©si 95 jk§>
noma z njihovo ličnostjo, torej je skoro brezvspešno staviti nasvete. 3. Ko izbiraš očala, vprašaj, ako moreš, kakega zdravnika ali vsaj izvedenca, kakšnih očal da potrebuješ. Kupec ti tega ne bode povedal. Njemujenatem, da proda blago, nikakor ne na tvojem zdravju, za katero moraš sam skrbeti. Ako se pa ne moreš obrniti do izvedenca, pa vsaj izberi take naočnike, ki ne bodo prehudi ali preostri; ko gledaš, ne sme te v očesu skleti, ampak zdeti se ti mora prijetno.
Sicer pa nikar ne bodi preveč v skrbeh, ako si nalezel kratkovidnost. Pomagaj si tako, kakor sem svetoval, drugo pa prepuščaj božji previdnosti. Preveliko skrbeti, vedno misliti na svojo
bolezen in težavo, svoje misli — naj tako rečem — v očeh imeti, to le po-množuje zlo in kvari oko. Tudi kratkovidno oko ti utegne ostati krepko do pozne starosti. Enako se ni treba preveč bati delovanja z očmi. Koliko kmetov in delavcev pride v starosti ob vid, ki si ga niso pokvarili v šoli in živeli v prosti naravi. Nasproti pa imajo tudi taki, ki so veliko čitali in pisali, vendar le v starosti dober pogled.
Skoro nepotrebno je omenjati, da nisem obravnaval tvarine z vednostno natančnostjo,1) ampak toliko, kolikor utegne vsakega čitatelja zanimati in vsakemu koristiti.
Slovstvo.
OLOVENSKO    SLOVSTVO.
Grška mythologija. Po nemški mvthologiji Grkov in Latincev H. Viljema S to 11-a poslovenil Lavoslav Koprivšek, c. kr. gimn. profesor. Novomesto. 1887. Natisnil in založil J. Krajec. »Narodne biblioteke« 27., 28. in 29. snopič. Str. 144. Gena 45 kr.
V. Stoll-ova dela o grški in rimski starodav-nosti so dobro znana. Del njegove mvthologije imamo v slovenskem prevodu pred seboj. Gosp. prelagatelj je pač imel precej vzrokov, da se je lotil Stollovega dela in ne kakega drugega. Seveda, ko bi nam bil podal izvirno delo, v katerem bi bil vsaj tu pa tam grško-rimska božanstva primerjal s slovanskimi, bili bi mu še bolj hvaležni. Pri prevodu se le pregostokrat zgodi, da zgubi jezik ono lahkoto, katera je tako prijetna v vsakem spisu in potrebna spisom za mladino.
Hvalno moramo omenjati, da so slike dostojne in le prositi moramo gosp. izdajatelja, da bi se enakega pravila držal tudi v drugih zvezkih. Morebiti bi se tudi v opisovanju dalo kaj izpustiti, kar bi žalilo rahlo mlado srce.
Vrednost knjige za slovensko občinstvo bi bila mnogo večja, ako bi tudi kaj ozira bilo na našo pravo razodeto vero. Vem, kaj mi bode odgovoril prelagatelj: »poglej na naslov knjige!« Toda, ako govorimo že o verskih nazorih, ni pač težko omenjati one prave vere, katero imajo vsi čitatelji. In koliko se da v mvthologiji pojasniti z razodetim sporočilom! (Prim. Liiken, Gotter-lehre, IV.)
Pa s tem že bolj ocenjujem delo, nego prevod. Prelagatelj naj rabi rad in obilno ono prostost, ki jo ima v prevajanju znanstvenega dela. Za nas
je vendar-le najimenitnejše, da imamo mvtholo-gijo, če tudi ne Stoll-ove.
Gospod prelagatelj piše Jo (enozložno'?), Pla-taea,PytskiinDelphski, »tega A ristoija« itd. — kar so nedoslednosti; nam. moraličen pišimo : moralen.
Pravemu uvajanju klasične starodavnosti v naše slovensko slovstvo želimo najboljšega vspeha.
Naš cesar Franc Jožef I. Spomeniški spis o štiridesetletnim njegove vlade. Za slovensko mladino priredil učitelj. Tiskala in založila Ig. pl. Kleinmavr in Fed. Bamberg v Ljubljani. 1888. 12u. Str. 32. Z barvano cesarjevo sliko na čelu. Cena posamičn. 18 kr. Od 100 izt. do 10.000 se cena znižuje od 15 do 12 kr. — Res krasna knjižica ! Olepšana je z vsemi tiskarskimi sredstvi. Vsebina je polna navdušenja za našega cesarja in naše cesarstvo.
Nov slovenski list. V Gorici bode izdajal gosp. dr. Anton Mah nič, profesor bogoslovja, list, »ki bo razpravljal vprašanja, segajoča v življenje, načelno«. List bo izhajal vsake tri mesece po jedenkrat. Gena še ni določena, a ne bo presegala 2 gold. Naročuje se pri imenovanem izdajatelju.
1) Morebiti bom obravnaval isto tvarino z druge strani in za druge potrebe ob drugi priliki, ko bode imel list več prostora. Kdor želi več pouka, dobi ga v: Ueber Augen, Augen-ubel, Kurzsichtig- und Weitsichtigkeit itd. Eich-stiidt, 1824; Die Pflege der Augen im gesunden und kranken Zustande. Berlin, 1841; Das Auge und seine Pflege im gesunden und kranken Zustande. Leipzig, 1879. Žalibog, da se človek največ uči iz svoje lastne skušnje.