? ■■ -vg' JOHN POLLOCK 24465 LAKELAND ■ BI.VD . EUCLID,OHIO 23 OGLAŠAJTE v NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU V OHIJU ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine EQUALITY NFODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI VOL. ХХХ1Т.Ч— LETO ХХХП. Domače vesti Mlad. pev. zbor Nocoj ob 7:30 uri se vrši seja staršev Mlad. pev. zbora SDD ла Waterloo Rd. Prosi se vse starše in člane zbora, da se seje • gotovo udeležijo, ker je več važnih stvari za rešiti. Dr. Kern predava po seji V četrtek zvečer ob 8. uri se vrši seja krožka št. 1 Progresivnih Slovenk v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Po seji bo navzočim predaval dr. F. J. Kem. Članice so prošene, da pridejo na sejo ob času, po seji se pa lahko udeleže predavanja prijatelji krožka. Vstopnina je prosta. Sorodnike iščejo Iz urada Ameriškega rdečega križa smo prejeli prošnjo, da bi potom časopisja objavili, da se iščejo naslovi sledečih, za kate bi radi zvedeli sorodniki i stari domovini; John Micheller, Stephen Micheller, Amelia Mi cheller, Joseph Albrecht, Joseph Mische in žena Annie, Če sami to čitajo ali pa če kdo ve kje se nahajajo, so prošeni, dam' . , . Prekleti, in tak revež je, da ima samo slamnato streho, ki mu že visi pod brado, kmalu pa se mu bo nagnila do kolen. 'To imam,' sem mu rekel in mu pokazal te svoje roke!" in zdaj je pred nama iztegnil svoje mišičaste roke. "To je moja dota! Nalašč sem tako rekel, čeprav imam nekaj zemlje pa tudi boljšo streho kot on. 'Na to se bo pes ženil', mi je dejal. Jaz pa toliko, da ga nisem udaril s temi svojimi zlatimi rokami! Nisem ga, pač pa sem mu rekel in mu spet kazal te roke: Poljubi jih, ne pa da. pljuješ na nje. Oglej si jih; kamor koli grem, v tovarno, skladišče, gra-dise, servise, obrtni je in ne vem, kam še, nikjer te ne vprašajo, koliko imaš dote. Roke potrebujejo, to in samo to! Neki šef mi je rekel: Ena roka je kot kup srebra, dve pa kot kup zlata, samo za nič roke so kot kup gnoja. Resnico je povedal! In te moje roke," spet nama jih je iz-tegoval. pred nos, "so kup čistega zlata! Rosa vsi'poznajo , . " "Samo da ti ta kup zlata sproti nosiš v gostilne," se je nasmehnil Matjašec. "Ne vsega!" Od dveh mesecev so!" In spet nama je hotel kazati tisočake. "Ampak na denar jaz nič ne dam. Roke, to je glavno. Včasih sem z njimi pretepal Prekmurce po proščenjih, zdaj pa so jih vključili v produkcijo! V plan jih imajo vračunane. In če hočem kdaj stran, že začnejo: 'Kam pa spet? Ne veš, da smo vsi vključeni v produkcijo? V naš petletni plan?' Vem," se je nasmehnil, "zdaj grem domov, da se malo z očetom sporečeva, ker me je preklel. Ali naj me še enkrat prekolne, ali pa se bom tudi jaz oženil kakor ti, Matjašec!" Morala, sva ga do kraja poslušati. Šele zdaj je Matjašec nadaljeval: "Ne tisto o ženitvi. Nekaj drugega bi vam rad povedal . . Ste brali? Bilo je v črkopisih: za udarnika so me proglasili." Za trenutek je prenehal in me gledal. Po naključju sem bil bral, da je postal udarnik, spominjam se, da sem se nekam zadovoljno nasmehnil, češ: Glej, Matjašca! Vendar me je postalo nekam sram: koliko takih naših preprostih, pridnih ljudi je tako rekoč dan za dnem proglašenih za udarnike, a mi komaj da še beremo njihova imena, pa gremo dalje, kakor bi brali statistiko o bolezni ali čem podobnem. Tam nekje pa živi Matjašec, ki je postal udarnik in zanj je to tako lepa in velika stvar, da mi s posebnim glasom reče: "Nekaj bi vam rad povedal . ." — In zdaj je nadaljeval tiho, z radostjo: "Udarnik sem postal." A že nama je spet ušel v besedo Ros: "Udarnik? Jaz sem že trikrat! Kamor pridem, mi rečejo: Ti boš udarnik! In preden odidem, mi rečejo: Ti si udarnik. Jaz pa spet dalje . . ." "Ne brbraj!" ga je nejevoljno ustavil Matjašec. "Ti ne boš nikdar udarnik) če boš tako po- čel. . . To ni kar tako , , . —| Rekel sem si bil," je nadaljeval Matjašec pripovedujoč mi svojo stvar, "vsi so udarniki. Toliko smo jih že proglasili v sindikatu. Jaz pa sem med njimi edini Prekmurec. Berem časnike, pa vidim, da naših Prekmurcev ni mnogo med njimi. Kje pa so? sem se vprašal. Pa smo se vedno hvalili, kako znamo delati! No — in nedavno so tudi mene . . . Kar praznik je bil. Je lepo. Sindikat ima sestanek, pa te nenadoma pokliče, greš tja, predsednik ti seže v roko in ti čestita, udarnik si postal. Dajo ti neke točke, nagrado v denarju. Držal sem tisto v rokah, gledal, pa sem si mislil: bog ve, če bodo tam doma izvedeli, da sem postal udarnik. Rad bi jih videl, kaj so rekli . , . če se sploh kaj zanimajo," je skoraj vzdih-nil, kakor bi bil razočaran nad našimi Prekmurci, nad svojo domačo vasjo. Vendar je spet radost legla na njegov obraz. Medtem pa se nama je že vpregel v pogovor Ros: "Ti nagrado in točke! Kje pa so moje nagrade in točke? Trikrat so mi že rekli, da sem udarnik, točk in nagrad pa nič! Prekleti, če so me ogoljufali! Pritožim se, jim pokažem! , , ." In Ros je spet hotel razgrajati. "Molči," ga je potešil Matjašec. "To ni kar tako — udarnik. Ti delaš mesec, dva, pa odi deš domov in se prepiraš z oče tom, vmes pa popivaš. Ko ti zmanjka, pa spet na delo. Ce bi taki bili udirniki," se je grenko nasmehnil Matjašec. "To moraš delati, zvesto, pridno, vsak dan, ne smeš zapustiti podjetja. In tudi drugačen človek moraš postati, delavec nove Jugoslavije, v organizacijah delati, učiti se, mnogo se učiti, pri delu pa stalno presegati normo, in to ne kar za en procent. Prvi moraš biti. Potem te pa nekega dne pred vsemi pokličejo, predsednik ti seže v roko in pove: uradnik si . . čez čas je nadaljeval proti meni: "Obiščem vas, ko pridem v Ljubljano. -Rad bi se pogovoril z vami o nekaterih stvareh. Mislim, da ni dovolj, če je človek samo udarnik. Delavec mora postati še nekaj več , , . za kandidata so me sprejeli," je dejal s posebnim ponosom. "Kaj pravite? Pri nas v Prekmurju . . . Rad bi se pogovoril z vami," je še ponovil, ker je prihajal moj vlak. "Poiskal vas bom. — Kar skočite gori, pomorem vam prtljago . ." Odnesla sva moje stvari v vagon, tam mi je ponudil roko, pa še ponovil, da me obišče in da se pogovoriva. "Zdaj pa grem za dva dni v Prekmurje rad bi videl, kako je. Mislim, da potem dolgo ne pojdem več. Ali pa, kakor bo že. Zdaj sem že drugod doma. S e spominjate kako ste mi istega dne rekli v gostilni: 'Zdaj nismo več samo v Prekmurju doma!?' Vedno se spomnim teh besed. In res je tako!" še mi je stisnil roko, rekoč: "Še marsikaj bi vam rad povedal . . , " Pa nisva utegnila. Ko sem se ozrl skozi okno, a na drugo stran, sem videl, kako sta z Rosom že vstopala na vlak proti Prekmurju: Matjašec, tih, droben, udarnik, ki zdaj ni več samo v Prekmurju doma, poln svojevrstne sreče in _ zadovoljstva; gre po svojo omaro domov ker se bo L^snil, in gre, da po navadi vseh Prekmurcev malo pogleda domov, se pogovori z ljudmi; in če še ne vedo, jim bo gotovo s ponosom pripovedoval, da je postal udarnik. Prav; mora sam to storiti. Naši časniki prinesejo o tem suhoparno kratko poročilo in brezbarvna imena, mi pa o tem sploh ne govorimo. — Ob njem pa kakor senca davnih dni, senca preteklega Prekmurja — vsaj tako se mi je zazdelo ta trenutek — gre Ros Martin, ki je kar mimogrede izlil vase dva deci žganja, razkazuje tisočake v denarnici, pa morebiti doma že ne bo imel kaj posebnega po- kazati. Prepiral se bo z očetom, ki ga bo nazadnje spet preklel, nato pa se ta Ros — Matjašec bo že takrat davno spet redno delal — vrne nekam v Ljubljano ali kam, ko še doma očetu zapreti, kako se bo oženil na tovarno. Njegove "zlate" roke bodo pridno dvigale, vsaj nekaj časa. Potem pa — spet stara zgodba ... Ali pa bo tudi Ros kdaj prišel, ko se bova tako le srečala na postaji na Pragerskem, tem prekmurskem križišču, in mi bo dejal: "Rad bi vam nekaj povedal . . Danes je že vendar mnogo ljudi, ki bi nam radi "nekaj" . • ne samo nekaj, temveč mnogo povedali. Matjašec mi je: ta svoj "nekaj" bo povedal zdaj doma, potem se bo vrnil. In potem bo prišel k meni, da se pomeniva še o nečem drugem . . • LJUDMILA POLJANEC V velikih mukah je po težki, dolgotrajni bolezni umrla v Sloveniji Ljudmila Poljanec, ena izmed treh najpomembnejših pesnic izpred prve svetovne vojne. Vse tri: Vida Jeraj, Kristina Šuler in Ljudmila Poljanec so bile učiteljice, vse tri s" se pojavile konec devetdeseti'' j let prejšnjega stoletja s svojimj prvenci v naših revijah, vse tr' so predvsem podpirale naš prvi ženski časopis "Slovenko" in se na prelomu stoletja svojevrstno razvile. Po prvi svetovni vojni so vse tri v javnosti skoraj povsem umolknile, pesniško P® so snovale naprej. Skušale so se vživeti v povojno problematik® in se izluščiti iz svojega osebnega sveta v družbeno skup; nost. Da se je to deloma boU posrečilo Kristini Šulerjevi ko' pa Ljudmili Poljančevi, ima svoje vzroke zlasti v okolju, v katerem sta obe živeli. Medtem k« se je prva po dolgih letih slu^ bovanja v provinci končno zasidrala v Ljubljani, kjer se j® imela priliko vključiti v življei'' ski tok kulturnega središča i'' rasti z narodnoosvobodilno bo^' bo tudi v novo miselnost povoj'' nega življenja, je druga po dvajsetletnem službovanju pri Kapeli v Slovenskih goricah let^' 1920 — po prestanem meščaO' skošolskem izpitu — sicer šla v Maribor, kjer je od 192' leta živela upokojena, ter 9^, vključila v mariborsko kultur"" ■ življenje, a se je 1942 leta sp^! f odselila na svoje posestvo pf i Kapeli, kjer so jo domači ог"^! niki, njeni bivši učenci, zaščit''' pred transportom v Nemčij"' Tam je ostala tudi po osvob^"' ditvi do smrti, sama, tesno P^' vezana z življenjem, delom i'' težavami tamkajšnjih kmeto^' a daleč od kulturnega središč^' Kmetovo vključitev v novi je spremljala z veliko občutljj' vostjo, a z nekoliko ozkega dika. Vse do smrti pa si je оћг^' nila ostro, samostojno razso^' nost, toplo zanimanje za na^® • gospodarsko, politično in ' turno življenje in veliko Ijub^, zen do ljudstva. Bila je sposo'^: na sebe samo in svoje teles bolečine povsem zatajiti in vsa razživiti ob kakem pereč®'" sodobnem problemu. Njene b^ le roke so bile že prepreden® ^ črnimi žilami, svojevrstno I®? smeh in sivorjave prodorne i pa so pričale, da žive še j rom močno mladostno življeOJ [ nad povprečne osebnosti. ^ Kako da v tej samoti ta insedemdeaet-letna žena ni ■i. 1 1* s. hirala? Vse življenje je veli'^ brala in tudi preko časopi^J ; vneto ■ zasledovala naše ja^''^: dogajanje. Pred prvo svetoV , vojno je tudi veliko potoval^' ■ Skoraj vsake počitnice je P^ ' živela na Dunaju, kjer je na® stike tudi s tamkajšnjim venskim kulturnim središč® (Prijatelj, Kidrič, Kelemi"^^, Šmalc). Zlasti jo je tu privla^,^ valo veliko glasbeno življei*^ (Dalje na 3. strani) 1. februarja, 1949. ENAKOPRAVNOST BTRAN3 Vesti iz Jugoslavije Velika mehanizirana sušilnica za kmetijske pridelke je začela obratovati v Bosenskem башсц. To je največji obrat te vrste v državi. Strojne naprave so izdelale domače tovarne. Sušilnica je velikega pomena za napredek živilske industrije in razvoj kmetijstva v Bosni in Hercegovini. » Živinorejske farme ustanavljajo tudi kmetijske zadruge na Kosovem in v Metohiji. Na Ko-smetu so ustanovili 93 odborov za skupno obdelavo zemlje in 63 odboVov za elektrifikacijo. Med reorganizacijo zadrug je stopilo v zadruge 3800 članov, številne zadruge so dosegle lepe uspehe zlasti v živinoreji. Več zadrug je začelo ustanavljati farme, kjer bodo redili predvsem ovce in govedo. • ♦ V LR Hrvatski so letos zgradili nad 3200 delavskih stanovanj. Določeno je bilo, da mora biti do konca leta v industrijskih krajih dograjenih 2380 dru-? žinskih stanovanj, tako da se bo vselilo nad 10,000 delavcev. V Splitu bodo pridobili 340 stanovanj. Največ novih stanovanj pa je letos, razen Zagreba, pri-dobila Županja — 320, medtem ko gradijo še hiše za 80 stanovanj. V Zagrebu je delavstvo letos dobilo 400 novih stanovanj. Do konca leta bodo dogradili še 172 stanovanj. N a državnih kmetijskih posestvih bodo letos pridobili okrog 530 stanovanj, med njimi samo v Bel ju nad 340. V tej zimi bodo nadaljevali velika gradbena dela. Zvezno gradbeno ministrstvo je storilo ukrepe, da bo delavstvo zaposleno tudi pozimi. Precej bodo zlasti gradili v Beogradu. Delavci bodo dobili zimsko obleko, perilo in obutev. Pozimi bodo gradili tudi Več velikih mostov, n. pr. železniški most čez Savo pri Bosenski rači. Eno največjih gradbenih podjetij v državi "Hidrogradnja" bo nadaljevalo dela pri hidrocentralah. Precej delavstva bo zaposlenega pri graditvi predorov. Delali bodo tudi v Novem Beogradu. Lepo stanovanjsko naselje je pridobil Beograd na Kanarevem Brdu. V nove moderne hiše se je vselilo nad 100 družin. Naselje so začeli graditi lani. Gradbena dela bodo trajala do konča petletke, tako da se bo naselje postopno povečalo za več tisoč prebivalcev. Doslej so zgradili 8 trinadstropnih hiš. Zgradili bodo tudi več javnih poslopij. Prihodnje leto bodo v Vojvodini pridelovali na velikih površinah riž. Strokovnjaki pokrajinskega zavoda za kmetijska raziskovanja v Novem Sadu so raziskali, ali bi bilo mogoče pridelovati riž na neizkoriščenih zemljiščih, ki obsegajo več tisoč hektarov. Ugotovili so, da bo mogoče riž pridelovati na močvirnih in drugih doslej neuporabnih tleh. Proučili so tudi vprašanje namakanja. Vodo bodo napeljali iz velikih rek — Donave, Save in Tise. Namakanje bo končno urejeno, ko bodo sko pali prekop Donava — Tisa— Donava. V Bački bodo pridelo vali riž pri Bukinu, Monstongi in Bačkem Gradišču. V Sremu so za riž primerna tla pri Beč menu, Petroviču, Ašanju, Obre-žu. Grabovcu in med Blatičevim ter Nikinacem. V Banatu pregled zemljišč še ni končan. Naj večje površine za riž bodo obdelane v bačkopalanškem, odžaš-kem in bečejskem okraju. Zemljo so že začeli obdelovati. # 120,000 km vožnje brez popravila lokomotive. Strojevodji skopeljske kurilnice N. Papate-odoši in Rudolf Klamfer sta prevozila z lokomotivo 120,000 kilometrov brez periodičnega popravila, medtem ko je navadno treba lokomotivo izločiti iz prometa, ko prevozi 60,000 km, in jo temeljito popraviti.. Za vestno delo sta bila nagrajena. LOOK WHOS That's me 1958. I know I'll have the money because I'm planting my dollars right now in U. S. Security Loan Bonds." "In 10 years my bonds will pay off $4 for every $3. And that's fine return from a crop which is not affected by weather, flood or bad times." Ч LJUDMILA POLJANEC (Nadaljevanje z 2. stranii Na potovanju v Carigrad preko Beograda in Sofije se je v družbi s slikarjem Veselom navduševala za jugoslovansko federacijo. Najrajši pa je potovala sama. Poleg naše južne domovine si je zlasti ogledala Pariz in Prago, nekajkrat je prisostvovala tudi glasbenim prireditvam v Salzburgu. Tri leta je na lastne stroške študirala na višji pedagoški šoli in kot izredna slušateljica na univerzi na Dunaju, a študija ni dokončala, ker ji je deželni svet ukinip dopust in bi morala pustiti službo. Osebne pesniške stike pa je imela samo z Aškercem, Golar-jem in s Kristino guler. Aškerc se je trudil, da bi njeno pesem iztrgal iz ozkega osebnega doživljanja, toda to se mu je pri "Nataši" — psevdonim, s katerim se je javljala v njegovem Ljubljanskem Zvonu — posrečilo še v veliko manjši meri kot pri Jerajevi. "Poezije" iz 1906, s katerimi je Poljančeva v javnosti takorekoč zaključila svojo prvo pesniško fazo, fazo čiste v BLAG SPOMIN ob 5. obletnici odkar je umrl naš ljubljeni soprog in dragi oče coUege be(oT« «om* >Aeadowl 1" . , ,e„d blm o« n,Y Saving. ,0 .choo\ In •♦У'*- h«r mode'" j„v I'll P«" , "Some d'Y ' And I " W Statue a( I'bM Y helping '■•"V"..* myieU I „ Amenca »trong. ILS. SECURITY BONDS "AMERICA'S SECURITY IS YOUR SECURITY" ENAKOPRAVNOST Гј/ж If ta вШсМ U. S. Treasury advertisement—prepared under auspices of Treasury Department and Advartlslag Council. lirike, so kljub rahlim vplivom Prešerna, Ševčenka in slovenske "moderne" samoroden izraz žene, ki ji je prvenstveno in skoraj edino doživetje erotika, medtem ko se je Aškerčeva tedanja socialnopolitična pesem niti najrahleje ne dotika. So to preproste, drobne, nežne pesmice, ki niti vsebinsko niti oblikovno ne prinašajo veliko novega, 80 pa iskrene in pristne, čustveno nepotvorjene. Kljub temu so le redko neposreden iz-rajši skrijejo v ljudsko doživ-vetje in obliko. Zato jih je nekaj tudi ponarodelo ("Ko so fantje proti vasi šli", "Tam na vrtni gredi", ki je štirikrat uglasbena). Zdi se ji, da je sredi življenja, če poje o zvezdah, cvetkah, ptičkih in srcu, sveta okrog sebe skoraj ne vidi, pri-roda je svečano zastrta v skrivnostno tihoto z mirom nebeških zvezd, sredi tega veličastnega vsemirja pa utriplje njena žalostna, zapuščena ljubezen. Tu pa tam se župančičevsko razmahne: "Jaz hodim za zarjo — v daljavo blestečo, za cilji jaz hodim prejasnimi" — toda kaj bi bila ta zarja, ti cilji, ne pove. Nemirna je, polna neutešenega hrepenenja, mudi se ji daleč naprej . . . Toda "Tak daleč je bilo na tihi stepi, tam potnik truden je nem obstal ... Naprej ni poti, — nazaj ni poti! — Ni upal, ni ljubil ...ni več veroval!" Ko je prebolela prvi erotični vihar, je brezupno vzkliknila: "A če zapade sneg srca človeško, več ne otaja 'ga sonce nebeško! Več ne otaja ga sonce nebeško! Več ne otaja ga, več ne pomlaja, nema na grobih pomlad se sprehaja!" Čeprav je večino življenja preživela na kmetih in je tudi sama zelo ljubila in negovala zemljo, je bila v tem pač tipična meščanska žena, da je vide- la vsebino življenja v erotiki in ni, dojela sreče, kako človek raste v borbi z družbo. Njena edina nacionalna pesem v zbirki "Čardaš" toži nad pozabljenimi našimi pesmimi v nekdaj pomadžarjenem Prekmurju. Po izidu zbirke so jo neresni in nestvarni kritiki pripravili k dolgoletnemu molku. Po prvi svetovni vojni je v Mariboru objavila nekaj mladinskih stvari (igrico "Pot k domu", zbirko "Orač na Topoli"), njena zadnja igrica "Mati", ki jo je uglas-bil Vasilij Mirk, je bila uprizorjena v mariborskem gledališču. Poljančeva si je priborila modrost, da je smrt nekaj povsem naravnega, da se posamezno "življenje pač mora umakniti razvoju. Nekaj mesecev pred smrtjo je izjavila: "Samo tisti je resnično umrl, ki je izgubil vero v človeštvo." Poljančeva te vere ni izgubila in samo nesrečna usoda je njeno temperamentno življenje vkovala v pretekle tesne čase, ko ne ona ne nobena druga naša žena še ni imela prilike, da bi se tako razmahnila, kot nam je to dano danes. Marja Boršnik. JOHN ZULICH INSURANCE AGENCY Frances Zulich 18115 Neff Rd.. IV 4221 Se priporočamo rojakom za naklonjenost za vsakovrstno zavarovalnino. v VATIKANU SO ŽALOSTNI RADI POGUBLJENJA TOJA VATIKAN, 25. jan. —Vatikanski časopis "Osservatore Romano," je danes obžaloval usmrčenje japonskega vojnega zločinca Toja in petorice ostalih Japoncev, ki so bili odgovorni za zahrbtni napad na Zedinje-ne države. Toja in ostale zločince je obsodila mednarodna sodnija. Vatikanski časopis pravi, da se je upalo, da Japonci ne bodo usmrčeni, ker se je ža njih zavzel osebno sam sv. Oče. VAŠI ČEVLJI BODO ZGLEDALl KOT NOVI. вко jih oddaite ▼ popravilo lane-sljivemu čevljarju, ki vedno iavxii prvovrstno delo. Frank Marzlikar 16131 ST. CLAIR AVE. SHERWIN-WILLIAMS TRGOVINA S STENSKIM PAPIRJEM IN BARVO JE SEDAJ POD NOVIM VODSTVOM Nudimo brezplačna navodila za barvanje in dekoriranje SE PRIPOROČAMO ZA OBISK John Shutak, lastnik - 3565 E. 93rd St. CLEVELAND 5, OHIO John's Poultry — 3541E. 93 St. — Ш 9855 (Zadaj za Holecek's Grocery) SPREJEMAMO NAROČILA ZA VSAKOVRSTNO PERUTNINO SVATBE, ZABAVE IN BANKETE, ITD. Najboljša in najbolj opremljena trgovina s perutnino. ZA DOBRE FILME je danes zelo težko dobiti—toda v našemu gledališču boste vedno lahko videli najnovejše. Gledališče je dobro prezračeno in ima udobne sedeže, da se lahko izvrstno razvedrite. RKO Keith's E. 105th St. Theatre EAST 105th ST. & EUCLID AVE. V blag spomin 10. obletnice smrti naše ljubljene mame in stare mame Martin Vinšek Zatisnil je svoje blage oči ^ne 1. februarja 1944 leta. Pel dolgih let je že poteklo, odkar si Ti zapustil nas, črna zemlja Te pokriva a mi Te pogrešamo vsak čas! Žalujoča soproga in otroci Clcveland-Collinwood, ОШо 1. februarja 1949 MARY A. SVETEK LICENĆIRANA POGREBNICA 478 E. a52 ST. — KE 3177 Ambulančni voz na razpolago podnevi in ponoči—Notarska posluga Pogreb oskrbimoi kjerkoli in po vsaki ceni. _ Mary Zupančič Svoje mile oči je zatisnila za vedno dne 31. januarja 1939. Tvoje mile roke, draga mamica, stisniti ne moremo. Tvojega ljubega obličja ne vidimo, a naj vrstice te male povedo, da duh Tvoj še živi med nami! Žalujoči ostal otroci in vnuki Cleveland, Ohio, dno 1. februarja 1949. POŠILJANJE MOKE in PAKETOV Z Živežem v Jugoslavijo Od zdaj naprej pošiljamo moko v Jugoslavijo po dveh cenah, dajajoč в tem na razpolago pošiljateljem, da pošljejo svojcem moko s plačano dostavo do Reke ali pa do MESTA PREJEMNIKA (do hiše). CENE MOKE SO: 1) VREČO BELE MOKE 100 funtov pošljemo za Prevoz do REKE IN ZAVAROVANJE za polno izgubo (total loss' do mesta prejemnika je uraCunano v gornji ceni. Prejemnik mora v tem slučaju sam plačati stroške prevoza od Reke do svojega bivališča. 2) VREČO BELE MOKE 100 ft. pošljemo za V tej ceni so uračunani vsi stroški za zavarovanje proti polni, izgubi (total loss), kot tudi stroški prevoza od Reke do NASLOVA PREJEMNIKA kjerkoli v Jugoslaviji, tako ne bo prejemnik plačal nobenih stroškov ko prejme moko. Naša moka, ki jo dobavljamo od poznane firmo "GENERAL MILL," je prvovrstne kvalitete, vsebujoča visoko količino pro-teina, najmanj 131/2%. STANDARD PAKETI za naročitev naših NOVIH Standard paketov, vprašajte za cenik in naročilne liste (Order Forms). Dostava moke in Standard paketov je garantirana. V slučaju izgube pošiljke, vrnemo denar. PO OBEH CENAH POŠLJEMO ISTO KVALITETO MOKE, KATERA JE SEDAJ PAKIRANA V IZREDNO MOČNE VREČE (OSNABERG BAGS) ZA IZVOZ. Ena oseba lahko pošlje z isto ladjo največ PET VREČ m:OKE in to na pet različnih oseb v Jugoslaviji. Opozarjamo, da postane vse blago po naročbi Vaša last, dočim smo mi samo posredovalci med pošiljateljem in tukajšnjimi oblastmi. ček in Money Orders naj se glase na "DOBROVOLJNI ODBOR." URADNE URE: Vsak dan od 9. zjutraj do 5. zvečer. V nedeljo in ponedeljek je urad zaprt. DOBROVOLJNI ODBOR 245 WEST 18th ST. NEW YOHK 11. N. Y. Telefon; WAtkins 4-9016 BHANISLAV NUŠIČ: IZBRANE CRTICE KIKANDONSKE ZADEVŠČINE ^'otem (Nadaljevanje) In nekega dne je bogme počilo so pop Pera in Jelisija in se je razločno videlo, kaj je. Ц Stanko pogostoma tekali h Takole dopoldne — (pojutriš-Pravniku. Govore, da je Jelisi- njem bo Mitrov dan)—je poje-J neki večer sedel do polnoči njal dež in se je zvedrilo p a sto-^ 1 njem. ji pop Pera pred Jelisijevo tr- govino in z njim učitelj Drago-Ijub, Jelisija, pek Stanko, oštir Janač in gozdar Josip, ki se vse svoje žive dni še ni počesal in 31 kar po glavi lahko spoznal, da je gozdar. Tam je stalo še neltaj "meščanov," kakor bi rekel pop Pera. Nu, "meščani"—kakor pač vsi drugi "meščani"—govoričijo in pleteničijo to in ono. Pop Pera pripoveduje, da je sinoči večerjal ribo, in trikrat vzkliknil: "To ni bila riba, to je bila prava slaščica, moj gospod!" Gospod učitelj pove, kako je iz finega protja spletel lep stol in ga pobarval rdeče, belo in modro; pa ga Jelisija vpraša: "Mar ne bi mogel, majka ti mila, splesti še fin lestenec za cerkev?" Gozdar se nato zakrohoče in ko ga smeh mine, potaplja Jelisija po ramenu in kar takole na-vrže: "Ampak ti si res pravi bivol!" No, pa so nato razpletli pogovor in je gozdar pripovedoval, da imajo nekje v Rusiji gro-zanski lestenec, ki da je "nekakšen pravi balkon, velik kakor ladja": sam se prižge, kadar je služba božja, po službi božji pa sam ugasne; ampak v njem je tudi gajbica, v kateri sedi cerkovnik. Takole so moževali o lestencih in drugih rečeh in potem je, ne ve se kdo, prvi navezal pogovor na govedarja. Pričeli so še kar lepo. Jelisija je vprašal gospoda Dragoljuba: "Koga pa mislite, gospod učitelj, koga naj vzamem letos za govedarja?" in je pri tem pome-žiknil popu Peru. "Ha, takole mislim," je odgovoril gospod Dragoljub, "če nam je bil Jona doslej dober, naj bo še nadalje. Mož dobro varuje živino." Pek Stanko potegne Jelisija za rob suknje, pop Pera pa udari s palico ob tla. "Ej, ne boš ti, učitelj, na to stran!" "Kako, zakaj?" vpraša učitelj. "Kaj, kako!" se zdaj izprsi Jelisija. "Bratec, ti puntaš ljudstvo! Dobro vemo, kaj hočeš in kam navijaš, toda mi smo pripravljeni!" "Ej, ej, bratje, kaj pa vam je?" se v zadregi smehlja učitelj. "To so tvoje zanke, toda ljudstvo jih je spregledalo in ljudstvo bo vedelo marsikaj povedati. Pojutrišnjem bo Mitrov dan pa bomo videli, kdo je vera, kdo nevera!" je vzkliknil pek Stankon in se udaril s pestjo na prsi. Oj, bratje, kako je zdaj za- hrumelo! Jelisija se je povzpel na zaboj pred trgovino. Učitelj je dvignil pest in vpil; "Da se razumemo!" Pop Pera je visoko dvignil palico in mahaj z njo. Pek Stanko je poskakoval z no« ge na nogo in se udarjal s pestjo po prsih. Gozdar Josip je za-rinil prste v lase in samo otresal glavo, ljudje pa so se zbirali, da bi videli, kaj je. Ali ste naročnik "EnakopraV' nostf" če stCj aii so VaJ^i-prijatelji in znanci f "Ena1(oprav-nost" je potrebna vsaki drvMni zaradi važnih vesti in ved/no aktualnih člankgv! Širite "Enakopravnost!" ) STRANI enakopravnost 1. februarja, 1949. МШАП. ŠOLOHOV TIHI DON TRETJA KNJIGA (Nadaljevanje) — In uganili smo, da je sovjetska oblast morebiti dobra, da pa bi nas komunisti, ki so se posedli po stolčkih, najrajši v žlici vode utopili! Povračajo nam za leto devet sto pet, tako smo še slišali praviti rdeče vojake. In takole sodimo med seboj: komunisti nas mislijo ugonobiti, zatreti, zamoriti. Da bi še duha po kozaštvu ne bilo več na Do nu. Vidiš, tako ti povem! Zdajle r 1 1 •• 1 I roliov Zahar Leontjev, m maral sem kakor pijan: kar mi pride na jezik, vse izblebečem. In pi- beglih z belimi, so odgovorili z molkom. -Kaj se vam je voda natekla v usta? — je sitno pobaral Ivan Aleksejevič. Množica se je razgubila proti izhodu kakor razkropljene šibre. Eden izmed najsiromašnejših, [Sjomka, po domače Čugun, se je nekam neodločno pomaknil I naprej, potlej pa se je prefhislil in zamahnil z rokavico: Ko se vrnejo gospodarji, potlej pa v zrak glej Štokman je poskušal ugovar-pel si je zvezde, rjovel po ce-| jati, naj bi se ne razšli, ali Ko-stah zoper oblast; Melehov Pan- ševoj je močnato pobledel in po-telej Prokofjevič, član kozaške- šepnil Ivanu Aleksejeviču: ga sveta; Melehov Grigorij Pan- — Rekel sem, da ne bodo vze-telejevič, nadporočnik, nastro- li. Bolje bi bilo, da zdaj to kra jen proti, nevaren; Kašulin An- mo požgemo, kakor da jim jo drejMatvejev, udeležil seje stre-] damo! Ijanja Podtelkovih rdečih koza-kov; Bodovskov Fedot Nikifo-rov, isto; Bogatirjov Arhip Matvejev, cerkveni starešina, zoper oblast nastopal na stražnici, huj skal ljudi k protirevoluciji; Ko- 25 Koševoj si je zamišljeno pokal z bičem, povešal glavo in počasi stopal po stopničkah Mo-hovlje hiše. Zraven vrat v veži so kar na tleh ležala na kupu sedla. Nekdo je očividno pred kratkim prišel: na enem izmed stremen se še ni otajal od gnoja rumenkast sprimek snega, ki ga je bil stlačil jezdečev škorenj ; pod njim je mezela mlaku-žica vode. Vse to je Koševoj videl, ko je stopal po izglodanih tleh terase. Oči so, mu ošinile po modrih, ostrih križih z nazobčanimi rebri, po kosmatinčasti oblogi ivja, ki je kakor bezgov ob-šivek ob steni; mimogrede se je ozrl tudi po oknih, od znotraj zasoplih, motnih kakor vdovski mu ni utrdilo v zavesti, obrsni-lo ga je neopazno, zalito kakor v spanju. Sočutje in sovraštvo do Grigorija Melehova sta prevzeli Miškovo preprosto srce . . V čakalnici revolucionarnega odbora je zagatno smrdelo po tobaku, konjski opremi, otaja-nem snegu. Hišna, ena izmed služinčadi, ki je ostala pri hiši po begu Mohovljih za Doneč, je nakladala v nizozemsko peč. V sosednem prostoru so se bobneče smejali miličarji. "Blagor jim! Razvedrili so se! " — je prizadeto pomislil Koševoj, ko je koračil mimo, že nejevoljno zadnji pot udaril z žilavko po golenici in brez trkanja stopil v vogalno sobo. Ivan Aleksejevič je sedel za ženem suknjiču. Črna kučma| na Ivana Aleksejeviča in čakal mu je bila drzno potisnjena po; na odgovor. strani, oznojeni obraz pa tru-; den in zaskrbljen. Zraven njega mehur. A vse, kar je videl, se pisalno mizo v razpetem predlo- je na podoknici sedel štokman, še zmeraj tistem dolgem plašču. Pozdravil je Koševoja z nasmehom in mu s kretnjo velel, naj prisede' zraven. — No, kako, Mihail? Sedi. Koševoj je sedel in razkretil noge. Radovedno mirni štokma-nov glas je vplival nanj strez-njujoče. — Zanesljiv človek mi je povedal . . . SnoČi se je Grigorij Melehov vrnil domov. Pri njem ,pa nisem bil. — Kaj pa misliš s tem? Štokman je zvijal cigareto, poredkoma postrani pogledoval - Ali naj ga potlačimo V, klet, ali kaj ? — je neodločno pobaral Ivan Aleksejevič in hitel mežikati. . — Ti si naš predsednik revolucionarnega odbora ... Ti glej. (Dalje 'prihodnjič) NEOPREMLJENO sobo se odda v najem dvema poštenima dekletoma ali pa zakonski dvojici, ki dela. Si lahko tudi kuhati in na razpolago je garaža. Pri mirni družini brez otrok. 19001 ABBY AVE., od E. 185 St. JUGOSLOVANSKE POŠTNE ZNAMKE dobite pri AUGUST KOLLANDER 6419 SI. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio 3"ani smo vsi od takega življenja, od nejevolje, ki nas je prevzela, nekomimiste! Aljoška se je potopil v goste polukožidie in nad trgom se je za dolgo razprostrla zbegana ti-hota. Spregovoril je štokman, pa so mu vpadli v besedo iz zadnjih vrst: — Res je! Kozaki so jezni! Kar poslušajte, kakšne pesmi so zdaj zložili po vaseh. V bese di si ne upa vsak povedati, zato pa v pesmih pojo, s pesmijo hitro opraviš. In zložili so takole "cvetko": Samovar je vroč, ribico smo prismodili. Pridejo kadeti — se bomo pritožili. — To se pravi, da se imamo za kaj! — Nekdo se je brez vzroka zasmejal. Truma se je razgibala. šepetanje, pogovarjanje . . . Štokman je razdraženo potisnil krznenko na čelo, potegnil iz žepa seznam, ki ga je bil or\okrat napisal Koševoj, in za vpil: — Ne, ni resi Nimajo se kaj pritoževati tisti, ki so za revolucijo! Nate, zakaj so postreli-11 vaše domačine, sovražnike sovjetske oblasti. Poslušajte! in razločno, s presledki je začel brati; Seznam zaprtih sovražnikov sovjetske oblasti, ki smo jih izročili v ravnanje preiskovalni komisiji p r i revolucionarnem sodišču petnajste inzenske divizije; Koršunov Miron, bivši ataman, bogatinec, ki si je opomo gel s tujim delom; Sinilin Ivan Avdejevič, širil propagando, da bi vrgli sovjetsko oblast; Kašulin Matvej Ivanovič, isto; Maj-dannikov Semjon Gavrilov, pri- oddati orožja, nezanesljiv. Pri obeh Melehovljih in Bo-dovskovu je bilo v pripombi, kil je Štokman ni na glas prebral,] rečeno: "Imenovanih sovražnikov sovjetske oblasti vam ne pošiljamo, I ker sta dva izmed njih odsotna, mobilizirana, pri vprežnem prevozu sta odpeljala v trg Bokov-sko naboje. Melehov Pantelej pa ima legar. Ko se onadva vrneta, ju bomo nemudoma prijeli in poslali na okrožje. Tretjega] pa, brž ko se zliže." Skupščina je nekaj trenutkov] nemela, potlej pa so se utrgali) klici: Ni res! Lažeš! Govorili so zoper | oblast! — Dobili so, kar jim je šlo! — Ali naj jim na zobe gleda-1 mo, ali kaj? — Opravljajo jih! In štokman je vnovič sprego-I voril. Poslušali so ga še kar paz- j Ijivo in celo pritrjevalno vzklikali, ko pa je na kraju postavil j vprašanje o razdelitvi imetja po- NAPRODAJ Delikatesna trgovina in grocerija; mesenina in sveže I sadje ter zelenjava. Na prometnem kraju na vzhodni strani. Cena $3,200. Vzame se avto za predvpla-1 čUo. Za podrobnosti pokličite TY 1-1920 PRAZNO STANOVANJE na 2644 E. 114 St., južno od E. I Blvd., blizu St. Luke's bolnišnice. 6 lepih sob za eno družino; velika | lota, garaža. Cena $9,750. 6606 SUPERIOR AVE. UT 1-2345 RAZNO ZGUBIL SE JE PES ki sliši na ime "Sandy." Rjave in bele barve, "collie" in policijske pasme; tehta okrog 70 funtov. Zgubil se je v okolici E. 60 St. in St. Clair Ave. pred tednom dni. če kdo ve kje je, je prošen, da sporoči, za kar dobi nagrado. HE 0030 STAREJŠA ŽENSKA dobi dober dom in plačo za opravljanje lahkega hišnega dela in oskrbo otrok pri slovenski družini. — Vpraša se na 1544 BELVOIR BLVD—EV 0777 HARMONIKE nove in rabljene; 12 basov do 120 basov. V trgovini smo 12 let. Učitelj je CHARLES HAAG, 1444 Clarence Ave., BO 4946. WILLOUGHBY STUDIO 42 Seminole Trail WILLOUGHBY 1566 W 1 ZANESLJIVA DVOJICA IŠČE NEOPREMLJENQ STANO-VANJE NA VZHODNI STRANI. Ne pije in ne kadi. Kdor ima za oddati naj pokliče MU 2717 KLAVIR "PLAYER" se odda brezplačno kdor sam preskrbi za prevoz. Je v izvrstnem stanju. Vpraša se na 6302 Lexington Ave., zgoraj 1947 STUDEBAKER 2-door Champion Regal DeLuxe. I Radio, grelec in mnogo drugih posebnostih. Pokličite med 1. in 5.1 pop. PO 6389 ZELO DOBER NAKUP Lastnik osebno prodaja delika-l tesno trgovino z C 2 licenco; ima dobro zalogo in opremo ter se dobi stanovanje. Na E. 61 St. Prednost imajo Slovenci za nakup. Lastnik | prodaja radi drugih zadev. Pokličite EXpress 8528 APARTMENT POSLOPJE s 6 stanovanji se proda radi bolezni. Vsako stanovanje ima 5 sob| in kopalnico. Vpraša se pri FRANK TURK 6902 BAYLISS AVE. PEKARXJA dobro uspevajoče podjetje že 201 leto; izvrsten prostor; dobra prilika za priti do izvrstnega biznesa; lastnik odhaja izven mesta radi zdravja; do $2,000 mesečnega do-| hodka. Za podatke pokličite £. W. 'Battenhouse Henry Heidrich, Realtors Elyria, O. Tel.: 2415 - zvečer 41-023 800 Lorain Counly Bank Bldg., Elyria. O. 1946 FORD Proda se zaradi ureditve zapu-j ščine. Super De Luxe, 8 cilindrov, sedan z 4 vrati; malo rabljen. Znotraj v perfektnem stanju; tajerji, grelec, in Motorola radio v prvo-vrstenem stanju. Se mora videti, da se lahko upošteva. Prodaja lastnik. MA 3342 E. CLEVELAND—DUPLEX 6 in 6 sob; velike sobe, zgotovlje-no 3. nadst, 1 stanovanje prazno; priročno za trgovine, cerkva in šole. Dve garaži. To je krasen dom po zmerni ceni $16,000, Pokličite | lastnika MU 7759. ČETRTA DODATNA NUJNOSTMA ODREDBA po Javni Utilitetni Komisiji v Ohio DOVOLJUJE GOTOVE NADALJNE PLINSKE GRELNE NAPRAVE Javna utilitetna komisija v Ohio, je z dnem 25. januarja 1949 izdala dodatno nujnostno odredbo, ki je TAKOJ POSTALA VELJAVNA, nanašajoča se na rabo natur-nega plina za nadaljno gretje. Pri zasliševanju pred Komisijo na 18. januarja, 1949, je The East Ohio Gas Company predložila svoj najnovejši proračun o razpoložljivi plinski zalogi za grelno sezono 1949-1950. Družba je izjavila, da pričakuje imeti dovolj plina, s katerim bo lahko postregla, na vsej svoji črti, skupno število 30,000 dodatnih plinskih grelnih naprav v zimi 1949-1950. Sedaj, po najnovejši odredbi Komisije, je East Ohio dovoljeno zalagati dgdatne plinske grelne inštalacije Z naturnim plinom SAMO DO NASLEDNJEGA OBSEGA: I Najmanj 95% skupnega števila dovoljenih inštalacij, ali 28,500, mora biti v rezidenčnih poslopjili. Ne več kot 5%, ali 1,500 inštalacij, ne more biti določenih za rabo v komercij al-nih poslopjih. REZIDENČNO GRETJE Do nadaljnega obvestila, bo inštalacija plinske grelne naprave dovoljena v NOVIH REZI-DENČNIH poslopjih. OBSTOJEČE REZIDENCE, sedaj grete z druge vrste kurivom, lahko premeni j o na plin po številu ene konverzije za vsako inštalacijo v novemu rezidenčnemu poslopju. KOMERCIJALNO GRETJE Inštalacija plinske grelne opreme bo dovoljena v NOVIH KOMERCIJALNIH poslopjih, toda bo omejena na skupno število 750 inštalacij. OBSTOJEČI KOMERCIJAlNI prostori, sedaj greti z druge vrste kurivom, lahko premeni j o na plin, toda skupno število takih konverzij bo omejeno na 750. KDAJ IN KAKO ZAPROSITI Odjemalcem, ki so vložili svoje prošnje po 1. juniju 1948, ni treba ponovno zaprositi. Odjemalci, ki hočejo zaprositi za plinsko gretje za nova rezidenčna poslopja, se naj osebno zglasijo v .uradu družbe. Odjemalci, ki hočejo zaprositi za plinsko gretje rezidenc, ki so sedaj greta z druge vrste kurivom, lahko zaprosijo osebno ali potom pošte, ter rabite spodaj označeno formo. Toda, oni proslici, ki opirajo svojo prqsnjo za premenitev na plinsko gretje na podlagi trditve težkoč vsled bolezni, se naj zglasijo v uradu družbe osebno ali potom zastopnika. Vsi komercijalni odjemalci, ki želijo dobiti odobritev za plinsko gretje najsibo v novih ali obstoječih poslopjih, se naj zglasijo osebno v uradu družbe. DRUGE UPORABE PLINA NISO PRIZADETE Odredba Komisije se nanaša samb na rabo naturnega plina za gretje poslopij. Ta ne prizadeva druge rabe naturnega plina kot za kuho, gretje vode ali refrigeracijo. SVARILO Raba plina za gretje, namesto druge vrste kuriva, brez dovoljenja družbe, je kršitev odredbe Komisije. Družbi je potom odredbe prepovedano dostaviti plin za tako neodobreno uporaboT. the EAST OHIO GAS company DATUM. THE EAST OHIO GAS COMPANY Prošnja za odobritev premembe iž druge vrste kuriva na naturni plin za rezidenčno gretje (Prosimo liskajle: ne pišite) IME PROSILCA NASLOV MESTO ALI OKRAJ TELEFON KAKŠNA JE REZIDENCA (Prosimo označite) ZA ENO DRUŽINO □ DRUGE VRSTE □ Če je druge vrste, prosimo opišite------------------ Če je treba inštalirati plin v kako drugo rezidenco kol pa Je označeni naslov na levi strani, označite naslov kjer je za inštalirati opremo. ŠTEVILKA IN ULICA MESTO ALI OKRAJ PODPIS PROSILCA .........................................................................................................................................