Leto 1900.
171
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XXXVII. Izdan in razposlan dne 7. junija 1900.
Vsebina: (Št. 88—93.) 88. Razglas, da se pripušča viseča železniška tehtnica (sestav Schember) v meroskus in kolkovanje. — 89. Razglas, da se je podaljšal rok za dogradbo lokalne železnice od Gmiinda v Litschau s krilom od Alt-Nagelberga v Heidenreichstein. — 90. Razglas, da se je podaljšal rok za dogradbo lokalne železnice Vimperk —Volary. — 91. Razpis gledé mere zagotovila za pravilno vplačevanje bonifikacijskega povračila ob izvozu cukra v obratni dobi 1900,1901. — 92. Razglas o dopustila mreže z električno silo obratovanih malih železničnih prog z ozkim tirom v Krakovu. — 93. Razglas, da se je podaljšal rok za začetek obrata lokalne železnice Stankov—HorSûv-ïÿn — Ronšperk.
Razglas trgovinskega ministrstva z dne 12. maja 1900.1.,
da se pripušča viseča železniška tehtnica (sestav Schember) v meroskus in kolkovanje.
Na podstavi ukaza trgovinskega ministrstva z dne 17. februarja 1872. 1. (drž. zak. št. 17) je izdala c. kr. komisija za pravilni meroskus nastopne, gledé pristojbine od trgovinskega ministrstva odobrene predpise o meroskusu in kolkovanju viseče železniške tehtnice (sestav Schember).
Ti predpisi stopijo z dnem razglasitve v veljavo.
Pod. 1.
Call
s. r.
(SloveuUch.)
47
Predpisi
glede meroskusa in kolkovanja viseče železniške tehtnice (sestav Schember).
I.	Popis tehtnice.
Podoba 1 kaže pogled na tehtnico od strani, podoba 2 načrt in podoba 3 navpičen prerez tehtnice po črti mn (pod. 2).
Na nosilnih ostricah i i nosilnega vzvoda B (pod. 3) počivata dve obešalni železi C C,, na kojih spodnjih koncih je pritrjen kos St iz T-železa narejene viseče železnice S (pod. 1, 2 in 3),
Da se zabrani stransko gibanje kosa železnice Sj (pod. 2 in 3), na katerega se na valjih pripeljava breme, ki ga je pretehtati, sta tako spodnja kakor tudi gornja konca obešalnih želez C C, (pod. 3) z ostricami in ponvicami zvezana z oporoma D D,,
'm
i
Štiri kakor okvir med seboj zvezana nosila a, b, c in d iz ~|-žcleza (pod. 1 in 2) tvorijo stojalo tehtnice, ki je pritrjeno na dveh vzporedno ležečih traverzah i t (pod. 1, 2 in 3).
Na nosilu <t sta z obešalnim železom obešeni vrtilni ostrici c (pod. 1) nosilnega vzvoda B (pod. 1 in 2), ki ima tako obliko kakor pri Slrassbnrški decimalni tehtnici mostovnici, tema vrtilnima ostricama nasprotni konec f nosilnega vzvoda B pa je zvezan s krajšo ramo pod njim nameščene gredelj-nice A (pod. 1) po drogu g z ostricami in ponvicami.
pritrjenima navpično na traverzah t1 (pod. 1 in 2) po vodoravnih uporab G G in G, (7, (pod. 1 in 2); le ostrice in ponvice se dadö vrteli okoli kratkih, navpičnih, na gornjih koncih teh obešalnih želez in opor pritrjenih zagozd.
Tehtnica je lahko sestavljena ali za decimalno ali centezimalno tehtnico z napravo za jabolko ali brez nje, ali tudi zgolj za tehtnico z jabolkom, torej brez skledice za uteži.
Dopustno je tudi napraviti na krajši rami gre-deljnice napravo* za jabolko, s koje primerno upo-
rabo se more dobiti čista teža tvarine, ki se tehta eventualno s posebno posodo.
V podobi 1 je gredeljnica A nameščena pod nosilnim vzvodom B-, namestiti pa ga je moči tudi nad nosilnim vzvodom; v tem primeru pa se drog g (pod. 1) ne rabi za pritisk, temveč da vleče.
Prav lako ima lahko gredeljnica A (pod. 1) proti viseči železnici S (pod 2 in 3) različno smer in nosilni vzvod B (pod. 2) je lahko narejen tudi v obliki neenakokrakega trikota.
§9.
Razglas ministrstva za železnice z dne 16. maja 1900. L,
da se je podaljšal rok za dogradbo lokalne železnice od Gmiinda v Litschau s krilom od Alt-Nagel-berga v Heidenreichstein.
Na podstavi Najvišega pooblastila se je v §. 2 dopustilnice z dne 12. novembra 1898.1. (drž. zak.
Pod. 3.
V stadiju tehtanja je železnični kos S, (pod. 3) nekoliko privzdignjen; v stanju aretovanja tehtnice, ki se provzroči s tem, da se gredeljnica A z navojno pripravo, nameščeno na stojalu gredeljnice 11 (pod. 1), spusti navzdol, pa počiva na trdni železnici S s štrlinama ali nosovoma 001 (pod. 1, 2 in 3), nameščenima na obešalnih železih CCt.
II.	Meje pogreškov in pristojbina.
Gledé meje pogreškov in pristojbine je s tehtnico ravnati kakor s tehtnico mostovnico s pripravo za jabolko, oziroma brez nje.
III.	Kolkovanje.
Kolkuje se na gredeljnici A, nadalje na nosilnem vzvodu B in na železuičnem kosu S,.
Na Dunaju, dne 19. aprila 1900.
G. kr. komisija za pravilni meroskus:
Tinter s. r.
št. 207) ustanovljeni rok za dogradbo in začetek obrata lokalne železnice z ozkim tirom od Gmiinda v Litschau s krilom od Alt-Nagelberga v Heiden-reichstein podaljšal do 15. dne julija 1900. 1.
Wittek s. r.
90.
Razglas ministrstva za železnice z dne 16. maja 1900.1.,
da se je podaljšal rok za dogradbo lokalne železnice Vimperk—-Volary.
Na podstavi Najvišega pooblastila se je v §. 2 dopustilnice z dne 22. maja 1898. 1. drž. zak. št. 93) gledé lokalne železnice od Viinperka čez Lenoro v Volary ustanovljeni rok za dogradbo in začetek obrata še ne dodelanih delnih kosov Vimperk—Lenora imenovane lokalne železnice podaljšal do 31. dne julija 1900. 1.
Wittek s. r.
»1.
Razpis finančnega ministrstva z dne 22. maja 1900. 1.
glede mere zagotovila za pravilno vplačevanje bonifikacijskega povračila ob izvozu cukra vobratni dobi 1900 1901.
Na podstavi §. 3 v V. delu cesarskega ukaza z dne 17. julija 1899. 1. (drž. zak. št. 120) se ukazuje, da morajo posamezna narejališča cukra v §. 1, št. 1 cukrarinskega zakona oznamenjene vrste kakor zagotovilo za pravilno vplačevanje bonifikacijskega povračila, ki ga bo morda plačati, za obratno dobo 1900/1901 plačati tisti znesek, ki bi ga morala posamezna narejališča cukra plačati za bonifika-cijsko povračilo, ako bi se povračilo, ki pride za obratno dobo 1899/1900, kakor je pričakovati, na vsa narejališča cukra v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru, individualno razdelilo po določilih V. dela zgoraj omenjenega ukaza, v podstavo vzemši obratne izide obratne dobe 1898/1899.
Tako najdeni zagotovilni znesek se okroži tako, da se zneski pod 50 K zvišajo na 50 K, zneski čez 50 K na 100 K.
Posameznim narejališčem cukra naznanijo pristojna finančna ‘oblastva prve stopinje ■zagotovilne zneske, ki pridejo nanje.
Za tista narejališča cukra, ki v obralni dobi 1898/1899 niso bila v obratu, se določa dotično zagotovilo s 40.000 K (štiridesettisoč kron) za vsako.
Böhm s. r.
92.
Razglas ministrstva za železnice z dne 23. maja 1900. 1.
o dopustilu mreže z električno silo obratovanih malih železničnih prog z ozkim tirom v Krakovu.
G. kr. ministrstvo za železnice je na podstavi in po določilih zakona o železnicah nižega reda z dne 31. decembra 1894.1. (drž. zak. št. 2 iz I. 1895.), v porazunm z udeleženimi c. kr. ministrstvi in s c. in kr. državnim vojnim ministrstvom po pogojih in načinih, bliže ustanovljenih v na-
slednjih §§. 1 do vštevši 17, in hkratu razveljavši do-pustilna določila, veljajoča za obstoječe proge cestne železnice, Krakovski družbi za cestne železnice dodelilo zaprošeno dopustilo za gradnjo in obrat enotne mreže z električno silo obratovanih malih železničnih prog s ozkim tirom, ki jo je napraviti pri-vzemši in primerno izpremenivši obstoječe, doslej niti za lokalne niti za male železnice dopuščene proge cestne železnice v Krakovu.
Dopuščena železnična mreža obsega nastopne proge :
a)	od Podgorskega mosta, skozi mostno ulico, čez VVolniški trg, skozi Krakovsko, Stradomsko in Grozdko ulico, potem čez rinek, skozi Florija-novo ulico in Florijanova vrata v bastijsko in Lubiczevo ulico do kolodvora c. kr. priv. cesar Ferdinandove severne železnice;
b)	od proge na rinku, imenovane pod a) od-cepivši se pri Marijini cerkvi ob progi A—B in B—C skozi čevljarsko in Karmelitsko ulico do Krakovskega parka in tobzowskega rnitni-škega droga;
c)	odcepivši se od proge na rinku, imenovane pod a) skozi Sienno, Starovvišlsko in Dietel-novo ulico k stiku s progo, imenovano pod a)\
d)	odcepivši se od proge na rinku, imenovane pod b), pri čevljarski ulici, ob progi B— C, skozi Wislno in Zwierzyniecko ulico do postajališča pasne železnice;
e)	od proge na rinku, imenovane pod b) odcepivši se pri Szczepanski ulici, skozi Slawkowsko in Dlugo ulico do Vratislavskega mitniškega droga;
f)	od proge imenovane b), odcepivši se skozi Podwalsko ulico v Wolsko ulico in do dr. Jordanovega parka.
§• 1.
Za dopuščene proge se dodeljujejo koncesijo-narki finančne ugodnosti, omenjene v členu V skraja omenjenega zakona.
Doba v členu V., lit. d) zgoranjega zakona omenjenih oprostil od davka se ustanavlja na 15 let, računajo od današnjega dne, z merilom, da začne oprostilo cd davka za proge navedene v uvodu pod a) in b), še-lc s tistim časom, v katerem se, ko so se izpremenile, oddajo električnemu obratu.
Glede kolkovnine od voznic za osebe naj velja določilo v členu XX, odstavku drugem spredaj navedenega zakona.
§• 2.
Družba je dolžna, gradnjo skraja pod a) in b) oznamenjenih železničnih prog začeti takoj po dobljenem dovolilu za gradnjo, jo dokončati najpozneje v enem in pol leta računaje od današnjega dne. Dalje je družba dolžna gradnjo skraja pod c) do f) oznamenjenih železničnih prog dokončati najdalje v dveh letih in pol, računaje od današnjega dne. Dodelane proge je izročiti potem javnemu prometu ter vzdrževati tudi obrat nepretrgoma ves čas, dokler bo trajalo dopustilo, izvzemši spredaj pod f) imenovano progo.
Glede proge k dr. Jordanovemu parku ima družba to dolžnost samo za čas od 1. dne aprila do 31. dne oktobra vsakega leta.
Da se bo držala zgoranjih rokov za gradnjo, in pa da dovrši in opremi dopuščene proge po do-pustilu, mora družba na zahtevo državne uprave dati zagotovilo, položivši primerno varščino v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati novci varovancev.
Ako se ne bi izpolnjevala zgoranja dolžnost, se smé izreči, da je zapala ta varščina.
§. 3.
Da izdela dopuščene železnične proge, se podeljuje družbi pravica razlastitve po določilih do-tičnih zakonitih predpisov.
Isto pravico je družbi dodeliti tudi zastran tistih dovlačnie, ki bi se imele narediti, in o katerih bi državna uprava spoznala, da je njih naprava v javni koristi.
§• 4.
V kolikor bi se v napravo dopuščenih železnic rabile javne ceste, ki niso v upravi mesta Krakovskega, mora družba dobiti privolilo tistih, ki so dolžni vzdrževati té ceste, oziroma tistih oblastev ali organov, ki imajo po veljajočih zakonih pravico dajati privolilo v rabo ceste.
Družba je dolžna, plačati stroške z izpremembo, oziroma napravo in obratom s početka oznamenjenih prog zavisnih ukrepov v varstvo nemotenega obrata ob času dopustila omenjenih prog že obstoječih državnih telegrafskih in telefonskih vodov, zlasti tudi stroške za eventualno preložitev teh vodov.
§. 5.
Družbi se je ob gradnji in obratu dopuščenih železničnih prog držati vsebine te dopustilnice in pa tehniških dopustilnih pogojev, ki jih postavi ministrstvo za železnice, pa tudi semkaj meréfih zakonov in ukazov, zlasti zakona o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854. 1. (drž. zak. št. 238) in redu za obrat železnic z dne 16. novembra 1851. 1. (drž. zak. št. 1 iz 1. 1852.), v kolikor so ti po določilih v odstavku B zakona z dne 31..decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.) uporabni za male železnice, potem zakonov in ukazov, ki se morebiti dadö v bodoče, naposled pa še tega, kar ukažejo ministrstvo za železnice in sicer poklicana oblastva.
Gledé nabave stavbnega gradiva, šin in drugih železničnih sestavin, in pa vseh obratil in opravnih predmetov iz domačih fužin ali fabrik, nadalje gledé tega, da se daje delo v prvi vrsti domačim delavcem, se izdadö primerne naredbe v dopustilnih pogojih.
§• 6.
Znesek resnične napravne glavnice potrebuje odobrila državne uprave.
Pri tem veljaj to načelo, da se ne smejo razen stroškov, ki se res uporabijo za sestavo projekta, za gradnjo in uredbo dopuščenih železničnih prog, vštevši nabavo vozil in dotacijo pričuvnega zaklada, in se izkažejo, kakor gre, prištevši interka-larne obresti, ki se res izplačajo med grajenjem, postavljati v račun nikakršni drugi stroški.
Ako bi bilo po porabi odobrene napravne glavnice treba še drugih novih staveb, ali ako bi bilo treba pomnožiti obratne naprave, se smejo dotični stroški prišteti napravili glavnici, če privoli državna uprava v namerjane nove stavbe ali v pomnožbo obratnih naprav in se stroški izkažejo, kakor gré.
Vso napravno glavnico je razdolžiti v času, dokler bo trajalo dopustilo, po razdolžnem črtežu, ki ga odobri državna uprava.
§• 7.
Družba je dolžna, po železnici dajati vožnjo zastonj podčastnikom in ordonancam, ki so vsaki čas v službi.
O natančnejših načinih, kako naj se to godi, se je dogovoriti s pristojnimi vojaškimi oblaslvi.
Družba je dolžna, oddajajo službe ozirati se po zmislu zakona z dne 19. aprila 1872. 1. (drž. zak. št. 60) na doslužene podčastnike iz vojstva, vojne marine in deželne brambe.
§• 8.
Kadar bi vsled svečanosti, krdelnih pohodov, parad, potem napravljanja kanalov, polaganja cevovodov itd. oblastva štela, da je začasno ustaviti obrat po kakem kosu dopuščenih železničnih prog, tedaj, mora koncesijonarka brez upora slušati dotične na-redbe oblastev, ne zahtevajoč nobene odškodnine za izgubo, ki ji nastane s tem, da se obrat začasno ustavi.
§• 9.
Državni uradniki, nameščenci in služabniki, kateri po ukazilu oblastev, nadzirajočih upravo in obrat železnic, ali pa v obrambo koristi države rabijo dopuščene železnice vsled dopustila ali iz do-hodarstvenili ozirov in se izkažejo z uradnimi po-trdilnicami, ki jih v njih poverilo izdaje c. kr. ministrstvo za železnice, se morajo prevažali brezplačno s potno prtljago vred.
§• 10.
Družba je dolžna, pošto in pa služnike poštne in telegrafske uprave prevažati z vsemi v voznem črtežu navedenimi vlaki.
Za to opravo in pa za druge oprave v namene poštnega zavoda sme družba zahtevati primerno odplato, ki se določi z dogovorom.
Dopisi, ki se gledé uprave malih železnic pišejo med ravnateljstvom ali predstojništvom malega železniškega podjetja in med podrejenimi mu organi ali pa med temi samimi, se smejo prevažati po služnikih železničnega zavoda.
§. 11.
Družba je dolžna skrbeti za oskrbo v obratu dopuščenih železničnih prog porabljanih uslužben-
cev v onemoglosti in starosti in njihove družine in v ta namen pristopiti k pokojninski blagaj-nici zveze avstrijskih lokalnih železnic, ako se ne bi za dopuščeno železnično podjetje ustanovila posebna pokojninska blagajnica z vsaj enakimi ugodnostmi za ude, oziroma z vsaj enakimi dolžnostmi za družbo kakor pri blagajnici imenovane zveze.
Družba je dalje dolžna skrbeti za to, da ostane osebje, ki ima doslej delo pri obratovanju obstoječe železnice s konji v Krakovu, tudi za obratovanje dopuščenih železničnih prog, v kolikor se to dä izvršiti z ozirom na izpremenjeni način obratovanja.
§• 12.
Družba je dolžna, na zahtevo c. kr. ministrstva za železnice podati pravočasno statistične izkaze, potrebne za sestavo letne železniške statistike.
§• 13.
Dopustilna doba in ž njo vred v §. 9., lit. b) zakona o dopuščanju železnic izrečena obramba zoper napravo novih železnic se določa na petinštirideset (45) let, računaje od današnjega dne, ter mine po tem roku.
Državna uprava smé izreči, da je dopustilo tudi pred iztekom gorenjega roka izgubilo svojo moč, ako se ne bi izpolnjevale dolžnosti, v §. 2. ustanovljene o začetku in dovršitvi gradnje in pa o začetku obrata, ter bi se kak prestop roka ne mogel opravičiti po zmislu §. 11., lit. b) zakona o dopuščanju železnic.
§- H.
V §. 8. zakona o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854. 1. (drž. zak. št. 238) ustanovljena državna pripadna pravica ne veljd gledé dopuščenih železničnih prog.
it
§. 15.
Družba nima pravice prepuščali obrat dopuščenih železničnih prog tretjim osebam, razen ako je v to izrečno dovolila državna uprava.
§• 16.
Državna uprava ima pravico prepričati se, da je gradnja železnic in pa obratna naprava po vseh
delih namenu primerno in trdno narejena, in ukazati, da se napake na to stran odvrnejo ali pa odpravijo.
§. 17-
Ako bi se poleg vsega poprejšnjega svarila večkrat prelomile ali opustile v dopustilnici, v do-pustilnih pogojili, ali v zakonih naložene dolžnosti, se pridržuje državni upravi pravica, poprijeti se zakonom primernih naredeb 1er po okolnostih izreči, da je dopustilo izgubilo moč še pred iztekom do-pustilne dobe.
93.
Razglas ministrstva za železnice z dne 25. maja 1900. L,
da se je podaljšal rok za začetek obrata lokalne železnice Stankov—Horšuv-Tyn—Ronšperk.
Na podstavi Najvišega pooblastila se je v §. 2 dopustilnice z dne 29. decembra 1898. 1. (drž. zak. št. 6 iz 1. 1899.) ustanovljeni rok za dogradbo in začetek obrata lokalne železnice Stankov—Horšuv-Tyn—Ronšperk podaljšal do 30. dne septembra 1900.1.