husquarna 365 staro eno leto, delala samo 8 ur, na je-senicah. P 031 /717-860__stm
Prodam PEČ za centralno kurjavo Ferot-herm z gorilcem CTE in vso pripadajočo opremo. P 202 71 04__8778
Prodam trifazne ELEKTROMOTORJE, različnih moči in KABLE različnih prerezov. tf 070/220-701 _ 9H13
PRALNI STROJ Gorenje, brezhiben, prodam P 041/878-494__9815
SAMONAKLADALKO SIP 16 m3 in eno-vrstni izkopalnik krompirja Hmezad, prodam. P031/8jt2^7j56_9833
ODDAM MLATILNICO za žito in SLAMO-REZNICO. P 041/865-129_9838
SILOKOMBAJN MEGNELE MB 220, prodm. P041/356-157 gaeo
GARAŽE
GARAŽO v Šk. Loki, lokacija Novi svet, prodam. P 041/359-695_9737
GLASBILA
TC INTONATOR, 1971HE komponenta za točno petje, v živo enostavna uporaba, ugodno. P 041/589-989 9794
Koncerti opernih arij
Mengeš - Od 10. do 16. avgusta boste lahko v Sloveniji poslušali in videli soliste Birminghamskega konservatorija. Koncerti pesmi in čudovitih melodij iz sveta opere in muzikala solistov bodo: v nedelo, 10. avgusta, ob 20.30 uri v Golf hotelu na Bledu; v ponedeljek, 11. avgusta, ob 21. uri v kulturnem centru Rogaška Slatina; v četrtek, 14. avgusta, ob 20.30 uri v Termah Snovik; v petek, 15. avgusta, ob 20.30 uri v Grand hotelu Emona v Portorožu; zaključni koncert pa bo v soboto, 16. avgusta, ob 20. uri v kulturnem domu v Mengšu. Vstopnice za koncert v Mengšu bodo na voljo v Vele restavraciji Komer, Trdinovi kleti in dve uri pred koncertom.
Predavanja
Osupljive najdbe
Kranj - Niz avdiovizualnih predavanj Osupljive najdbe se nadaljujejo na novi lokaciji, in sicer v banketi dvorani hotela Creina. Jutri, v soboto, 9. avgusta, ob 10. uri bo na sporedu predavanje Odgovori na težka življenjska vprašanja - kako najti notranji mir v tem nemirnem svetu?. Predaval boTihomirOdorčič, dr. med..
GR. MATERIAL
DRSNA VRATA z vodili, notranja vrata s kljukami,s vetilke stenske, barvno steklo, prodam. P 2041-793_w/
SUHE SMREKOVE PLOHE, DESKE (25 mm, 10 m2), špirovce (18 kom), prodam P 5801-351, zvečer 9848
HIŠE KUPIMO
V okolici Kranja kupimo stanovanjsko hišo cenovni razred do 36 MIO sit s pripadajočim zemljiščem za znano stranko z gotovino! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/347 323, 04/ 2362890
KRANJ - OŽJA OKOLICA kupimo več hiš, različnih velikosti za že znane stranke. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
KUPIMO HIŠE GORENJSKA manjšo, lahko starejšo hišo za znanega kupca. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 041/333 222, 2369 333 9388
Kupim starejšo hišo ali stanovanje potrebno obnove, v Kranju z bližnjo okolico. P 041/681-510 9535
HIŠE ODDAMO
ODDAMO v najem HIŠO z vrtom v okolici Kranja. P 041/714-719 9723
HIŠE PRODAMO
Na celotnem območju Gorenjske prodamo več stanovanjskih hiš, različne velikosti in cenovnega razreda. Za vse informacije smo vam na voljo na tel: 04/23 66 670, 04/ 23 81 120 ali na internet strani: www.itd-plus.si ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296,040/204-661
KRANJ, bližina centra - večja stan.hiša 3 etaže po 100 m2. stara 100 let, obnovljena 95, cena - 22,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, 051 320 700
KRANJ. Stražišče - 20 let stara hiša, dvostano-vanjska, vel. 12 x 11 m, parcela 616 m2, cena = 46,8 mio SIT, K3 KERN d.o.o.. Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, 051 320 700
KRANJ, Visoko - hiša cca. 100 m2 stan.površine, zraven gosp.poslopje, I. 1940, obnovljena 1990, parcela 715 m2, cena = 24,6 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, 051 320 700
KRANJ, Kokrica - stan. hiša 9 x 11 m, razgiban tloris, IV.grad.faza, parcela 541 m2, cena « 42,1 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, 051 320 700
ŽIGANJAVAS-hišavel. 9x 12m,stara21 let, parcela 574 m2, lepo urejena, cena = 33,0 SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, 051 320 700
KRANJ, Orehek - 1/2 stan.hiše 1. nad. (trosobno stanovanje) in neizdelano podstrešje, starost 30 let, parcela 240 m2, cena = 18,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, 051 320 700
Naklo, dvostanovanjska hiša, 180 m2 +k+m, stara 20 let na parceli 700m2, 39MIO sit možna menjava za vikend! Nepremičninska družba LOMAN, do o Kranj tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890
ČUDOVITI GORSKI IZLETI!
GORSKI SVET OKROG KAPRUNA - novo!!!      16.8. 6.500 SIT
AVSTRIJSKA JEZERA - Salzkammergut 23.8. 7.200 SIT
POGLED Z "ORLOVEGA GNEZDA" 6.9. 6.100 SIT
VEČNE BENETKE Z OTOKI - 13.9. 5.200 SIT križarjenje po Beneški laguni
NOČNA ZABAVA V GARDALANDU 23. 8., 30. 8. 5.500 SIT
PRAVLJIČNI BAVARSKI GRADOVI 6.-7.9. 22.500 SIT
VABLJENI Z NAMI NA PRIJETNO OSVEŽITEV NA SVEŽ GORSKI ZRAK!
Naročnikom Gorenjskega glasa priznamo 5 % popust.
ALPETOUR
potovalna agencija
Alpetour, d.d., in Gorenjski glas Vas vabita, da se oglasite v turističnih poslovalnicah po Gorenjski: Kranj - 04 201 3 220, Škofja Loka - 04 51 70 305, Tržič - 04 59 71 350, Radovljica - 04 53 20 445, Bled - 57 80 420.
OTOČE, 12 km iz Kranja, enodružinska odlično urejena stan, hiša, 30 let, obnovljena pred 5 leti, na parceli 700 m2, 150 m2 bivalnih povr., klet, garaža, CK, alarm ipd.Cena: 32.9 MIO sit. Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041/347 323, 04/ 2362890.
BLED, bližina jezera, hiša v izgradnji, 200 m2 površin, s starim gosp.poslopjem, na parceli 800 m2.Cena 37 MIO sit. Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890.
PREDDVOR, stan.hiša, 18 let, 180m2 površin + klet, s poslopjem 80 m2, primernim za obrtno delavnico, parcela 800m2, cena 37 MIO sit, možna menjava za manjšo posest v okolici Škofje loke! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890.
KORITNO, prodamo stanovanjsko hišo, visoko pritlično (134 m2) na parceli 511 m2, starost 27 let, cena 42 mio, SIT. J&T, NEPREMIČNINE, Kranjska c.2 (Hotel Grajski dvor), Radovljica, tel. 04-531 44 24, 041-738 454, 031-322 246.
BISTRICA PRI TRŽIČU, na cca. 992 m2 prodamo večjo enodružinsko hišo, cca. 108 m2 v etaži, stara 3 leta, v celoti podkle-tena, bivalno pritličje + mansarda s spalnicami in WC-jem, CK - olje, TEL., vseljiva po dogovoru. CENA: 70.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
KRANJ - ČIRČE, prodamo manjšo dvodru-žinsko hišo, strao 30 let, velikost stanovanjske površine 160 m2, velikost parcele 303 m2, ločena vhoda, garaža, kritina stara 2 leti, CK-olje, vsi priključki, vseljiva po dogovoru. CENA: 28.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj. nepremičnine. net
KOMENDA, na 883 m2 prodamo poslovno stanovanjsko hišo, velikost stanovanjske površine 340 m2, samostojna, zgrajena leta 1978, v kleti so delovni poslovni prostori z lastnimi priključki, v pritličju je trisobno stanovanje, v mansardi je ista razporeditev kot v pritličju + dve sobi, CK.olje, vsi priključki, balkon oz. terasa, vseljivo po dogovoru, prodamo. Cena: 63.000.000 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
KRANJ - ZGORNJE BITNJE, na cca 400 m2 zemljišča, prodamo visokopritlično hišo, staro 4.leta, v celoti podkletena, bivalno pritličje + neizdelana mansarda, vsi priključki, CK - olje, vseljiva po dogovoru. CENA: 46.500.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
MLAKA, Begunje na Gorenjskem; 86 m2, lastna, visokopritlična, letnik 1975, dvosobno stanovanje v pritličju, neizdelano podstrešje, CK. Ugodna cena: 12 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana, enota KRANJ, tel. 28 11 000.
ŽELEZNIKI; cca 100 m2 stanovanjske površine, prodamo letos obnovljeno, lastno, visokopritlično stanovanjsko hišo, pri plavžu. CK na olje, kuhinja, dnevna soba, kopalnica in dve spalnici. CENA: 14,9 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana, enota KRANJ, tel. 28 11 000.
KRANJ Vodov, stolp v mirni soseski na parceli 730 m2 prodamo dvostanovanjsko hišo z vrtom in garažo, cca 400 m2 uporabne površine, potrebno obnove, primerno tudi za poslovno dejavnost, 64 mio SIT, DRULOVKA lepo, vrstno enonadstropno hišo 6 x 17 m, na parceli 178 m2, cena 36,5 mio SIT, TRŽIČ v mirnem okolju z lepim razgledom prodamo 1 /2 hiše z vrtom in garažo, 140 m2 uporabne površine, cena 18 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2369 333, 041/333 222 9383
PODBREZJE v mirnem, zelenm okolju prodamo samostojno hišo zgrajeno I. 76, (K+P+2 medetaži+M), na parceli cca 600 m2, 389 m2 uporabne površine, cena 48 mio SIT.PODBREZJE prodamo obnovljeno, poslovno stan. hišo na parceli 996 m2, cca 600 m2 uporabne površine, 49 mio SIT, BREZJE ugodno prodamo visokopritlično hišo na parceli 587 m2, potrebna obnove (K+P+M), 250 m2 uporabnih površin, stanovanje v mansardi začasno zasedeno, cena 19,9 mio SIT, plačilo v dveh delih. DOM NEPREMIČNINE 202 33 00, 2369 333, 041 /333 222 9384
KOKRICA hišo (v IV. gr. fazi) na parceli 541 m2, lahko dvostanovanjska, 44 mio SIT, BREG OB SAVI visokopritlično hišo z delavnico na parceli cca 1000 m2, 60 mio SIT, LUŽE v dvostanovanjski hiši prodamo obnovljeno pritličje hiše z vrtom, cena po dogovoru. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2369 333, 041/333 222 9385
KRANJ Stražišče prodamo etažo hiše (25 l)z manšim vrtom, (4 ss, 95 m2/l, klet cca 30 m2) 18 mio SIT, BOHINJSKA BISTRICA prodamo starejšo hišo potrebno obnove na parceli 700 m2, 110 m2 stan.površine, 25 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 041 /333 222, 2369 333 938/
Zamenjam starejšo STANOVANJSKO HIŠO s pomožnim objektom in vrtom v Višnji gori na parceli v skupni izmeri 600 m2, za stanovanje v Kranju ali okolici. Tt 041/721-720 9668
Prodam takoj vseljivo POLOVICO starejše hiše z vrtom na Posavcu. Tt 041 /209-066
BEGUNJE - prodam polovico HIŠE s cca 900 m2 zemlje, z lastnim vhodom. Tt
5333-584 9846
IZOBRAŽEVANJE
MATEMATIKA, FIZIKA - instrukcije, sveto-vanje za izpite za vse šole. ENAČBA - izobraževanje, Resnik.s.p., Milje 67, Visoko, Tt 041/564-991,04/253-11-45 9512
IZGUBLJENO
Pogrešam DIGITALNO KAMERO Canon MV 500 - MV 500 i, 360 x digitalni zoom in 18 x objektiv. Poštenega najditelja prosim, da se oglasi Tt 051 /305-423 9727
KOLESA
Prodam otroško KOLO z vso dodatno opremo. V 040/545 559 9803
Prodam lepo ohranjeno MOŠKO OTROŠKO KOLO na 18 prestav, ugodno. Tt 041/265-650 9874
KUPIM
ODKUPUJEMO smrekovo, bukovo HLODOVINO in celulozni LES. Les odkupujemo tudi na panju. Kličite med 19.-21.uro na Tt 530-65-55 ali 041/721-637_9363
Kupim KOMBAJN za krompir - poljski. Tt 25-71-292 _9721
Kupim dobro ohranjen, rabljen PRALNI STROJ do 3 kg. g 040/240-105 9814
Kupim TRAKTOR Stajer 18 s koso. Tt 041/882-134 9824
TROSILEC HLEVSKEGA GNOJA in IZKO-PALNIK KROMPIRJA, kupim. Tt 031/798-
569 9834
Kupim železno peč za sušilnico, ne od centralne. tT 23 43-50 1 9849
LOKAL ODDAM
KRANJ, Primskovo - 4 pisarne 72 m2 v pritličju objekta, lasten vhod in parkirišče, obnova 90 leta in odprto skladišče 350,50 m2, cena pisarne - 1.165,00 SIT/m2, cena skladišča - 466,00 SIT/m2, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, 051 320 700_
KRANJ - pisarne v poslovnem objektu, vel. 107 m2, zgrajeno 99 leta, samostojna enota, klima, cena = 3.030,00 SIT/m2, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, 051 320 700
KRANJ CENTER ugodno oddamo več obnovljenih poslovnih površin, pisarne različnih velikosti. DOM NEPREMIČNINE, 202
33 00,041/333 222 9694
V Lescah ODDAM oz. prodam 1930 m2 ZEMLJIŠČA z obstoječo delavnico 100 m2. «031/65 01 54 po 18. uri 9757
LOKAL PRODAM
Kranj - bližina centra - skladišča, pisarne in proizvodnji prostori 1600 m2, možnost nakupa po delih, lastna parkirišča, I. 1940, cena = 82.000,00 SIT/m2, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, 051 320 700
I/IZ D M
NEPREMIČNINE
Te! 2021-353 MuiMioi trg J:
f0X.2022-566 !<**> Kranj
KRANJ, Zlato polje - poslovni prostor 28,3 m2 v pritličju objekta, objekt obn. 85, cena - 9,3 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, 051 320 700
Škofja Loka: gostilno 100 m2 z vrtom, obnovljeno pred 20 leti, oddamo za 164.200,00 SIT/m2, odkup inventarja 2,345.000,00 SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, 051 320 700
LESCE, prodamo proizvodno halo v industrijski coni velikosti 2000 m2, dvorišče 1000 m2, dostop z vlačilci, ob železniški progi (rampa), I. 1950, adaptiran prizidek 2001 (nova kritina), zelo primerno za kakršnokoli proizvodno dejavnost, cena 188 mio. SIT. J&T NEPREMIČNINE, Radovljica, 04-531 44 24, 041-738 454, 031-322 246.
MOTORNA KOLESA
Kupim lepo ohranjen MOPED APN 6, mlajši letnik. IT 041 /850-667 9312
Prodam motorno kolo GILERRA 125 kub, črne barve, 2.200 km, I. 01. V 2311-742
OSTALO
Ugodno prodamo PISARNIŠKI PULT za dve osebi, zastekljen. Tt 201 42 47 9530
BIOSPOZITIV - 2 blazini proti sevanju po polovični ceni. Tt 041 /315-382 9790
Prodam ohranjen 60 I KOTEL zažganjeku-ho, prekucni in "pajkelj". Tt 041 /821 -094
Prodam vrtno MIZO hrastovo s klopmi, novo, dolga 185 cm. Tt 041 /820-607 984;
PRIDELKI
Prodamo CVETJE GLADIOL 80 SIT, KUMARICE za vlaganje 300 SIT. Tt 25 36
565,041/789-608 9570
JAGODE SADIKE večkrat rodne in dvakrat roden, prodajamo. Vsak delavnik 8-17 ure, sobota 8-13 ure. Vrtnarstvo Gašperlin, Moste 99 pri Komendi, 01/83-43-587
SILAŽNO KORUZO z njive, prodam. Tt 041 /820-487 9733
NEPREMIČNINE
»5745444. BITI) PKKŠKKNON \ 50
Prodam KRMILNI KROMPIR. IT25 95 440
CVIČEK in dobro belo VINO. prodam. g 041/849-733_ara
KRMILNI KROMPIR, prodam. Tt 041 /378-900 9777
PODARIM
Podarim dva MLADA MUCKA, Tt 2324-
670 9873
POSESTI
Prodamo: VIRMASE pri Škofji Loki: 885 m2 stavbna parcela, cena = 27.000,00 SIT/m2, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, 051 320 700
BESNICA - stavbna parcela 666 m2 po 163.000,00 SIT/m2, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, 051 320 700
PREDDVOR - bližina stavbna parcela
I. 236 m2 po 14.000,00 SIT/m2, možnost nakupa samo polovice, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, 051 320 700
GOLNIK, parcela ca 1500 m2, ravna, mirna, sončna lega. Elektrika, voda in brunarica na parceli, cena 14.500 sit/m2, primerno za gradnjo dvojčka! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890
ŠENČUR, osrednji del, parcela 980 m2, stanovanjski objekt v III gr.fazi., možnost odprodaje dela parcele 400 m2! Cena 33 MIO sit! Nepremičninska družba LOMAN,
d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890
HLEBCE, stavbno zemljišče 975 m2, možno izgraditi dvojček, priključki na parceli. Cena 14 100 000 SIT. J&T NEPREMIČNINE, Radovljica, 04-531 44 24, 031-322 246, 041-738 454.
KRANJ - ČIRČE, prodamo zazidljivo parcelo za poslovni objekt, velikost parcele 2400 m2, prevzem možen takoj, CENA: 56.400.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj. nepremičnine, net
KRANJ - RAKOVICA - smer Besnica, prodamo zazidljivo parcelo, velikosti 750 m2, prevzem     možen     takoj. CENA:
II. 250.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj. nepremičnine.net
KRANJ, prodamo zazidljivo parcelo, 2.222 m2 , elektrika + voda na parceli, cena 38.920 mio. SIT. AGENT KRANJ, tel.
04- 23-80-430, 04-23-65-360. , agentkranj. nepremičnine.net
KRANJ - PREDOSUE, prodamo 750 m2 zazidljive parcele, zelo lepa lokacija, odprta proti SZ, ravna, prevzem možen takoj. CENA: 32.760,00 SIT/m2. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
LAHOVĆE na robu naselja prodamo več ravnih, zazidljivih parcel različnih velikosti, možnost gradnje na ključ, BREG ob Savi prodamo več lepih zaz. parcel po cca 400 m2 z gradb. dovoljenjem, BESNICA v mirnem naselju prodamo sončno parcelo 66 0 m2, 17000 SIT/m2, BREZJE ugodno prodamo ravno, sončno zazidljivo parcelo ob robu naselja, 572 m2, cena 7,5 mio SIT (13000 SIT/m2), BITNJE ravno, zaz.parce-lo ob cesti, 967 m2, cena po dogovoru, PREDDVOR okolica prodamo zaz.parcelo v hribu, cca 1000 m2 in vikend parcelo 400 m2, cena po dogovoru in KUPIMO PARCELE KRANJ,ŠK. LOKA, RADOVLJICA več zazidljivih parcel za znane kupce. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 041/333 222, 2369-333 9389
KRANJ BITNJE: zazidljivo PARCELO,4 80 m2 ali 960 m2, prodam. Tt 070/283-073
9529
Kupimo kmetijsko zemljišče (večje površine) v okolici Kranja, Škofje Loke, Medvod. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 041/333 222 9692
Kupim zazidljive PARCELE (večje površine) v okolici Čerkelj na Gorenjskem. Tt
051/212 890 9787
V Šenčurju vzamem v najem ali kupim 500-1000 m2 kmetijske zemlje. Tt 25-16-
410 9853
POSLOVNI STIKI
KRATKOROČNI KREDITI do 100.000 SIT v 1 uri! GORFIN.d.o.o., Kranjska c. 4, Radovljica, v 531-48-39, 070/30-10-14 9455
POZNANSTVA
POMLADNI VETER vabimo GORENJKE, mljaše in starejše,ki želijo spoznati novega moškega, da pokličete TT031 /612-541 ali 041/899 442 od 9. ure dalje, tudi ponoči/ ali pišite SMS. Veselimo se sodelovanja z vami! 9767
POMLADNI VETER 32 letno dekle višje postave, 43 letna gospa in 58 letna vdova, vse so Gorenjke in želijo spoznati primernega Gorenjca. Gospodje prosimo pokličite
5- 090 54 24 ali 090 54 25 (186 SIT/min), od 9 ure dalje tudi ponoči. Vabljeni tudi drugi, veseli vas bomo! 9768
RAZNO PRODAM
Prodam brezova in mešana DRVA ter TO-MOS ATX 50, kot nov. Tt 031/228-046
9762
Prodam SEKULAR in ENOJNO POSTELJO. IT 5742-216 0766
Prodam INDUSTRIJSKI SESALEC, PRTLJAŽNIK Thule za karvana, 3 fazni ELEK-TRO ŠTEVEC za grad. omarico. Tt 040/352-095, 040/630-678 9850
STANOVANJA ODDAMO
Škofja Loka- Podlubnik: 2SS, 62m2, XI. Nad, opremljena kuhinja, cena 65.000 SIT, predplačilo, varščina, prevzem možen takoj. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296,040/204-661
ODDAM 2 sobno STANOVANJE, opremljeno, CK, SATV, telefon. Tt 031/563-
508 9652
ODDAM 2,5 sobno.opremljeno STANOVANJE, Planina III, cena po dogovoru, Tt 232-46-07, mob 00436642437105 9725
ODDAM 2 ss, opremljeno in ogrevano v Tržiču. P041/366-724_9736
V najem ODDAM ENOSOBNO STANOVANJE, Planina III, Kranj. P 23 11 617 9759
VODOVODNI STOLP, dvosobno stanovanje, opremljeno, varščina, ODDAM. T? 23 15 600, 041/774 1 01 PIANOVA NEPREMIČNINE 9782
NEPREMIČNINE
ODDAM ENOSOBNO STANOVANJE v starejši hiši v Kamni gorici pri Radovljici. T! 051/20 88 44 9785
V Radovljici oddam GARSONJERO v najem, 26 m2, opremljena, za daljše obdobje. Tf 031 /563-015 983/
STANOVANJA KUPIMO
Na celotnem območju Gorenjske odkupujemo stanovanja različnih velikosti za znane kupce. Plačila takoj ali v zelo kratkem času. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296,040/204-661
ITD+nepremičnine
Slovenski trg 8,4000 Kranj teWox:2366-670,2366-677
GSM:041/755-296 E-MAILMftepremicnine@siol.net PRI NAS SE MAKSIMALNO POTRUDIMO ZA VAS DELAMO ZANESLJIVO, HITRO IN UGODNO.
JUI
RADOVLJICA, Cankarjeva, dvosobno ali trisobno stanovanje kupimo za znanega kupca. J&T, NEPREMIČNINE, Radovljica, 04-531 44 24, 041-703 839, 031-322 246.
KRANJ - PLANINA I, PLANINA II, PLANINA III, ŠORLIJEVO NASELJE, VODOVODNI STOLP, kupimo več garsonjer različnih velikosti za že naše znane kupce, do 10.000.000,00 sit.AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine.net
KRANJ - PLANINA I, PLANINA II, PLANINA III, ŠORLIJEVO NASELJE, ZLATO POLJE, kupimo več enosobnih stanovanj, za že znane stranke. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine.net
KRANJ - ZLATO POLJE, ŠORLIJEVO, VO-DOVODNI STOLP, NUJNO KUPIMO DVOSOBNO STANOVANJE ZA ŽE ZNANEGA KUPCA. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
STANOVANJA KUPIMO KRANJ kupimo več enosobnih stanovanj ali garsonjer za znane kupce. DOM NEPREMIČNINE, 202
33 00, 2369 333, 041 /333 222 9332
STANOVANJA NAJAMEMO
KRANJ - NAJAMEMO GARSONJERO ali 2 ss za našo stranko. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 041/333 222 9693
Mladi par najame GARSONJERO ali 1 ss v Kranju. Cena do 40.000 SIT. Tf 041/216-051, po 14. uri 9731
V Kranju z okolico ali Šk. Loki najamem SOBO s souporabo kuhinje in kopalnice. Tt 041 /64 83 64 9743
STAN. OPREMA
Poceni prodam lepo KUHINJO s hladilnikom in pomivalnim strojem za 250.000 SIT. Tt 2360-791, 041 /848 838 od ponedeljka do petka 9685
Prodam otroško SOBO Jurček. Tt20 45 044
Ugodno prodam RAČUNALNIŠKO MIZO. ■B-041/265-075 9351
STORITVE
SENČILA ASTERIKS, Rozman Peter, s.p., Senično 7, Križe, Tt 5955-170, 041/733-709, ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PLISE ZAVESE, KOMARNIKI, ROLOJI, MARKIZE, PVC KARNISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in ža-luzije, izdelovanje, svetovanje, montaža in servis. Dobava v najkrajšem času! 25
TESNENJE OKEN in VRAT, uvožena tesnila do 30 % prihranka pri ogrevanju. Prepiha in prahu ni več! Zmanjšan hrup, 10 let garancije. Tt 041 /694-229, 01/83-15-057, BE&MA, d.o.o., Ekslerjeva 6, Kamnik
SELITVE, HITRI PREVOZI, ODVOZ STAREGA POHIŠTVA, ODVOZ ODPADNEGA MATERIALA, PRENOSI KLAVIRJEV IN BLAGAJN, PREVOZI DOMA IN V TUJINI, HITRO IN UGODNO. Tt 041 /35-80-55, Matej Tt 041 /737-245, Tadej. Prevozi in selitve Tadej Brce s.p., C. Jaka Platiše 11, Kranj
Nudimo ugodne kredite do 6 let na osnovi osebnega dohodka ali pokojnine (09). Osebni dohodek lahko obremenimo preko tretjine, star kredit nI ovira. Tel.: 02/25-24-826, gsm 041/750-560, 041/331-991. Prodaja vozil NUMERO UNO, Dušan Šimunovtč, s.p. Mlinska ul. 22, 2000 Maribor
Izdelava podstrešnih stanovanj, predelnih sten, spuščenih stropov v Knauf izvedbi ali z oblogami, polog ladijskega poda, lamina-tov in parketa, obnova starih parketov in celotnih stanovanj. Planinšek Vilma s.p., Pre-bačevo 34, Kranj Tt 031/50-46-42 7698
ELEKTROINSTALACIJE Janez Valter s.p., Nova vas 15 a, Preddvor - gradite hišo, adaptirate staro, obnavljate stanovanje?! Nudimo vse vrste elektroinštalacijskih del. »041/760-616 9342
Prevzamemo VSA ZIDARSKA DELA - od temeljev do strehe, tudi adaptacije, notranje omete, škarpe, fasade, tlakovanje dvorišč, kanalizacija - delamo hitro in poceni. Tt 041/593-492, Bytyqi oče in sin d.n.o, Cegelnica 48 b, Naklo 9512
STROJNO IZDELOVANJE estrihov
Klemene, Pokopališka tO, Naklo
tel.: 04/25 718-13 041/632047
Klemmu: Vladimir fi.[>.
ASFALTIRANJE in TLAKOVANJE DVORIŠČ, dovoznih poti in parkirišč, polaganje robnikov ter pralnih plošč, izdelava betonskih in kamnitih škarp, izkopi ter odvoz materiala na deponijo. Adrovič & Comp., Jelovška 10, Kamnik, 041/680-751, 01/839-46-14 9553
SLIKOPLESKARSKA DELA, FASADE, BANDAŽIRANJE STEN, opravljam HITRO in po ugodni ceni. Tt 031/427-127, Bolič Borka,s.p., Kidričeva 4 b, Kranj 9529
GRADBENIK REXHO, Adergas 13, Cerklje, IZVAJA OD TEMELJEV DO STREHE, NOTRANJI OMETI, PREDELNE STENE, OMETI FASAD, KAMNITE ŠKARPE, UREJANJE IN TLAKOVANJE. Tt 041 /589-996
KROVSKO - KLEPARSKA DELA obnova dimnikov, barvanje napuščev BRAMAC, GERARD, ESAL, TONDACH, DECRA, CREATON, SENDVIČ PLOŠČE itd. hiter nastop del, v AVGUSTU NUDIMO 5-8% popust. Gostič Krovstvo, Tržaška c. 2, Tt 01/4344-885,031/875-222 9755
VODIMO POSLOVNE KNJIGE za d.o.o. in s.p. Zelnik in partnerji d.n.o., Jezerska c. 63, Kranj, Tt 041 /518-632 9355
STANOVANJA PRODAMO
Tržič- mestno jedro: Prodamo garsonjero popolnoma obnovljeno, 30m2, I.nad, vseliva po dogovoru, cena 6.6 mio ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23 66 670, 041/755-296,040/204-661
H S-*SVyC?\ www.loka-sp.si
Lb^uSalnepremičnine
promet; rwpr«rtCnlrram(
Fajfar Jane? s.p.
Kapucinski tig 13, (nad avtobusno postajo) Škofja Loka. tel.: 04/50-60-300, 041/647-547
Tržič-Bistrica: Spodnja etaža hiše- 3SS,cca 90m2+ cca 400m2 vrta+ garaža, zelo lepo, čudovita lokacija, takoj vseljivo, vredno ogleda, cena 18 mio ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23 81 120 , 041/755-296,040/204-661
Kranj- mestno jedro: 2SS, 46m2,1 nad, lasten vhod, zelo lepo takoj vseljivo, cena 10,5 mio ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296,040/204-661
Kranj-Planina II: 2SS,54m2,V. nad,vsi priključki, zelo lepo, cena 14,5 mio ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296,040/204-661_
Kranj-Orehek: 2,5 SS, 55m2, pritličje-del-no polkletno, izredno lepo, funkcionalen razpored, popolnoma obnovljeno, lastno parkirno mesto, takoj vseljivo, cena 14,5 mio ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296,040/204-661
KRANJ, center -1 G 28,30 m2 v 1. nad., obnovljeno 95, cena - 8,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, 051 320 700
KRANJ, Planina II - 2 SS + K 82 m2 v pritličju z atrijem., I. 82, cena = 21,3 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, 051 320 700
KRANJ, Planina I - 2 SS 63 m2 v 3. nad., I. 74, obnovljeno, cena = 14,7 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, 051 320 700
KRANJ, Planina I - 2 SS 63 m2 v pritličju, I. 74, obnovljeno, cena - 15,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, 051 320 700
KRANJ, Planina I - 2 SS + K 95 m2, 2. nad. I. 75, cena - 18,7 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, 051 320 700
KRANJ, pri avtobusni postaji - 4 SS 87 m2, 13. nad., obn. 86 I., cena = 19,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, 051 320 700
KRANJ, Planina I - 3 SS 79,8 m2 v pritli., I. 75, cena - 16,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, 051 320 700
KRANJ, Planina II - 2 SS 68 m2 v 7. nad., predelano v 2,5 SS, I. 86, cena = 15,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, 051 320 700
KRANJ, Planina III - 2 SS 63 m2 v l.nad., nizek blok, pogled na njive, I. 87, cena = 16,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, 051 320 700
KRANJ, Zlato polje - 2 SS 48,5 m2 v 2. nad., I. 64, obn.2001, cena =12,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, 051 320 700
TRŽIČ, Preska - 3 SS 87,4 m2 v 4. nad., I. 86, cena = 16,1 mio SIT, možnost nakupa garaže, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700
rUPALIČE ■ 3 SS 78 m2 v dveh etažah, 1.2003 in 4 SS 92 m2 v treh etažah, vse po 250.000,00 SIT/m2, I. 2003, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700
JESENICE - 2 SS 56 m2 v 1nad., zastekljen balkon, I. 83, cena - 9,3 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700
V PREDDVORU na voljo še 4 stanovanjske enote (izgrajene "na ključ"), primerne tudi za vikend apartma.Možna takojšnja vselitev! Cena: že od 230.000 sit /m2 ! Možnost odloga dela plačila! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041 / 347 323, 04/ 2362890
OREHEK pri Kranju, prodamo več novih stanovanj izgrajenih na ključ, velikosti od 37 m2 do 150 m2, možnost nakupa tudi du-pleks enote. Prevzem možen že v septembru 2003! Cena: od 235.000 sit/m2, uredimo ugoden kredit s 40% lastne udeležbe Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041/347 323, 04/ 2362890
KRANJ, Kebetova ulica, 3 sobno, 4.nadstropje, nizek blok, 35 let, preurejeno in kvalitetno obnovljeno, CK plin.Cena 17,7 MIO sit! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.:041/ 347 323, 04/ 2362890
KRANJ, Valjavčeva ul., dvosobno, 34 let, adaptirano, CK plin, SZ lega, 13,5 MIO sit, takoj vseljivo! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.:041/ 347 323, 04/ 2362890
PREDDVOR, manjše dvosobno, novo, 54 m2, novo, 1.nadstropje/3, vseljivo takoj. Zelo ugodni plačilni pogoji, cena 13,9 MIO sit! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890
KRANJ, Vrečkova ulica, garsonjera 30 m2, ločena kuhinja, lani popolnoma obnovljena, delno opremljena, visoko pritličje, nizek blok 25 let, vseljiva takoj, cena 9,8 MIO sit. Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890
BLED, prodamo garsonjero 29,5 m2 v II. nadstropju več stanovanjskega objekta, adaptirano v letu 2003. Cena 9,6 mio. SIT. J&T NEPREMIČNINE, Radovljica, 04-531 44 24, 031-322 246.
BLED, prodamo 1 1/2 ss velikosti 40,5 m2 v pritličju, atrijsko, adaptirano 2003 za 14,1 mio. SIT. J&T NEPREMIČNINE, Radovljica, 04-531 44 24, 031-322 246.
BLED, prodamo 2 ss v izmeri 58 m2 v II. nadstr. več stanovanjskega objekta, adaptirano v letu 2003 za ceno 18,25 mio. SIT. J&T NEPREMIČNINE, Radovljica, 04-531 44 24, 031 322 246.
nepremičnine, d.o.o.
Pod Plevo« 42, Sk. lok, tel- 5H4M0, 041 /425-380
PONOVNO NOVA STANOVANJA, KRANJ - ČIRČE, ŠEST STANOVANJSKI OBJEKT Z LASTNIMI PARKIRIŠČI, ŠTEVCI ZA HLADNO IN TOPLO VODO - KALORIMETRI. NA RAZPOLAGO ŠE ŠTIRI STANOVANJA, IN SICER: -2S.S. S KABINETOM (72 m2) V PRITLIČJU Z LASTNIM VHODOM, 2S.S. S KABINETOM ( 81 m2) PRAV TAKO V PRITLIČJU IN LASTNIM VHODOM, 3S.S. (77,50 m2) V 1.NADSTROPJU TER 3S.S. ( 75 m2) V MANSARDI, VSA STANOVANJA IMAJO TERASO OZ. BALKON. 1.150,00 EUR/M2, VSELJIVA JANUAR 2004. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine.net
KRANJ - CENTER, v zelo lepi, komplet obnovljeni staromeščanski hiši, prodamo mansardno garsonjero, 28,20 m2, obnovljena leta 2000, francoski balkon, vsi priključki, lastni števec za elektriko, vseljiva takoj, cena 8.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
TRŽIČ- DETELJICA, prodamo lepo prazno enosobno stanovanje predelano v enosob-no stanovanje s kabinetom, 40,67 m2,v 5. nadstropju, staro 30 let, CK-olje, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 10.500.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj. nepremičnine.net
KRANJ - PLANIAN III, prodamo enosobno stanovanje s kabinetom, staro 16 let, 53 m2, balkon, vsi priključki, 3.nadstropje/4, vseljivo po dogovoru. ČENA: 15.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj. nepremičnine, net
KRANJ - ZLATO POLJE, prodamo enosobno stanovanje v 3.nadstropju, blok je star 5 let, velikost stanovanjske površine 37,90 m2, balkon, CK-plin, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 12.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj. nepremičnine, net
KRANJ - PLANINA III, prodamo enosobno stanovanje v 1.nadstropju/8, velikosti 42,20 m2, staro 16 let, lega JZ, vsi priključki, brez balkona, vseljivo po dogovoru. CENA: 11.500.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
PREMIČNIN
Hewei«ovs testa S, Kranj 0.0.o7v
2026™ 17 2
KRANJ - CENTER, prodamo zelo lepo enosobno stanovanje v dveh etažah, prenovljeno pred 7. leti, 43,20 m2, CK, Tel. priključek, komplet opremljeno, vseljivo po dogovoru. CENA: 11.800.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
loman d.o.o., mladinska ulica 2., 4000 Kranj, tel.: 04 236 28 '90, 04 236 28 91, gsm: 041 347 323 e-mail: loman@volja.net
KRANJ - ZLATO PODE, prodamo dvosobno stanovanje predelano v trosobno stanovanje, 56,70 m2, staro 5 leta, 4. nadstropje/nizek blok, balkon, komplet opremljeno, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 17mio. SIT. AGENT KRANJ," tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine.net
KRANJ - CENTER, v komplet obnovljeni zelo lepi staromeščanski hiši, prodamo dvosobno stanovanje v fazi adaptacije, staro 60 let, 70,90 m2, 1. nadstropje, balkon + so-m/tnemi delež vrla, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 16.300.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
a    * lomtf)
Tomtneeva 2. 4000 Kranj ■ Stražišče 04/2315-SOO. fax- 04/2315-601
041/774-101
POSR€DOVPiNJ€, 2RSTOPRNJ€, PflOOflJR
DOM
nepremičnine
04/202-33-00, 041/333-222
Damjanu Kniutberger s.p.. Stritarjeva 4, Kranj www.dom-nepremicnine.com
KRANJ - ZLATO POLJE, prodamo dvosobno stanovanje 46,30 m2, staro 29 let, 2.nadstropje, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 12.600.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
KRANJ - PLANINA I, v 3. nadstropju prodamo dvosobno stanovanje, 63 m2, staro 30 let, balkon, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 15.500.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
KRANJ - PLANINA II, prodamo dvosobno stanovanje, 68,30 m2, staro 25 let, 4. nadstropje, balkon, vsi priključki, kuhinja brez bele tehnike, vseljivo po dogovoru. CENA: 16.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine, net
KRANJ - PLANINA II, prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom, 79,80 m2, staro 24 let, 1. nadstropje, balkon, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 17.400.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj. nepremičnine, net
KRANJ - VAUAVČEVA, prodamo trisobno stanovanje, 74,90 m2, staro 35 let, visoko pritličje/nizek blok, balkon, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 17.500.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj. nepremičnine.net
OAD
NEPREMIČNINE
Hotel Grajski dvor. Kranjska c. 2, 4240 Radovljica, tel.: 04/531-44-24. O3I/322-246.04I/7O3-839
KRANJ - NAZORJEVA, prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom, 81 m2, staro 40 let, 4.nadstropje/nizek blok, zaprta loža, vsi priključki, vseljivo po dogovoru.CENA: 18.500.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
KRANJ - GORICE, prodamo štirisobno stanovanje v hiši, staro 11 let, 130 m2 stanovanjske površine, visoko pritličje, komfortno stanovanje z krušno pečjo, vsi priključki, po celem stanovanju parket, velika kopalnica z talnim gretjem, 2*balkon, pripadajoče zemljišče in parkirišče v sorazmernem deležu, vseljivo po dogovoru. CENA: 24.500.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
KRANJ - VODOVODNI STOLP, prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom, 67,60 m2, staro 40 let, 3.nadstropje, zastekljen balkon, CK-plin, vsi priključki, vseljivo Novembra 2003. CENA: 16.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-36p, agentkranj .nepremičnine .net
KRANJ - ZLATO POLJE, prodamo trisobno stanovanje s klimo, 74,10 m2, 4. nadstropje, staro 5 let, CK-plin, vsi priključki, kuhinja v kompletu z belo tehniko, možnost nakupa lastnega boksa, vseljivo konec leta 2003. CENA: 19.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
cilpdom
| NEPREMIČNINSKO! POSLOVANJE
BLED - 85 m2, lastno 2-sobno stanovanje v mansardi letos obnovljene hiše, na mirni lokaciji, takoj vseljivo. Cena: 25,9 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana, enota KRANJ, tel. 28 11 000.
KRANJ Planina I sončno 1 ss, 39,80 m2/VII, V-Z, 10,5 mio SIT, KRANJ Zlato polje, obnovljeno 2 ss, 49 m2/IV., CK plin,-13 mio SIT, KRANJ Tuga Vidmarja, 2,5 ss, 82 m2/l., 2 balkona, 17,5 mio SIT, KRANJ J. Platiše ugodno prodamo 2,5 ss z lepim razgledom, 85 m2/V, 2 balkona, V-Z, 16 mio S/T, Kranj Planina I obnovljeno (kopalnica, vrata, okna PVCj, 2,5 ss, 63 m2/PR, 14, 7 mio SIT. KRANJ Planina I sončno 3 ss, 78 m2/V, 14, 9 mio SIT (možno kupiti tudi garažo). DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2369-333, 041/333 222 _93ao
KRANJ Planina I 2 ss+k, 54,80 m2/IX, lep razgled, J-Z, 13,2 mio SIT, TRŽIČ sončno z lepim razgledom, 3 ss v hiši z vrtom in garažo, 139 m2+344 m2 vrta, 18 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2369 333, 041/333 222_938i
KROPA, enosobno stanovanje, 28 m2, blok,priključki, opremljeno. Cena 6 mio SIT, prodam. «23 15 600, 041/774 101 PIANOVA NEPREMIČNINE 9779
ZLATO POLJE, dvosobno stanovanje, 3. nadstr., priključki, CK plin, cena 13 mio SIT. »23 15 600, 041/774 101 PIANOVA NEPREMIČNINE_orm
Planina - Vrečkova, prodam obnovljeno GARSONJERO, 29,5 m2, 9,6 mio SIT. Tt 031/813-068_ 97B6
Enosobno stanovanje blizu Vodovodnega stolpa, prodam. Tt031 /823-376 9835
Kranj Gorenja Sava 3 sobno STANOVANJE v večstanovanjski hiši, vredno ogleda prodam, cena 12.000.000. Tt 041/873-
63 3 9863
TOVORNA VOZILA
Prodam MB SPRINTER 312 D podaljšan in povišan, I. 98, prevoženih 80.000 km. Tt 041 /648-308 9764
VOZILA DELI
Ugodno prodam DELE za Subaru in Nis-san Micra. g 041/286-718_9726
Prodam KOMBI TAM 80 po delih. Tt 041/214-500 9791
VIKENDI
TRŽIČ, lesena brunarica, parcela 593 m2, cena 6 mio SIT, prodam. w 23 15 600, 041/774 101 PIANOVA NEPREMIČNINE 9781
FR^ST
d.0.0. Kranj
Nepremičninska hiša Frast, d.o.o. PE Šuceva 27, 4000 Kranj
04/234-40-80, 041/734-198
e-ma/7:neprem/cn/ne@frasf.s/
VIKEND (10 km) od Podčetrtka z vsemi priključki, prodam, 6,2 mio SIT. Tt 041/419 888 9804
VOZILO KUPIM
Največ za vaše poškodovano vozilo, tudi totalko. Takojšnje plačilo, prepis, odvoz. Tt 031/770-833 a?«
NAJUGODNEJŠI ODKUP KARAMBOLI-RANIH VOZIL od letnika 1995 dalje, Tt 01/4261-315, 041/614-013_9739
Kupim TOMO AVTOMATIC. Tt 031/635-
78 9 9788
Kupim RENAULT CLIO 1 ali TVVINGO letnik 97/98. Tt 031 /686-924 9793
VOZILA
ODKUP RABLJENIH VOZIL od I. 1992. Plačilo v GOTOVINI, uredimo prenos lastništva. ADRIAAVTO.d.o.o., Partizanska c. 1, Škofja Loka (bivša vojašnica). IT 5134-148, 041/632-577 m
ODKUP, PRODAJA, PREPIS RABLJENIH VOZIL, GOTOVINSKA PLAČILA. Tt 20-11-413, 041/707-145, 031/231-358, Avto Kranj d.o.o., Savska c. 34, Kranj 8839
ODKUP PRODAJA PREPISI RABLJENIH VOZIL. MEPAX d.o.o., 23 33 298, 041/773-772_na»
Prodam R 4, letnik 1989. Tt 031/504-
658 9719
SHARAN 1.9 TDi 110 KM, I. 99,model 00, 134.000 km, servisna knjiga, vsa oprema, cena po dogovoru. Tt 031 /519 308
9729
Ugodno prodamo THALIA DYN 1.4 16 V I. 2002, MEGANE 1.9 dCi DYN CONF. I. 2002, MEGANE 1.6 RT I. 96, LAGUNA EX 1.9 DCI I. 2003, VW TRANSPORTER 1.9 FURGON I. 95, POLO 55 5 v I. 95, R 5 FIVE 1.94, R 19 RT 1.4 1.95. Za vsa vozila možen kredit brez pologa. Vozila so servisirana. Tt 281-5711 ali 281-5712 RENAULT PREŠA, d.o.o., Cerklje 9746
R 5 I. 90, rdeče barve, reg. do 2004, nove gume, 150.000 SIT in ŠKODO FAVORIT I. 93, rdeče barve, reg. , nove gume, 180.000 SIT. Tt 040/705-386 9747
Prodam GOLF II bencin, I. 88, reg. celo leto, izredno lepo ohranjen in HONDO Cl-VIC 1.5 16 VHB, I. 90, lepo ohranjeno. Tt 031/265-242 9761
Prodam Z 750, I. 84, lepo ohranjen, neregistriran, cena 35000 SIT in letne gume Sava Intensa 195 60 15, vožene 4 mesece, cena 30.000 SIT. tt041/481-097 9763
Prodam R 5 CAMPUS, I. 93, prevoženih 103.000 km, cena 300.000 SIT. Tt 031/532-567 9798
Prodam CLIO 1.2 RN, I. 91, 117.000 km, metalik temno sive barve, 5 vrat, cena 270.000 SIT. Tt 041 /735-883 9819
RENAULT 4 1.1992, bel. opravljen tehnični, lepo ohranjen, 95000 km. Tt 041 /818 912, 041/469-771 9839
FIAT TIPO 1.4 S, I. 93, reg. do 8/04, rdeč, prodam. «041/820-119 9858
Prodam lepo ohranjen GOLF JXB, I. 89, cena po dogovoru. Tt 2561-068, 031/605-072 9865
ZAPOSLIM
V redno delovno razmerje sprejmemo KV MESARJA, KUHARJA IN POMOŽNEGA DELAVCA. Mesarstvo Oblak, s.p., Delavska ulica 18, Žiri, tt 041/650-975 9567
VOZNIKA C ali C in E kategorije s prakso v mednarodnem transportu, redno zaposlimo. VRBA, d.o.o., Kranj, Struževo 4, Tt 041/614-722 9574
Najamemo AVTOPREVOZNIKA s kombijem, prostornine vsaj 15 kubikov, za razvoz kruha od 3 do 8 ure zjutraj, na relaciji Bled-Kranj-Bled, vsak dan. Tt 031/395-545, Pekarna Planika, d.o.o., Triglavska 43, Bled 9732
Delo dobi UPRAVUALEC TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE z izkušnjo. Piran-ha.d.o.o., Podlubnik 99, Šk. Loka, 041/620-356 9735
Iščem osebo za 1 xtedensko čiščenje stanovanja na Kokrici. Tt 041 /647-427 9738
NOVO d.o.o., Cesta 24. junija 23, 1231 Lj.-Črnuče - zaradi razširitve dejavnosti zaposlimo več trgovcev-k v trgovini v Kranju. Pogoj: končana trgovska šola, predhodni preizkus znanja in sposobnosti. Kanidati naj oddajo svoje prošnje na zgoraj naveden naslov v roku 8 dni. 9745
VOZNIKA C in E kategorije REDNO ZAPOSLIMO v domačem in mednarodnem transportu. «040/20-60-75, 25 65 610, Valter transport, Gorice 61, Golnik 9830
Iščemo FRIZERKO z izkušnjami. Tt 235 73 10, Lenart Pire,s.p., St. Žagarja 40
9831
Iščem VOZNIKA C kategorije za razvoz živil po Gorenjskem. »041/515-616, Polja-nec Franc,s.p., Sebenje 23, Tržič 9854
Zaposlimo SKLADIŠČNIKA. Prednost imajo kanidati s poznavanjem ogrevalno-sanitarne tehnike in izpitom za viličarja. Preizkusna doba 3 mesece, možnost redne zaposlitve. Prošnje s kratkim življenjepisom pošljite na naslov: Veto,d.o.o., Brnčičeva 25, 1231 Ljubljana 9856
Zaposlimo TRGOVCA za delo v maloprodaji. Prednost imajo kadnidati s poznavanjem ogrevalno - sanitarne tehnike. Preizkusna doba 3 mesece, možnost redne zaposlitve. Prošnje s kratkim življenjepisom in potrdili o izobrazbi pošljite na naslov: Veto,d.o.o., Brnčičeva 25, 1231 Ljubljana
9857
Zaposlimo PEKA. »041/799-249, Robert Bernik s.p., Bukovščica 25, Selca
9859
Zaposlimo TAJNICO-ka za opravljanje tajniških del (mlajša upokojenka-ec). Pogoji: srednješolska izobrazba z obvaladanjem računalništva. Prijave poslati na Društvo upokojencev Kranj, Tomšičeva 4, z oznako "za razpis"     „ 9864
Iščemo komunikativna dekleta ali upokojenke za delo v telefonskem studiu v Kranju. Delovni čas prilagodljiv. Pokličite 201-06-85, Prešernova družba d.d., Opekarska 4 A, Ljubljana 9875
ZAPOSLITEV IŠČE
Iščem redno zaposlitev. Imam izpit B kategorije. Akviziterstvo odpade. w 031/770-
27 9 953,
Iščem zaposlitev v okolici Škofje Loke, varstvo dveh otrok od 6.8. 2003 dalje. » 5121-371 9772
«■« »s. *»*»«?. im •   rsift rvi
4220 si. >•„ u*n
Tel.: 04 513 75 90 _OSMe 041 880 »38
www.tridanepremicntne-ij.si
Iščeva delo: varstvo otrok na domu, starih od 4 leta in več, Kranj z okolico, (od 17.8.03-31.8.03). » 040/249 795 98io
Če vas ni doma, poskrbiva za vaše DOMAČE ŽIVALI na domu od 17.8.03 do 31.8.03 v Kranju ali njegovi okolici. » 04*0/249-
795 gen
ŽIVALI
Prodam BIKCA in TELICO simentalko ter ODOJKE za nadaljno rejo. Jovanovič, Škofjeloška c. 92, kranj 94so
En teden starega čb BIKCA prodam, cena 500 SIT/kg. »041/645-259_9722
Prodam 10 dni staro TELIČKO čb. » 031/745-612 9730
Prodam KRAVO mlado, brejo simentalko. »5723-103 9734
RJAVE JARKICE tik pred nesnostjo dobite po 12. avgustu. Zbiramo naročila. Oman Janez, s.p.,Zminec 12, Šk. Loka, Te 512-7878 9740
Prodam 3 TELIČKE simentalke, stare od 10 do 20 dni. Tenetiše 29, Golnik 9744
Prodam KRAVO simentalko staro 6 let, 6 mesecev brejo, za nadaljno rejo. » 031/841-617 9748
Prodam ŽREBCA, star 5 let, pasme Tra-kenec, za terensko ježo, zelo miren. » 041/647-602 h/m
Prodam BIKCA simentalca težkega cc 120 kg. »255 11 66 9756
Prodam čb TELICO brejo 7 mesecev. Ah-čin Jože, Vojsko 9, »01/8324-503 9753
CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO, DA SMO SE PRESELILI V NOVE POSLOVNE PROSTORE,
TAL N
d.0.0.
DORFARJE 17, 4209 ŽABNICA. Tel.: 04/513 74 00, fax: 04/513 74 01, GSM: 031 66 44 66, www.talon.si
• MENJALNICA • ODKUP IN PRODAJA VOZIL • PRODAJA TOMOS PROGRAMA
VLJUDNO VABLJENI!
Prodam 80 kg težkega BIKCA mesne pasme šarole. » 031 /635-437 9765
Prodam TELICO simentalko, staro eno leto in TELICO simentalko 9 mesecev brejo od dobre krave. » 25 21 678 9770
Prodam 2 BIKCA simentalca, stara 7 in 8 mesecev. »031/575-053 9771
PRAŠIČE, različno težke prodam in pripeljem na dom. » 041 /724-144 9773
Prodam BIKCE simentalce, težke 120 kg. Rozman, 595-77-67 9774
ZLATE PRINAŠALCE, čistokrvne mladiče, primerne za oddajo, prodam. » 51-31-103,031/55 44 96 9776
6. septembra bodo naprodaj MLADE KOKOŠI NESNICE (20 tedenske rjave jarkice). Zbiramo naročila. Žabnica 39, »23 11 767
Prodam ZAJCE za pleme in mladiče za nadaljno rejo. »256 18 79, 031/511-102
Prodam BIKCA simentalca, star 10 dni. » 252 10 87_9784
Prodam težko TELICO tik pred telitvijo. » 041/735-991 9789
Prodam 2 BIKCA čb, stara 10 dni. Trboje 53
Prodam TELIČKO simentalko, staro 7 dni ter bazen za mleko. » 041 /204-496 9797
Prodam BIKCA težkega okrog 130 kg, tehtnico za 100 kg. »031/378-946 gaoo
ODDAM tri leta staro PSIČKO - škotsko ovčarko. »041/326-673 9301
■ VJ Rratov Prapmtnik 10.4?n? Naklo «• Tel./Fax: 0-1/257-6052
PRODAJA IN
MONTAŽA IZPUŠNIH š-SISTEMOV TER . u-sJ^ AVTOMOBILSKIH
belcev wmdhROEf
Prodam TELICO simentalko tik pred telitvijo. » 2521-806 9802
Prodam čistokrvne BERNARDINO^, stare 7 tednov, cepljene in čb BIKCA. » 5725-
042 9805
BIKCA in TELIČKO simentalca, stara 14 dni in 2 TELICI simentalki v 9 mesecu bre-josti, prodam. »5744-618, 041/607-401
9806
Prodam TELIČKO in BIKCA simentalca, stara 7 dni. Voklo 63, 259 11 91 9809
član NZ
NEPREMIČNINE
sedaj tudi na internem
GSM: 041-331-886
Prodam domače, očiščene PIŠČANCE, lahko tudi po kosih z dostavo na dom. » 041/515-867 9825
Prodam TELIČKO simentalko, staro en teden in limuzin, staro 20 dni. » 031/417-
221 9826
Prodam RJAVE KOKOŠI pred nesnostjo, stare 19 tednov. Beleharjeva 49, Šenčur, 25 11 875 9827
Prodam nekaj KOZ in mladičev srnaste pasme. »040/842-465 9829
Prodam dva BIKCA čb in MLIN za mletje žita. »041/350-263 9832
Prodam PUJSKE 20-60 kg, za odojke ali nadaljno rejo. » 515-04-00 9836
Prodam 14 dni starega čb BIKCA in krmilni krompir. Kuralt, Žabnica 49, » 2311-
810 9840
Prodam PRAŠIČE 80 - 100 kg, domača krma. »041/955-536 984i
OVNA jezersko - solčavske pasme, pro-dam. »041/882-021_9842
Prodam 10 dni starega TELIČKA. » 040/516-409 9844
Prodam enoletne KOKOŠI in mlade KOZE. »031/339-003 9852
Prodam simentalca stara 7 tednov in čb bikca 10 dni. »031/253-521 gsei
Prodam TELIČKO simentalko, staro 14 dni. »252-28-16 9862
Prodam TELIČKO simentalko, staro 10 dni. »25-22-171_9870
BIKCA simentalca 170 kg, prodam. »25
11 87 3 9872
ŽIVALI KUPIM
ODKUPUJEMO mlado, pitano govedo (krave, teleta). » 041/650-975, Mesarstvo Oblak, Žiri 9566
Kupim BIKA simentalca od 200-300 kg. » 533 80 54 geoa
MAK le r bled d.o.<j
PRODAJA NEPREMIČNIN
I >(>() bled, ljubljanska nvsla '\
tel: 5767-600, 041/647-974
Prodam KRAVO simentalko, brejo 6 mesecev. »040/531-882 9816
Prodam TELIČKO simentalko staro 10 dni, lahko tudi s kravo. » 518-53-60 9817
Prodam BIKCE simentalce, različnih starosti. Celar, Žablje 4, » 25 60 225 98is
Prodam mlado KOZO z mlekom ali pet mesečno KOZICO. » 2328 858 9821
Podjetje Familv Frost d.o.o. išče dostavljavca.
Izpit B kategorije, komunikativnost in urejenost.
Tel.: 041 / 395 440 do 15. ure
Trg Svobode 6, 4290 Tržić, Slovenija tel.: 5964-550, 5924-300
imm.ti/ic<Paiol.n»t, http://agancljn-tnima.fti
Takoj zaposlimo:
2 slikopleskarja 1 vodjo skupine slikopleskarjev 2 polagalca parketa
Kalan Peter, s.p., Bertoncljeva 36, Kranj, tel.: 041/735-935
AVTOMEHANIKA LUŠINA FRANC s.p. Gosteče 8
4220 ŠKOFJA LOKA razpisuje prosto delovno mesto
UŠINAI
AVTOHISA
PRODAJALEC VOZIL,
NABAVA REZERVNIH DELOV IN MATERIALA, PRIPRAVA IN ČIŠČENJE VOZIL
Pogoji-.
- IV. stopnja strokovne izobrazbe trgovske usmeritve,
- samostojnost pri delu,
- vozniški izpit B kategorije,
- poznavanje dela z računalnikom.
Zahtevane delovne izkušnje:
1 leto delovnih izkušenj na enakih oz. podobnih delih
Delovno razmerje se sklepa za določen čas - za dobo enega leta -s začetkom 1. septembra 2003.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite na naslov Avtomehanika Lušina Franc s.p. Gosteče 8, Škofja Loka, v osmih dneh od objave oglasa.
ndomplan družba za inženiring, nepremičnine, urbanizem mg in energetiko, d.d.
11
041/647-433, 051/319-651
STANOVANJE PRODAMO
' na Planini I. v Kianju prodamo 2*2 kabinela stanovanje v VI. nadstropju, izmere 91 m2, staro 26 let. cena 17.7 mio SIT; " v Kranju na Planini I. prodamo 3-sobno ♦ 2 kabineta stanovanje, III. nadstropje, v izmeri 103,7 m2 , staro 24 let, cena 23.3 mio SIT;
' v Kranju na Planini 1. prodamo dvosobno ♦ 2 kabineta stanovanje v IV. nadstropju, izmere 88.6 m2 , staro 28 let. cena 19,3 mio SIT;
' v starem mestnem jedru Kranja prodamo starejše trosobno stanovanje brez centralnega ogrevanja v I. nadstropju, izmere cca 130 m2. staro cca 150 let, delno prenovljeno, cena 21.2 mio SIT;
■ v Lescah prodamo starejše trosobno stanovanje, potrebno obnove, v II. nadstropju, izmere 75 m2 . staro 51 let, cena 13,2 mio SIT;
' v Škofji Loki prodamo dvosobno stanovanje v IV. nadstropju, v izmeri 53 m2, klasično ogrevano, staro 43 let. cena 13,5 mio SIT;
• na Planini III. v Kranju prodamo garsonjero v 2. nadstropju, izmere 33 m2 ■ nizek objekt, staio 15 let, cena 11 mio SIT.
" na Planini II. v Kianju prodamo enosobno stanovanje v I. nadstropju, delno opremljeno, izmere 52.80 m2, staro 20 let, obnovljeno leta 1999, cena 15.5 mio SIT;
■ na Planini III. v Kianju prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom, delno opremlieno in prenovljeno, zelo lepo vzdrževano, izmere 75,60 m2, staro 18 let, cena 18 mio SIT;
' v Stražišču pri Kranju prodamo v starejši hiši. slan 75 let. obnovljeno manjše dvosobno stanovanje v pritličju, v izmeri 45,20 m2, cena 12.9 mio;
■ na Planini 1 piodamo garsonjero v 1. nadstropju, izmere 25.40 m2 , staro 30 let, cena 6.3 mio SIT, istočasno pa prodajamo tudi garažo, staro 30 let, cena 1 mio SIT; STANOVANJE ODDAMO V NAJEM:
• na Planini III. v Kranju oddamo v najem dvosobno stanovanje v mansardi, izmere 73,20 m2, staro 16 let. cena 61.500 SIT mesečno.
HIŠE - PRODAMO
• v Čitčah pri Kranju piodamo stanovanjsko hišo z gostinskim lokalom in urejenim parkirnim prostorom, staro 17 let, cena 104,8 mioSIT;
' Kranj - bližnja okolica, prodamo prenovljeno hišo po delih, staro 15 let. 1. nadstropje: 90 m2 stanovanjske površine, 10 m2 kleti, 100 m2 vrla, 2 parkirišči - cena 17.495.000 SIT;
■ v Podbrezjah prodamo novo nedokončano visokopritlično hišo z gostinskim lokalom v obratovanju in svojim parkirnim prostorom, na parceli velikosti cca 1000 m2, cena 46 mio SIT; " v bližini Cerkelj na Gorenjskem prodamo pritlično hišo, tlorisa 12 x 11 m 2, na parceli velikosti 572 m2, staro 12 let, cena 39 mio SIT;
' v Kranju, v centru mesta prodamo na lepi lokaciji starejšo hišo. potrebno obnove, z vso lokacijsko dokumentacijo, ki omogoča nov poslovno-stanovanjski objekt, staro 40 let, cena 28 mio SIT;
' v Zmincu pri Škofji Loki prodamo visokopritlično hišo v III. gradbeni lazi. na parceli velikosti cca 600 m2 , staro 2 leti, cena 24,2 mk) SIT;
' v bližini Nakla prodamo visokopritlično hišo v III. gradbeni tazi, na parceli 500 m2. cena 40 mio SIT;
• v bližini Škofje Loke na zelo lepi lokaciji prodamo visokopritlično hišo na parceli, velikosti 160 m2, staro 8 let, cena 24 mio SIT;
• Brezje nad Tržičem ■ vas Lese - piodamo starejšo kmečko hišo s trgovino v pritličju na parceli velikosti 80 m2, staro 50 let, cena 7 mio SIT;
• v bližini Preddvora prodamo zelo lepo visokopritlično hišo. tlorisa 13 x 9 m2 na parceli velikosti 685 m2 . staro 9 let, cena 74.6 mio SIT;
" na Drulovki pri Kranju piodamo vrstno atrijsko hišo, tlorisa 17 x 6 m2, na parceli velikosti 182 m2. staro 13 let, cena 38 mio SIT. HIŠE KUPIMO
• V okolici Kranja kupimo stanovanjsko hišo s pripadajočim zemljiščem do 30 mio SIT, za znanega kupca
POSLOVNI PROSTOR - prodamo
' v Kranju blizu avtobusne postaje prodamo poslovne prostore v III. nadstropju, v izmeri cca 135 m2 , primerno za pisarne (možnost prodaje tudi maniših kvadratur), stare 39 let, cena 1.800 SIT/m2; ' v Kranjski gori prodamo poslovni prostor v IV. gradbeni lazi. pritličje, v izmeri 136 m2 . cena 26 mio SIT;
• v Kranju - Zlato polje prodamo poslovni prostor v pritličju, v izmeri 42 m2. star 10 let, cena 11,6 mio SIT;
• v Kranju, blizu Zavarovalnice Triglav, prodamo poslovni prostor, primeren za trgovino, banko ali podobno dejavnost, v skupni izmeri 552 m2 (bivši Comming), star 23 let. cena 128 mio SIT; ' v Križah pri Tržiču prodamo poslovni prostor ( primeren za trgovino) v pritličju, izmere 64 m2 - parkirišče urejeno, star 53 let, cena 11 mio SIT;
• na Planini II v Kranju prodamo poslovni prostor v L nadstropju v izmeri 420 m2. možno tudi po delih, star 17 let, cena 73,4 mio SIT:
' v Radovljici prodamo manjši poslovni prostor v pritličju izmere 20 m2, star 12 let. cena 5 mio SIT.
• na Planini I. prodamo ali oddamo v najem poslovni prostor v izmeri 44.80 m2, star 24 let. adaptiran leta 1990. prodajna cena 9 mio SIT ali najemnina 83.600 SIT mesečno;
NIŠE - VZAMEMO V NAJEM:
• v okolici Kranja iščemo manišo opremljeno hišo za najem -za znanega kupca;
POSLOVNI OBJEKT PRODAMO:
' na Primskovem v Kranju prodamo dve poslovni stavbi različnih velikosti, na parceli velikosti cca 1000 m2; enonad-stropni objekt. leto izgradnje 1980. mansarda izdelana v letu 1995, cena 116,5 mio SIT in pritlični objekt, leto izgradnje 1947, cena 23 mio SIT;
• v Kranju ob prometni cesti prodamo poslovni objekt s 1120 m2 koristne površine na paiceli velikosti 1010 m2, leto prenove 1962. cena 120 mio SIT.
POSLOVNI PROSTOR:   oddamo v najem
• v Čirčah oddamo v najem skladiščni prostor, izmere cca 50 m 2, višine 4 m. star 22 let. cena 35.000 SIT mesečno;
• v Čirčah pri Kraniu oddamo v najem pisarniške prostore v izmeri 80 m2, staie 22 let, cena 112.000 SIT mesečno;
na relaciji Kranj ■ Škofja Loka - Sveti Duh - oddamo v najem zelo lepo urejen poslovni prostor (pritličje * etaža) v izmeri cca 150 m2, prenova I. 2000, cena 175.000 SIT mesečno;
Kraniu na Cesti Staneta Žagarja oddamo v najem poslovni prostor v izmeri cca 40 m2, prenova I. 2001, cena 116.500 SIT mesečno;
Žireh oddamo v najem skladiščne prostore v izmeri cca 130 m2 (višina 3.30 m), stare 2 leti, cena 122.000 SIT mesečno;
v Tržiču oddamo v najem manjši poslovni prostor v izmeri cca 30 m2, primeren za trgovino ali pisarno, star 26 let, cena 56 000 SIT mesečno. PARCELA - PRODAMO:
na Zg, Jezerskem prodamo zazidljivo parcelo, velikosti cca 1.500 m, cena 8.300 SIVm2;
• v Žireh prodamo zazidljivo parcelo, velikosti cca 3.000 m2 , možnost delitve tudi na manjše, cena 6.100 SIT/m2;
• v Vodicah piodamo paicelo, velikosti 950 m2 . za poslovno dejavnost; cena 30.290 SIVmZ,
VIKEND PRODAMO
' na Bledu prodamo vikend, tlotisa 46 m2 , na parceli velikosti 1400 m2, star 53 let. cena 44,3 mio SIT. VIKEND PARCELA
■ pod Joštom nad Kranjem-Pševo prodamo vikend parcelo v izmeri 1166 m2, cena 5.8 mio SIT.
ODGOVORNOST IN STROKOVNOST ZAGOTAVLJATA ZANESLJIVOST IN USPEH.
NfPRI MIC NINI REAl E STATE
SVET NIPUIMICNINI d.« t ji ' .I, ' '■ .    I :   J . J,,.
N.,/..»in > »tim 12 4000 K,...,,, lil.: 04(2*11-000 HULI Irt
SPOROČILO O SMRTI
Svojo življenjsko pot je sklenil naš upokojeni sodelavec iz Forme
ANDREJ MAZORA
rojen 1919
Od njega smo se poslovili v četrtek, 7. avgusta 2003, ob 16. uri na pokopališču v Kranju. Ohranili ga bomo v lepem spominu.
KOLEKTIV SAVA TIRES
TRGOVINA NANCY Nancy Aljančič s.p. Cvetlična 3, NAKLO
DELOVNI ČAS:
po. - pe.: 9.00 - 18.00
so.: 8.00-13.00
TEMPERATURA NARAŠČA, CENE KOPALKAM PA PADAJO!
Cene kopalkam smo znižali za 40 %«
Od 8. do 14. avgusta vam nudimo
še dodatnih 30 %
Nagrajenci nagradne križanke podjetja E-misija:
1. nagrado - bon za nakup v vrednosti 20.000 SIT
- prejme Marjan Zupan, Šorlijeva 9, Kranj
2. nagrado - bon za nakup v vrednosti 15.000 SIT
- prejme Irma Gorišek, Senično 34, Križe
3. nagrado - bon za nakup v vrednosti 10.000 SIT
- prejme Lojzka Uršič, Podpeč 75, Podpeč
Tri nagrade, kijih prispeva Gorenjski glas, prejmejo: Janko in Nina Janša (prejmeta eno nagrado), Polje 1 - Zasip, Bled; Sandra Kos-tovski, Ul. 1. avgusta 3, Kranj; Katka Prevodnik, Stara cesta 9a, Škofja Loka.
Nagrajencem čestitamo!
NAGRADE:
1. nagrada: ženske kopalke
2. nagrada: moške kopalke
3. nagrada: otroške kopalke
Tri nagrade prispeva Gorenjski glas.
Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite na dopisnicah do srede, 20. avgusta 2003, na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4001 Kranj. Dopisnice lahko oddate tudi v turističnih društvih Radovljica, Škofja Loka ali Tržič ali pa v nabiralnik Gorenjskega glasa pred poslovno stavbo na Zoisovi 1.
ZAHVALA
Kdor dušno živi, ne vmrje.
V 75. letu nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče in tast
LEOPOLD PREZELJ
Spomini in prijatelji v težkih dneh zaklad so ti največji, da tam, kjer kraj samoten v duši z bolečino se nahaja, luč prižgo ti, da življenja pot v dalj lažja spet postaja.
Iskrena hvala dragi sorodniki in vsi prijatelji, ki ste v tako velikem številu prišli od blizu in daleč do nas. Vašega trdnega stiska roke in vaše dobrodušnosti ne bomo pozabili. HVALA VAM!
Njegovi: žena Anica, sin Slavko, snaha Francka, vnuki Boštjan, Janja in Vesna
Preddvor, 29. julija 2003
OSMRTNICA
Po hudi bolezni je stopila v novo življenje naša mama
ANA HUDOLIN
roj. Bertoncelj, Trilerjeva iz Virmaš
Od nje se bomo poslovili danes, v petek, 8. avgusta 2003, ob 18. uri na pokopališču v Stari Loki. Žara bo na dan pogreba od 8. ure v mrliški vežici na mestnem pokopališču v Škofji Loki. Pogrebna maša bo ob 17. uri v cerkvi sv. Jakoba.
Za njo žalujemo: mož Jože, otroci z družinami ter sorodniki in prijatelji Škofja Loka, 8. avgusta 2003
V SPOMIN
Kako bi pozabili,
kar smo najbolj ljubili?
Minilo je leto, ko nas je v veliki žalosti zapustil naš dragi mož, ati, dedi in brat
*. FILIP KAŠTRUN
Čas ne celi vseh ran, prinaša le tolažbo in novo upanje. Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in molite.
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
V 81. letu nas je nenadoma zapustila draga žena, mati, sestra, babica, botra in teta
TONČKA KISELAK
roj. Mrak, Jezerska c. 138
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem za izrečena sožalja, cvetje in sveče. Hvala gospodu župniku Francu Godcu za lep pogrebni obred, Oktetu Klas iz Predoselj, pogrebnemu podjetju Navček in Komunali Kranj.
VSI NJENI Kranj, Dolič, Murska Sobota, L avgusta 2003
ZAHVALA
V 67. letu je odšel v večnost dragi mož in oče
PAVEL HABJAN
iz Gabrške gore
starejši
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili cvetje in sveče, nam pa izrazili sožalje. Zahvaljujemo se podjetjema Termo in Odeja. Posebej se zahvaljujemo sosedom za vsestransko pomoč. Zahvala tudi g. župniku Miru Bonči in g. župniku Dušanu Kožuhu za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem, organistu ter pogrebnemu zavodu. Vsem imenovanim in neimenovanim iskrena hvala.
VSI NJEGOVI Gabrška gora, L avgusta 2003
ZAHVALA
V 96. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, babica, prababica, sestra in teta
ANA JERSE
Šenturška gora 5
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, vaščanom, znancem in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vam za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Hvala g. župniku Pavlu Juhantu za lep pogrebni obred. Hvala pevcem in pogrebniku g. Jeriču za opravljene .pogrebne storitve, bolnišničnemu osebju Bolnišnice Golnik. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala.
Vsi njeni: sinovi in hčerke z družinami, vnuki in pravnuki in sestra Ivanka
Drugo leto že mineva, odkar si zapustila nas, glas tvoj vedno še odmeva, bolečine ni še zbrisal čas.
V SPOMIN
Jutri 9. avgusta bosta minili dve leti, odkar nas je zapustila draga
roj. Langerholc
MARINKA BOGATAJ
iz Grenca pri Škofji Loki
Prisrčna zahvala vsem, ki se je spominjate v molitvah, prižigate sveče in prinašate cvetje na njen grob.
Mož Jože in hčerka Mateja
ZAHVALA
V 44. letu nas je nenadoma zapustil naš dragi ati, brat, stric in svak
JANEZ JERAJ
iz Sp. Bitenj 22
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Zahvala družini Cugelj, Flora d.o.o., GD Bitnje ter govorniku za poslovilne besede, pevcem iz Predoselj, g. župniku Jožetu Perčiču in podjetju Navček. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Sin Janez, hčerka Urška, brat in sestra z družinama Spodnje Bitnje, 1. avgusta 2003
V SPOMIN
V sredo, 6. avgusta, je minilo žalostno leto, odkar nas je za vedno zapustil
STANISLAV ČERNILEC
Hvala vsem, ki se ga spominjate, se ustavite ob njegovem grobu, prižigate sveče in prinašate cvetje.
VSI NJEGOVI
Srce tvoje je zaspalo, zvon v slovo ti je zapel. Misel nate bo ostala, spomin za vedno bo živel.
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi očeta, starega očeta, brata, strica in bratranca
JOŽEFA BLAŽA iz Cerkelj
20. 2. 1935 - 27. 7. 2003
se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem,. sosedom, sodelavkam in sodelavcem LPKF d.o.o. ter znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in denarno pomoč. Iskrena hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred ter g. Jeriču za opravljene pogrebne storitve. Zahvaljujemo se vsem, ki so se z drobno mislijo, besedo ali dejanjem, s solzo in molitvijo poslovili od njega. Vsem in vsakomur posebej še enkrat hvala.
VSI NJEGOVI Cerkhe, Kranj, avgust 2003
ZADNJE NOVICE / info@g-glas.si
VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO
AGENCIJA RS ZA OKOLJE, Urad za meteorologijo
PETEK	SOBOTA	NEDELJA
		
od 14 °C	od 15 °C	od 16 °C
do 30 °C	do32°C	do 33 °C 1
V naslednjih dneh bo sončno in vroče. Možne bodo posamezne vročinske nevihte.
Pasja vročina je se psom odveč
Letos vremensKi pregovori očitno ne veljajo več, vročim dnevom ni konca. Kljub temu se ljudje znamo obrniti, da je prav. V senci seveda.
Kranj - V zadnjih dneh tako rekoč povsod po Sloveniji padajo vročinski rekordi. Na termometrih se živo srebro v najbolj vročih delih dneva giba med 35 in 38 stopinjami Celzija, in kot vse kaže, se tudi v prihodnjih dneh ne bo kaj dosti spustilo. Po pomladanskem vročinskem valu v maju in juniju se nam torej obeta še dolgo vroče poletje. Kako vročino prenašamo na Gorenjskem? Bržkone nič drugače kot drugod po svetu. Če imamo le možnost, visoke temperature gasimo z vodno osvežitvijo v bazenu, jezeru, reki ali pa vsaj v senci ob osvežilni pijači, počivajoč in s čim manj gibanja. Z vodo imamo na Gorenjskem zaenkrat še srečo, saj jo primanjkuje le v nekaterih predelih. Prevozi cistern vode je tudi ena od glavnih razlik, ki jo v okviru delovnega dne ta čas čutijo v Gasilski reševalni službi Kranj. "Požari v naravi pri
Osvežitev z vodo je najbolj dobrodošla.
nas sicer niso pogosti, a je kljub temu glede na predpise v vsaki izmeni najmanj sedem gasilcev, ob našem internem dogovoru pa nas je na voljo vsaj deset. Največ prevažamo cisterne z vodo na ogrožena
območja," je povedal Miran Stular, namestnik vodje torkove izmene Gasilske reševalne službe Kranj.
Zdravniki ljudem kakopak priporočajo čimveč uživanja tekočin, najboljša pa je menda kar
Štirje ključi za veliko sreče
Radovljica - V hišo na Prešernovi cesti se bosta v teh dneh vselili mladi družini, nova stanovalca pa bosta dobili tudi stanovanji na Cankarjevi in Gorenjski cesti. Radovljiški župan Janko S. Stušek jim je na občinski praznični dan izročil ključe stanovanj in s tem štiri prosilce rešil stanovanjske stiske.
Prošenj je bilo vsaj petnajstkrat več, saj se je na razpis za dodelitev socialnih stanovanj prijavilo 62 prosilcev. Štiri stanovanja so dodelili štirim najbolj ogroženim družinam in po-
sameznikom, ki so dosedaj živeli v zelo slabih bivalnih pogojih. V dvosobni stanovanji na Prešernovi cesti sta se vselili mladi družini Horvat in Šolar, prosilki sta bili Tanja Horvat in
Župan Janko S. Stušek je štirim od dvainšestdesetih prosilcev izročil ključe socialnih stanovanj.
Tanja Šolar, v enosobno stanovanje na Gorenjski cesti se bo vselila Anita Monika Ručigaj, v garsonjero na Cankarjevi pa Milan Ban. "Stanovanja smo prenovili in z njimi štirim prosilcem rešili njihovo stisko. Dve stanovanji in garsonjero nameravamo urediti z denarjem, ki ga bomo dobili s prodajo kadrovskega stanovanja v Lescah, od katerega pričakujemo okoli 20 milijonov tolarjev," je ob izročitvi ključev povedal župan Stušek. Letošnji občinski proračun namenja reševanju stanovanjskih težav občanov 42 milijonov tolarjev, do konca leta pa naj bi občina rešila tudi stanovanjsko stisko treh romskih družin, ki stanujejo na Stočju pri Kropi. Z Rdečim križem Osijek, lastnikom zemljišča in hiše, se dogovarjajo o odkupu slednjega in čakajo njegov odgovor. Ocenjujejo, da jih bo nakup nepremičnine stal okoli 13 milijonov tolarjev, stanovanjsko stisko pa morajo po sklepu sodišča rešiti še letos.
Renata Škrjanc, foto: Gorazd Kavčič
RADIO KRANJ, d.o.o. Slovenski trg 1, KRANJ TELEFON:     (04) 2022-825 REDAKCIJA (04) 2021-186 TRŽENJE (04) 2022-222 PROGRAM
FAX: (04) 2021-865 REDAKCIJA
(04) 2025-290 TRŽENJE
E-pošta: radiokranj@radio-kranj.si
Spletna stran: http://www.radio-kranj.si
NAJBOLJ POSLUŠANA RADIJSKA POSTAJA NA GORENJSKEM
/ polcTj" ~ Igra štirih številk	
Izžrebane 07.08.200312:00 06.08.2003 12:00 05.08.2003 12:00	številke « !fi'nyQ i|j ifi M3A ll|
Zvonka Koder
dobitek P0L0   1.900.370 SIT
sveža čista voda. Kot sem izvedel od predstojnika kranjske dežurne ambulante dr. Mitje Mohorja, bi težko rekli, da vroči dnevi drastično vplivajo na gnečo pri dežurnem zdravniku. Ljudje v ambulanto prihajajo zaradi podobnih problemov kot sicer, je pa nekaj več obiska zaradi dopustov, ko ni na voljo naših osebnih zdravnikov.
Tudi v Domu upokojencev v Kranju v letošnjem poletju ne beležijo posebnosti, večjega števila bolezni ali smrtnih primerov. "Starejši ljudje različno prenašajo vročino, mnoge raje zebe, kot da bi jim bilo prevroče, in so tudi pokriti. V našem domu gredo stanovalci ven v jutranjih urah ali pa zvečer,v ko najhujša pripeka mine. Čez dan se raje zadržujejo na počitku v notranjosti doma, kjer se včasih ohladimo tudi s sladoledom," je povedala Mojca Strmčnik, nadzorna sestra v Domu upokojencev.
Po besedah Zvonke Koder, vzgojiteljice v vrtcu Čira čara, tudi pri njih ravnajo podobno. Zadnje dni so otroci zunaj v glavnem dopoldan. "Na srečo imamo na dvorišču vrtca nekaj starih dreves z velikimi sencami, otrokom pa ponavadi pripravimo tudi male bazenčke, v katerih se igrajo z vodo. Čez dan jim v prvi vrsti nudimo veliko tekočine, sadje in podobno. Po kosilu smo ponavadi kar v igralnicah."
Tudi v Veterinarski kliniki Škofja Loka ne omenjajo pretirano povečanega obiska. "Ko gre za pse, so najpogostejše bolezni v tem času vročinski šoki, vročinski izpuščaji in druge težave s kožo in dlako, klopi, piki insektov, kač in pa prebavne težave," sem izvedel od vodje klinike Stanislava Bernika. Živalim pa ravno tako kot ljudem vročina in sopara nista ravno največja zaveznika. Hja, pasja vročina je še psom
Čestitamo mladoporočencem
V Škofji Loki so se v soboto, 2. avgusta, poročili:
Matej POTOČNIK in Tatjana JURCA; Tina TOMŠIČ in Igor JURIČAN.
Gorenjski glas vsem mladoporočencem prisrčno čestita in jim s čestitko, prejeto na Matičnem uradu, podarja polletno naročnino časopisa.
odveč. Vzemimo torej psa s seboj, pa na Stol, od koder se vidi vsa Gorenjska in še dlje, tja do morja, ki mogoče hladi tudi na daljavo. Uro, uro in pol hoda zadnjega dela poti je sicer povsem izpostavljen soncu, a je po-
Visoka vročina res na nas ne vpliva ravno najboljše, a jo hkrati sprejemamo kot nekaj običajnega za poletje in se temu primerno tudi obnašamo. Mimogrede, sedaj lahko razumemo, zakaj v črni Afriki ni take
Delavci na cestah se v tej vročini nimajo kam skriti.
čitek ob koči zato toliko večje zadovoljstvo. "Zjutraj namerimo kakih 10 stopinj Celzija, preko dneva pa kakih 20 do
22," je povedala oskrbnica Prešernove koče na Stolu Jerica Tušar in dodala, da je letošnji obisk boljši kot lani, saj je tudi več lepih dni za planinarjenje. "Pridite na Stol, boste videli." Da lepo vreme vpliva tudi na prodajo osvežilnih pijač je potrdila Slavica Pogačnik, ki na delu Gorenjske trži pijače največje slovenske pivovarne. Da se predvsem veliko popije na raznih prireditvah, nasprotno pa se na prometu zelo pozna, če so le trije dnevi deževni.
delovne vneme. Če je še pred nekaj leti veljalo, kadar vreme-noslovci napovedo sonce, vzemi s seboj dežnik oziroma se raje ravnaj po ljudskih vremenskih pregovorih, potem so slednji letos izgubili ves pomen. Zofke, Pankraciji, Bonifaciji, Servaciji, suhe in debele krave... ter podobne zadeve ne veljajo več kaj dosti. Nasprotno imajo meteorologi v teh vročih dneh skoraj vedno prav, ko napovedo sončno vreme in visoke temperature s popoldanskimi plohami. Ki so bolj ali manj "blažev žegen", kajne.
Igor Kavčič, foto: Gorazd Kavčič
Umrla je sestra Vendelina
Na Brezjah je po težki bolezni umrla 87-letna Marija lic - sestra Vendelina. Diplomirala je na učiteljsko - gospodinjski šoli v Ljubljani, nato se je odločila za samostansko življenje in je kot sestra Vendelina, redovnica pri šolskih sestrah svetega Frančiška, uspešno sledila svojemu življenjskemu poslanstvu: duhovnosti in kuharski stroki. Štirinajst let je poučevala tečajnice na Brezjah, več kot 700 jih je sprejela v tečaje in jim nesebično posredovala bogato znanje iz kuharskih spretnosti in umnega gospodinjstva.
Marija lic se je rodila v Dolenjih Lazah pri Ribnici, kjer je končala ljudsko in meščansko šolo. Nato se je vpisala v učiteljsko gospodinjsko šolo dr. Janeza Evangelista Kreka in po končani šoli v red šolskih sester svetega Frančiška. Učila je v Ljubljani in v Mariboru, bila ravnateljica v gospodinjski šoli
v Št. Rupertu na Koroškem, se preselila v Repnje, ker je dvanajst let vodila kuharske tečaje. Leta 1978 je prvič in nato leta 1991 še drugič posodobila Slovensko kuharico sestre Felicite Kalinšek. Pri založbi Vale - Novak je izdala več odličnih kuharskih knjig. Za svoje delo je lani prejela tudi radovljiško občinsko priznanje. D.S.
D9