Letnik II. (LVII.) V Ljubljani, 15. januarija 1904. List 2. DANICA. CERKVEN ČASOPIS ZA SLOVENSKE POKRAJINE. Molitev do brezmadežne Matere božje. O najsvetejša Devica, ki si všečevala Gospodu in postala njegova mati, ti brezmadežnega telesa in duše, vere in ljubezni; prosim te, da se ozreš ob tem slovesnem jubileju objavljenja verske resnice, ki Te je proglasila vsemu svetu brez vsakega grešnega madeža izpočeto, prosim te, da se ozreš dobrotljiva in milostljiva na vse nas, klikoče v tvojo mogočno priprošnjo. Zvijačna kača, katero je zadelo prvo prokletstvo, vedno napada uboge Evine otroke ter jih ne neha zalezovati. O blagoslovljena naša mati, naša kraljica in zavetnica, ki si strla v prvem hipu svojega izpočetja sovražniku glavo, sprejmi, prosimo, naše prošnje. Nadležno te prosimo, :;da te naše molitve, kakor enega srca s teboj vred izgovarjane, položiš pred božji prestol, da se ne damo kedaj vjeti v zanke, ki se nam stavijo in da dospemo vsi v pristanišče izveličanja ter da bi med tolikimi in takimi nevarnostmi cerkev in krščanska družba zamogla še prepevati sla-vospev za pridobljeno oproščenje, zmago in mir. Amen. To molitev — iz latinskega preloženo po ljubljanskem cerkv. koledarju za 1. 1904. — Vam, Slovenci! podajamo, da jo imate v rokah za svoje pobožnosti vse to leto do glavnega praznika 8. decembra 1904.: prav ta dan, ko praznujemo 50-letni spominj, odkar je bil slovesno razglašen verski nauk o brezmadežnem izpočetju Marije Device. „Ljubljanski škofijski list" št. X. izza 1903., 18. decembra t. 1. poroča o tem praznovanju in priporoča kar mogočo sijajnost za to letošnje takorekoč Marije B r e z m a d e ž a n k e 1904 -to leto. „Danica" 1. 1903. je govorila o tem v so-stavku „Pismo Pija X." str. 387. idr. ter v pridigi za „brezmadežno izpočetje" str. 478. idr. Kardinalski odbor, postavljen po Leonu XIII. in potrjen po Piju X., je določil rimskim slovesnostim baziliko sv. Petra in ono Marije Snežnice povdarjajoč, da se toprilično skliče v Rini shod vseh po svetu raztresenih Marijinih kongregacij. Ljubljanski knezškof tem povodom priporoča za to leto: Sv. misijone; duhovne vaje posamičnim stanovom; romanja: v avgustu se npr. namerava slovensko romanje v Lurd; kako naj katehetje posebno prvoobhajance opominjajo Marijinega češčenja in darujo vse te otroke brezmadežno Izpočeti. Ukazano pa je že po Leonu XIII., naj se v vsaki župnijski, samostanski, ter v vsaki cerkvi, kjer je r.dna božja služba, proslavlja 8. dan slednjega meseca. Pripravno je, če se tak dan po sv. maši moli z ljudstvom skupno rožni venec; ali pa — če je kraj po tem — ob kaki večerni uri z litanijami Matere božje vred. Vse to se včini lahko -- če je kraju tako primerneje - - vsako prvo nedeljo po 8. dnevu vsacega meseca. Da bi se sosebno čednost čistosti vkrepila med narodom, moli se v ljubljanski škofiji po vsaki pridigi enkrat „Oče naš" in „Češčena Marija". Krepijo naj se posebno še to leto Marijine družbe in bratovščine treznosti. Upati je, da se še bolj razširi takimi in enakimi pobožnostimi med slovenskim narodom češčenje Brezmadežne - upati je. da preprosi potem ona .svojega nebeškega Sinu. da ostane aii postane slovenski narod zaupnik :!? ljubljenec božje 1»r e z m a d e ž a 11 k e: .M arij e. II. nedelja po sv. treh kraijih. I.lezu^ vetra i?ne»a.) / k. j M«>!) J!i.l i) i.i. 1 m dum li ui !'». v k.i- Tv ni :m i/.\«. iin h.ii. (I»rj. «p I ) Imen lan hišnega gospodarja se praznuje \ tihem dtMiiačem pristanu; kraljeva godovnica pa >,• prosl.ivij.i slovesnim načinom po vsi dežel'. Koliko opravičeneje je potem to. da se svetično kir ie le moč obhaja ime Jezusa, našeg.i Go>pod.i. ki je vstanov il veliko rodbino kristijanos na zemlji njega, ki je kralj neumrljiv osti v nebeškem vehčastvu. in današnja nedelja, dragi, je odločena Jezusovemu sladkemu imenu. Zato se pogovorimo danes o češe e 11 j ti. ki se je vedno izkazovalo p s v. Jezusovemu imenu. Povod na i nam j bode to premišljevanje. Ja vsako dobo svojega živenja. trenutek za trenutkom, poča-slujcino to ime tudi mi. Nolvmli človeških dokazovanj nam vporabljevati 111 treba: zakaj vla naj se časti Jezusovo ime. Saj nam Jezus sam izpričuje o moči svojega imena. Le malo preti vuebohodom je zbral učence ter jim bil naročil: naj hite med svet to-le jim slovesno obljubljajoč: ..Za temi pa. kateri bodo verovali, pojdejo ta znamenja: V mojem imenu bodo izganjali hudobne duhove; govorili nove jezike: kače prijemali 111 če bodo pili česa strupenega, ne bode jim škodovalo: na bolnike bodo roke pokladali in bodo ozdraveli". (Mark. lo. 17. IS.) \a take obljube oprta zato prav po pravici vabi sv. cerkev, naj se časti Jezusovo ime. Zato v cerkvenem duhu delujoči kristi-janje zaupno in pogostno kličemo ter hvaležno častimo to ime. Zato čuješ isto tako na obljudenih trgo-vih velikega mesta, kakor ob samskih potih na selu, kako te memogredočega ljubko pozdravijajo srečevalci najlepše besedilo, kar nam jih je Zemljanom, izgovarjajoč: »Hvaljen bodi Jezus Krist!" Iz teh vzrokov se ne čudimo, če cerkev današnjo nedeljo Jezusovega imena svojo sv. mašo začenja navdušilnimi besedami, ki so te-le: „V Jezusovem imenu se pripogni vsako koleno teh, ki so v nebesih, na zemlji in pod zemljo in vsak jezik naj govori. da Gospod Jezus Krist je v časti Boga očeta". (Filip. 2, 10. 11.) Komaj bi bila mogla cerkev prirediti današnjemu vhodu v najsveteje svoje dejanje zlatejih besedi, nego je ta Pavlov izrek; izrek sv. Pavla, ki je sam izvoljena posoda — nosil ter raz-širjeval sijaj Jezusovega imena od naroda do naroda - vesoljnemu svetu v poče-sčenje. Sv. cerkev je sicer od nekedaj izvan-redno častila Jezusovo psv. ime. A posebno praznično obhajanje tega imena pa je pričel še le sv. Bernard ter sv. Bernardin iz S:ene. Papež Sikst IVti je odobril to praznovanje. Nato so nekatere cerkve, imenoma frančiškanske, samosvojim praznikom jele svetkovati Jezusovo psv. ime. - Tako da je konečno ukazal papež Inocencij XIII. i. 1721: naj praznik Jezusovega imena ob haja vesoljna cerkev vsako leto II. nedeljo po sv. kraljih, kar je uprav danes. V avstrijskih deželah pa se od danes naprej celo v vsem tednu pridobiva popolnoma odpustek. Deležen ga je vsakedo, ki prejme te dni sv. zakramente in moli v cerkveni namen. - Daruje se ta odpustek tudi lahko dušam v vicah. — Vzrok te cerkvene milosti do naše države je ta, da so Avstrijci v prejšnih stoletjih tako vspešno se borili s sovražnikom krščanskega imena, s Turkom za križ častni in zlato prostost — braneč tem bogo- in domoljubim načinom sv. vero, neomadežano čednost svojih otrok in svoj avstrijski dom. — Da so si, dragi, sosebno naši v Bogu počivajoči slovenski očetje v teh bojih prislužili nevenljivih zaslug, naj znano bode in znano biva slednjemu rojaku. Tako se je vselej častilo v cerkvi Jezusovo ime. Kako pa naj je, dragi, počastil jemo tudi mi? To sladko ime Jezus si vtisnimo danes v globino svojih duš. — Potem začutimo včinek milih besedi, ki je o tem imenu piše sv. Bernard govoreč: ,,Ime Jezus je med v ustih; pesem v ušesih; slast je v srcu. Ime Jezus je luč; to ime je jed in zdravilo. Suhotna je vsaka dušna jed, če je ne omehči to olje; nevžitna, če je ne prešine ta sol. Kadar pišeš, ni mi všeč tvoje pisanje, če ne berem v pismu imena Jezus. - Ko se pomenkuješ z menoj, ne prija mi tisto pomenkovanje, če ne izgovoriš vmes tudi Jezusovega imena." (Sup. Cant. ser. XX.). To besede sv. Bernarda. Zato, dragi moji. sprejmimo si v svoja srca Jezusovo sv. ime. Svesti si smemo biti ob tem, da bodo vsa naša pota postala vsled tega svitla pota, na koja slastno posije iz naših duš vun nebeško Jezusovo ime. — Svesti si smemo biti, da nam bode to sv. ime v pomoč takrat vselej, kadarkoli zakličemo vdanostno-verno je izustojoč: „ Jezus" ! Amen. III. nedelja po sv, treh kraljih. Idi in kakor si veroval, tako naj se ti zgodi. (Mat. 8.1 Ni minulo še mesec dni, kar smo, dragi, pred jaslicami klečali ter se tu ljubiti učili rajskomilo dete Jezus. Danes pa nam sv. cerkev v svojem evangeliju ne govori več o detetu Jezusu, tudi o mladeniču ne — nego slika nam ga kakor že krepnega moža pred našim dušnim očesom; kakor oznanovalca svoje božanstvene vere nam ga kaže, ki je dopolnil svoje 30. leto ter hodi po domači deželi okrog - srečnim v veselje, potrtim v pomoč, vsakemu v blagor. Kako in zakaj nam sv. cerkev v svojih evangelijih tako pohituje popisovati zgodovino Od rese ni ko ve ga živenja: to premišljujmo danes ob kratkem Jezusu v čast in sebi v pouk. Gospoduje rojstvo je krščanstva naj-veči god - prav ime ..sveti dan" nam kaže to njega veliko dostojnost. Natančno teden pozneje, t. j. prvi dan solnčnega leta. pa nas prazniški evangelij že vodi v tempelj, kjer je prejelo dete po angelju velevano psv. ime Jezus, po naše Odrešenik. A le za kratkih (> dni pozneje. C>. januarija, cerkev svojim poukom tako pohituje, da nas hoče današnji svetih .'Vh kraljev dan opozarjati že treh raznih zgodeb iz Jezusovega živenja. Trije kralji i/ jutra in dete pred njimi v jaslicah ležeče — ta pogin viti praznikov prizor nas vodi koj v prve dneve Jezusovega živenja na svetu. A drugi spominj dneva sv. ."teh kraljev: kako je namreč Jezus krščen v Jordanu in tretja znamenitost tudi tega dneva: kako Jezus na ženitnini v Kani izpreininja vodo v vino - te dve povesti. obe praznovanj sv. >eli kraljev dan, nam pa kažete Jezusa že nastoplega svoj poklic ter prvi njegov čudež v družbi, kjer mu je pričujoča tudi mati. Evangelij prve nedelje po sv. >cli kraljih nam pripoveduje o Jezusu. 12 letnem mladeniču: kako se ne more ločiti i/ templja, ki je hiša njegovega nebeškega očeta. Danes pred tednom dni pa nam je brala poročilo o izpremenitvi vode v vino. o čemer nas je bila obvestila že dan sv. 3eh kraljev. In danes, tretjo nedeljo po razglašenju. nas cerkev sta\i sredi v moško dobo Jezusovih let. Slika nam ga, kako Jezus ob svojem poučevanju priliko dobi, da gobovca očisti ter oddaljenemu stotnikovemu hlapcu podeli ljubega zdravja. Dragi! Ciobovi očiš-čenec današnjega evangeljskega poročila naj nas spominja naše očiščene vesti ob zakramentu sv. pokore; nejeverskega stotnika ginljiva beseda: „Gospod nisem vreden, da greš pod mojo streho, nego reci le z besedo in moj hiapec bo ozdravljen" — ta beseda naj nam pa prikliče v spominj naše ponižno prejetev Boga-človeka v psv. zakramentu. — Dragi! Morda nam je prav danes končani teden sv. odpustkov priliko nudil, da smo se prepričali, kako sladak je v zakramentu Gospod. Če vprašam: zakaj da nas sv. cerkev tako hitro, le nekatere dneve po Jezusovem rojstvu soznanja že s tem, kaj da uči po rodni deželi in kaki so mu uprav tu čudeži odgovor mi je tak: Sv. cerkev hoče v teku vsacega svojega leta - od adventa namreč do druzega adventa — vsakokrat dokončati celotno zgodbo odrešenja človeškega rodu. Ta zgodovina našega rešenja se je pričela v raju z Odrešen i ko vega rojstva obljubo in se konča s poslednjo sodbo, z zadnjim dnevom sveta. To pa je velikansk obseg, ki naj se leto za letom razvije pred našimi očmi. Zato tudi prihodnji nedeljski evangeliji ne bodo več slikali dete Jezus pred naše dušno oko; nego bodo nadaljevali o Jezusovih čudežnih dejanjih in poročali o božjih naukih iz njegovih sv. ust. Postni čas nam pokaže Jezusa, pri-pravijajočega se na trpenje in smrt ter na odrešitev sveta. Velika noč nam je te slovesne odrešitve dokončanje in up: da „on, ki je Jezusa Krista obudil od mrtvih, oživi tudi naša umrljiva telesa". (Rim. 8, 11.) Cas po veliki noči nas vsposobljuje za binkošti ter pripravlja na razsvitljevalca našega uma. sv. Duha. V todobnih evangeljih in v onih po binkoštih pa se nam naslikuje Jezusova ukovita in blažena hoja naokrog po domači deželi. Kjer je potreben, tam je Gospod: kjer more tolažiti, tam tolaži; kjer ozdraviti more, tam ozdravlja da je le prepričan o trdni veri onega, ki mu je namenjen pomagati. Prijatelj ljudstvu je Gospod Jezus in prijatelj nebeškemu Očetu. — Tako blag in svet. da celo ti, ki ga ne poznajo, čude se govore besede o njem: „Velik prorok je vstal med nami". (Luk. 7, 16.) in: „Ali bo Krist, ko pride, več znamenj storil, nego ta?" (Ivan 7, 31.). * * * Tako, dragi, si sv. cerkev v svojih nedeljskih in prazniških evangelijih med letom prizadeva naslikati pred našimi očmi Jezusovo podobo, ki je Bog in človek. In zato pohituje svojimi poročili, da nas prej so-znani z njim, ki naj napolnuje naš um in naše srce — z njim, ki je začetek in konec. Amen. K. š. duhovni svetnik Andrej Drobni č, župnik in dekan. Spomin j i na umrlega prijatelja. (Dalje). Poklican je bil v predmestno župo sv. Petra, kjer je kakor povsod neumorno delal, goreč za čast božjo in za izveličanje duš svojih žup-ljanov. Z vsakim, ubogim in bogatim, je bil prijazen in ljubezniv, ter vedno pripravljen svetovati in pomagati pomoči potrebnim. Ni čuda, da je bil v kratkem času župljanom tako drag in obče spoštovan. Tukaj bivajočemu mu je došel nenadno škofijski ukaz, naj se nemudoma poda v Žužemberk, kakor subsidijarij, namesto ponesrečenega duhovnega pomočnika Ivana Bonač-a. Ta mladi, nenavadno nadarjeni duhovnik, ki je bil slovenski pesnik in pisatelj in je le malo časa bival v svoji drugi službi v Žužemberku, — prva mu je bila prefektova v Alojzijevišču — je zajezdil iskrega konja, ter šel maševat v neko podružnico. Konj se mu splaši in treši duhovna Bonača s tako silo na obcestni kamen da je z razbito glavo obležal in kmalu izdihnil svojo mlado dušo. Grozna nesreča, velika škoda narodu za vzornega duhovna Bonača. Ves Žužemberk je po njem žaloval. Drobnič je le malo časa ostal v Žužemberku, vrnil se je v Ljubljano do sv. Petra, kjer je pastiroval še nekaj mescev. Ko je leta 1867 v Knežaku na Pivki nenadoma umeri stari župnik Ignacij Mali, Radoljičan, bila je razpisana župnija Knežak. Drobnič si je želel nazaj na Notranjsko, kjer je kakor dijak in pozneje kakor kapelan preživel zadovoljen več let. Žeija >e mu je izpolnila, vdobil je župnijo knežko. Težko se je ločil od predmestja, kjer je imel dokaze, da ga je ljudstvo spoštovalo in ljubilo. Prišel je kakor župnik v veliko in težavno duhovnijo. Ljudstvo ga je sprejelo tu I. 18o7 veselo in slovesno. Ostal je tu 12 let. Po starem, dolgo bolehnem župniku je našel Drobnič župnijo v vsakem obziru zanemarjeno. Cerkev je bila v slabem stanu, brez orgelj, borno zvonenje, veliko pomanjkanje cerkvene obleke in vsega potrebnega. Župnišče je bilo sicer bolj novo in prostorno, vender vse zamazano in poprave potrebno. Ljudstvo, dobrodušno iu pri-prosto, vender moralno in materijalno na nizki stopinji, in v vsakem oziru daleč za sosednimi župljani. Čakalo je novega župnika povsod mnogo dela, mnogo truda, ako je hotel župo in župljane prenoviti in izboljšati. Med trdimi, surovimi gojz-darji, ki v zimskem času daleč od doma sekajo in tešejo v tujih deželah po gozdih, po leti pa v domačih gozdih pripravljajo drva in hlode, med takimi ljudmi ni lahko delo, katero je bilo naloženo našemu Drobniču. A mladi župnik se je pogumno in brž lotil dela. Prenovil je cerkev, predelal in popravil stranska oltarja, preskrbel orgije, božji grob, sedeže, mnogo cerkvenega oblačila idr. Skrb mu je bila tudi za pokopališko cerkvico in za ostale podružnice. Vse je dostojno in božji službi primerno popravil in ozaljšal. Tudi je na Baču na željo ljudstva sozidal novo kapelo, ki je imela pravico sv. maše. Že v starih časih je stala tam ceikvica sv. Ivana Krstiteljai Oj, kako veselo je bilo ljudstvo, ko se je na tem starodavnem svetem mestu nova cerkvica slovesno blagoslovila. Ker so bili njegovi župljani, Pivčani, ne-premožni ljudje, napravljal je vse iz prostovoljnih prispevkov, mnogo je pripomagal tudi iz svojih, dasiravno pičlih prihodkov. Marsikak lorint je tudi prejel od svojih premožnih prijateljev iz drugih krajev, katerim je bilo znano, v kakih razmerah živi župnik Drobnič. Tudi župnišče si je lepo popravil in priredil, in nasadil velik vrt, kateri je bil do sedaj le bolj nekak pust in nerodovit travnik. V prvi vrsti se je pa trudil, da se v verskem oziru zanemarjeno, mrzlo, mnogim napakam vdano ljudstvo, poboljša iu pouči, da postane bolj marljivo, trezno, moralno, da bolj obiskuje službo božjo, posebno popolu-danske pobožnosti, ob katerih je bila cerkev >ko-raj prazna, med tem. ko je mlado in staro sedelo v senci pod orehi. Na prižnici. v izpovednici, v privatnem občenju z ljudstvom je ljudi neprenehoma učil. ljubeznivo opominjal in prosil. A mnogokrat jih je pa tudi svaril iu kregal z ostro in trdo besedo. Ker je pa dobro vedel, da pri starejih ljudeh, pri neomikanih. trdih gozdarjih se le počasi in težko česa oprav i ; lotil se je mladine. posebno šolske. To mladino se je trudil učiti, krščansko vzgajati in sploh na dobro napeljevati. Kuežani so bih takrat premalo marljivi in dc-lalni. Po goj/dih pri drvarenju so se na tujem neizmerno trudili in grozno trpeli, doma mi pa posedali po sencah, ali pa Jialincali* za pijačo, kateri so bili zelo vdani. Polje so zanemarjali, sadnega drevja niso prav nič sadili, griči in doline so bile gole in puste, sploh je vse kazalo, da so ljudje slabi kmetovalci in slabi sadjerejci. Vsa skerb je bila Drobniču na tem, da bode v tem oziru w bolje, če se ljudje marljiveje in umueje popri-mejo kmetijstva ter da se v njih rodi veselje do sadnega drevja, da začnejo gojiti to drevje, posebno črešplje, katerim ne škoduje toliko burja. Da je imel Drobničev trud dober v>peh, pokazalo se je v kratkem na polju in na \ rtih. Dasiravno je bil Drobnič nekoliko nagel sangviničen bi dejal knjižuik in včasih oster z ljudmi, spoštovali in ljubili so ga vender le nenavadno in v vseh zadevah so iskali pri svojem župniku sveta in pomoči. Mnogo je občil z župnikom zagorskim, nepozabnim Mlakarjem, ki je bil izvrsten homeopai, in v zdravuištvu jako razumen. Ni mu z lepa umrl kak pičeuec. Zelišče Jimla", ki izleči kačji pik. je zaslovelo po Mlakarju! Po citanju zdravniških knjig, je postal tudi Drobnič jako izveden v zdravilstvu. Vsakemu je rad pomagal, kedor ga je prosil pomoči. V tem oziru je lahko ljudem duhovnik velik dobrotnik, ako jim v bolezni svetuje in ako more. pomaga. S ij časih ne morejo ljudje zmagali -troskov. ter klicati zdravnika, ki je vec ur oddaljen. A vsestransko oprezen pa mora hiti duhovnik-zdrav-nik iu v prvi vrsti misliti na to, da je dušam pastir. I. P,ilc. (Dalje pride). Zatrte nekdanje cerkve in kapele ljubljanske. 9. Cerkev sv. Mihaela velikega angelja. Ljubljana je primeroma pozno dobila pr\i ženski samostan Sele sredi 17. stoletja s<> se na kapucinskem predmestju na deželni cesti naselile klarise. Njim v p »rabo >e je dvignila cerkev -v. Mihaela > >amo>tanom vred tam, kjer je ved i j voj: sk * o-krb »vaiišce in je bila nedavno v«»ja>k i b »lnic i. Ohranila h1 nam je ve-t, da so redovn-re /e pop ej na v-o moč i/kušale nastali.ti >e poici: sen'peter-ke ee.kve in zgraditi ob njej >ani'»>tan. a višje oblasti mi se p » robu p >-stavde tej nameri. N ijsiarejsi klanski samostan n i Kranjskem jv bil v Mekinjah na i Kamnikom. Ustanovil ga je dne v uol »ka 300 groi Sevtried Ciallen-berg p. »delivsi red'»vilicam selišče in 14 zcmlj . č. Njegova hči Klara j. postala prva opatica ine-kinj-k i. Nekol.ko mlajši je bil klariški samostan v Sk nji Loki. u-t .novijen 1. 1352. (oziroma 1358 ). l iemeljil u ; je k uun>>ki župnik Oiakar Blago-vi>ki. 1/ loškega samostana >o prišle klarise \ »li.uio. (ihvm ustanovitelj ljubljanskemu klariškemii samostanu je bil Mihael L r i deri k Milici, nekega \njig«»ve/ca -m. Neiiisk«» ime nagiba na slutnjo, da je utegnil njegov <»ee pripotovali z Ne:n keg i M.liael Miller je bil odvetnik v Ljubljani. Pri tedanjem d-./ehiem sodišču s» bili po s:irje iidvi-tmki. ki s > zastopal: stranke in jih branili. Teh eden je bil i Mer. Valva>or poroča, da je bil člen kranjskih deželnih stanov (provincijal). L. i »_'s. je »I »segel plemstvo. Bil je tudi vitez /late ostrige. Ta red je osnoval papež Pavel III. (drugi !rdij'». da je bil omi »va:elj redu zlate ostroge Pij ali VI. leta loV). ali 15S .). Zakaj mu je ii:ikit»nil.i duhovska oblast to veliko odliko, ni znano. Miller je umrl brez dedičev leta K 32. Pokopali s, i o.\ \ nekdanji ir.tuciskanski cerkvi. Ko mi j i podirali, n.isli - » njegov spomenik postavljen seie leta i ».52. / latinskim napisom : Mihael Friderik Miller. obojnega prava doktor, vitez /l.ite ostioge. Ustanovitelj. Napis je objemal pokojn;k<»v -jrb: zatvorjen šlem / dvema brad-tiicama vrh njega. Odvetništvo je že tiste čase mnogo neslo. To ii.iui prii a ostalimi Mihaela I riderik.i Millerja. V svoji oporoki je ostavil ogromno svoto 60.000 gld. v ta namen, da se sezida ženski samostan v Ljubljani. Za izvršitelja oporoki je imenoval ljubljanske meščane t. j. mestni magistrat. Ta je bil patron in oskrbnik Hillerjevi ustanovi, ki je obsegala poleg gotovine tudi Hillerjevo hišo na Mestnem trgu. Razen Hitlerja se je spomnil zgradbe ženskega samostana v Ljubljani še neki drugi do-broinik v svoji oporoki krog leta 1634. To je bil nek Janji ljubljanski poštar Mihael Taller, ki je volil v isti namen kakor Hiiler 6000 gld. Po-štarsk > službo je opravljal Taller v Ljubljani in nekaj časa v Kamniku dobrih štirideset let. Bil je zelo ugleden ljubljanski meščan in na glasu /.aradi svojega katoliškega prepričanja. Sam vice-d* »m ga je kakor vrlega katoliškega moža pripo-r ;čil grašk: vladi, češ. da bi bil sposoben za mestnega svetovalca. Taller je bil zaveznik in piisiaš škota Hrena ugonabljajočega krivoversko ljubko v Ljubljmi. Sentneterski cerkvi je bil nekaj časa ključar. Ko so jo prenavljali leta 1618., omi->1.1 ii je na svoje stroške oltar svojega pomočnika sv. Mihaela. Menda se ne motim trde, da je bila prav Tallerjeva želja, 'da bi se nastanile redovnice poleg šentpeterske cerkve. ^■ 'p" T1 ,r "a c ^ 1 ^ »iii«>/m /L* » /vt S Ljubljanski mestni magistrat se dolgo časa^f"^ n. zmenil zalo, da bi se uresničila poslednja volja 'f imenovanih dobrotnikov. Šele ko je podrezal to p stvar bistriški opat, spomnili so se poglavarji^-, . ljubij •.nskega mesta svoje dolžnosti iu se lotili ^ izvrševanj.i omenjenih oporok. Leta 1652. so prodali Hillerjevo hišo za 3000 gld. Z zgradbo samostana in cerkve pa sy pričeli že leta 1648. Delo je napredovalo počasi. Omenjeni poslopji sta bili dozidani leta 1656. in blagoslovljeni. Ljubljanski s k o i g r o t O t o n Friderik B u c h h e i m j e posvetil novo cerkev na čast pomočnika obeh ustanov nikov sv. Mihaelu na sv. Cecilij A-dan 22. listopada 165»), kakor poroča Valvasor, ali na sv. Katarine dan 26. listopada i. 1., kakor zatrjuje neki drugi vir. Spomladi I. 1658. so dospele v novi samostan prve klarise: Marija Lukančičeva, Uršula Herzogova. Terezija Stihova in Ivana Raum-schislova. I/ Škofje Loke so jih spremili: sindik d«-. Markovič, gospodje z ljubljanskega magistrata in nekatere gospe. 1'mestil je nove redovnice proti škofovi volji provincijal reiormiranih iran- ■i« ^ i^ ^ A/--v. /% 'iff DANICA s* /mS 2-rv;*rj Strni 15. čiškanov. Umeščanje je pozneje ponovil škof sam, ker prvo ni bilo veljavno. Prva o pa ti ca klariškega samostana v Ljubljani je bila Marija Luka uči če v a. Ona je poskrbela, da se je nova naselbina razširila in dozidala. Bila je jako energična. Leta 1671. je zahtevala graška vlada po vicedomu Eberliartu Leopoldu grofu Blagaju od nje, da naj sprejme v svoj samostan vdovo v dunajskem Novem mestu obglavljenega Petra Zrinjskega nesrečno Ano Katarino, ki so jo imeli v Gradcu v zaporu. Ali opatica je odločno odklonila to zahtevo izgo-varjaje se, da je ne more sprejeti, ker mnogo Hrvatov dohaja s konji in z drugimi stvarmi na sejme v Ljubljano. Ko bi zvedeli, da se nahaja v samostanu Zrinjska, utegnili bi ga napasti; pristavili bi lestvice na obzidje in uhitali grofinjo, vrh tega pa še drugim redovnicam storili kaj zalega. Krog samostana stanujejo skoro sami delalci, ki niso oboroženi, in bi ne mogli braniti nun. „Ker zidamo - pisala je nadalje morala sem zaradi zidarjev odpreti klavzuro; lahko bi torej grotinja sama ušla zlasti tedaj, ko smo nune v korit. Izvedela sem tudi, da je grotinja bolehna; bilo bi zato neprijetno, ako bi moral v>ak čas hoditi zdravnik v nas samostan. Ce grotinja razburja vse cesarstvo, kakšen nepokoj bi utegnil priti ž njo šele v naš tihi samostan, ki bi mogel zaradi nje priti celo na slab glas. Grotinja bi privedla s seboj najbrže več služabnic in pogostni obiski bi onečaščali našo govorilnico." Na to je prišel dvakraten ukaz, da cesar zahteva, naj ljubljanske klarise sprejmejo Zrinjsko; naznanijo naj le, koliko žele plače na leto. Pretili so jim s cesarjevo nemilostjo, toda redovnice se niso vdale. Odgovorile so vicedomu, da se rajši razidejo, nego da bi sprejele omenjeno grofinjo v samostan. (Konec prihodnjič). Iz književnosti. Sv. Pavel, apostol sveta in učitelj n a r o d o v. Tem naslovom je nastopil proizvod presi-jajnega pisatelja, lavantinskega knezškofa dr. Mihaela Na potnika, te dni v tretje pot med slo-venski svet. Nenavadno nas je razveselila brošura s tem naslovom, izšla izpod te iste roke 1. 1892. Bil je naslovom, lzsit glas kakor iz drugih strun. In kolikor nam je bilo mogoče, priopominjali smo v šoli imenitnega so-šitka učencem govoreč: Če vam pride v roke k. s. Napotnikov Pavel, prihranite si ga iu ga berite že sedaj. To ni vsakedanja prikazen v slovenskem slovstvu; s takim životopisotn bi se ponašal vsak drug velik narod. Popolno pa razumete Pavi t pozneje vsak v svojem poklicu. Takrat >e učite iz te knjižice vsakedo za potrebe svojega stanu. L. i893 je sledil onemu prvemu povečem neizpremenjen natisek. Koncem 1. 1903 pa je v Slovence došla pričujoča 312 strani obsegajoča knjiga, velike osmerke Poglejmo jej vsebino, pridenimo namen k. s. Napotnikovemu Pavlu in pa, kar je nase me-nenje o tem delu. Govori naj večinoma knezskoiji pisatelj sam; na zadnje mi. Naslov pervemu knjižnemu odstavku je ..Savel". Knjižni slavljencc Savel je zagledal luč sveta približno v onem letu kakor Jezus Krist in sv. Štefan, pervenec cerkvenim mučencem, bržkone tudi Pavlov součenec. V mestu gorate Cili-cije je bil rojen: v Tarzu, imajočein v tedanjem času mnogo sol. kojih glas znanosti in modro-slovnih ved je presegal celo blesk atenskih in aleksandrijskih učilisč. Oče Simon, tarizejec in rimski državljan, je odločil nadebudnega sinka za rabija ali pismouka. Divjal je koj v prvi mladosti Savel zoper Krisla in kristijane. A Jezusov mu klic: .Savel, Savel, zakaj me preganjaš?" je stvaril iz Savla Pavla. V dvoboju s to prikaznijo na Savlovem potu v rajskolepo mesto Damask sta zmagala bila oba borilca: Krisi je zmagal Savla in zmoto je premagal Savel. Drugi odstavek novi naslov „Sv. Pavel". Ta večnega spominja vredna dogodba se je vršila približno v drugem ali tretjem letu po Kristovem trpenju. Savel, vkročen in vtolažen lev, se je pustil kakor jagnje peljati v Damask, v hišo nekega si sorojaka v .ravni ulici", danes .dolga ulica" „darb el mostakim" imenovana, deleča to sedanje mesto Sam ali Sem od izhoda proti zahodu. Tu ga kr>ti ozuanjujoč mu nepoznani nauk o knževent Izveličarju Gospodnji učenec Ananija. Pavlu je jasna postala že tukaj njega prihodnja naloga: da mu je povzdigniti Kristovo >v. vero do univerzalne, Vsesplošne vere po i>eh delih JU H M^a^ l./>-r;:>r tvi tej največji nalogi, k:?r jili •e «>io KeJ r v- »j. i » \ ite;eiiusibo li Ad miljami, g ."v v :i; v .... j-k.i pusv.vo. S«:n»ta jo bih »d ruked :j b:\alis e velikih dus; 10 isce prav prav.m li: »v ?iim vaj »m-. Na s Ciospod sam je /:wi •»» Ivi v -!::!•>::. Sv Itenedikt je samot ml. predi 11 - » I tvil „Zla; » pr »vilo* z.t >voje velikan- j v .an vo, /.t beuodiitin-k: ,ed eel.i •» ie:. . :'>7f v voilini ob Subj iku v It.diji. -Piag p nazivije radi lega to dupljo pes- nik Kr.trka. Slede .d-nvki .Sv. Pavla apostolska čed-nosi vere s\ ;-.i\i;i apostolska vednost upanja sv. Pavla >jvednost ljubezni". Ni ga, d.t bi bil kedaj v -i.miu pihati o kisčuiski ljube/ni. k ;Ko: je p.s;,i i»il Pavel ti. Kor. j.}.): _i\o cloves.-ie jezike govoril ia angeljske. a ijui»e/ii ne bi sni- i, bil i)i brneč 1>. »n in zvenčeč skr.iboice ... in ko i>i imel \>o vvro, b. pie-sjavij.ii a ij.ibc/in ne iu mui, me nisem, i-j.ibv/.en je p..i.pij va, dob.oiijiva; ijubezeii ni . -vijiv... ijiibe/vn se ne hvali m se ne napi-iiiije. v Mi., h1 ne vede nespodobno Ona Vse po-r;>:. \ h veiuje. \-e i.pa. v -e prenaša. Ljubezen .v.:, ne pieiii ia . . . Sedaj pa osiaja vera, .panj... IjiiiK/eii: »•» troje najveca njih p;t je 1 j»i i >*. i . In.m i aviovo i/ra/ovauje o ced-n »si, .. .i . /i;j. vi. .s, de m« sc p »v/eie te besede < gl ' '•> n Men.»\a -a «. loveskvg i srca in da jv p.. » .\i je n .p.s .i » lake \islke i/poso-jvsii. i»;| i ./ pera. sv 1 >i«::.«. Na to jv na lovljeii odstavek -Sv. Pavel pa s; .ia . i! \ sespl > ■ i o s; na .ka .ieziiso.ega". i «». m -Sv. i' t\el. ap »si{>] Ijne^ i sveia". .vil J. jI- i. ! .ulllis docios 1111. ii.il Je/i*, .s iesaeij - v ^ ia. i.« vel učitelj s v e i a"": i«» j.isiio } u;Mi..::jv «» saiium sebi je i dprio ravln pot v •ve.. ' 11 iemti P.iv!.»vemu svetu je i>.ia meja se le lan. kje, >i.i;-s zemijepisje hi več vedelo za li:kak s«,el. um -v. jem por.iicn pi>c sani vidnim ponosom ei ■» h.dacanov (!, 1. ] i. i J.) govorec. -I avti. .ipo>i.»| ne od ijadi in tudi ne po človeku, nego po Jezusu Kristu in Bogu očetu . . . evangelij, katerega sem oznanil, ni po človeku, tudi ga nisem prejel od človeka, niti se ga naučil, temuč je po razodetju Jezusa Krista". — In d<> Timoteja: (I. Tim. 2; II Tim. 1.) »Postavljen sem oznanovalec in apostol, učitelj narodov v veri in re.•niči". Do Rimljanov (11, 13.) -hz sem apostol narodov. Kakor daje brez telesnih spon, prehiteva bolj nego prehaja Pavel pokrajine takrat znanega sveta: brez pokoja, tovarišem skoraj nevganljiva vganjka, živa potujoča skrivnost Sedaj izgine v puščavah, sedaj v ječah, sedaj v morskih valovih, iz kojih rešen se vozi naprej ter naprej krščanski Odisej. Skoraj vsa velik i in slavna mesta starega veka so gledala v svoji sredini apostola paganov. S Pavlom je prekoračila Dardanele kultura Azije - preobličene po novem Kristovem nauku ter se je naselila v Jateiitih, ki prebivajo od tega časa v Semovih šotorih. Močnejši je bil Pavel, nego so bile brez-brojne creie ivserksove in Darijeve armade. Pre-sioplemu morsko ožino ste bili Pavlu pred očmi mesti Filipe in Solun Solun, nam Slo-v e n c e m d r a g o iti e s t o, od koder sta dva S > 1 u n č a n a p r v a dva si o v a n s k a P a v 1 a -p o t o v a i c a, sv. Ciril in Metod, prinesla našim d e d o m e v a n g e I i j e I j u b e z n i i n miru. Pripotoval je slednjič ta najslavnejši mo-d; .-lovec iz visoke Kristove šole v pagatisko-modroslovski Rim kakor jetnik v sponah pri-p.uoval v Rim; v resnici pa kakor premagalec cesarstva, ki je potrebovalo 700 let, da se je dvignilo na stalo, na kojem ga je vgledal tu sem dospeli potnik Pavel. In danes stoji na sredi po i v vlu premaganega Rima Trajanov steber. Kakor vidimo: zatrjen v rimska tla zato, da more ble-s.eti verliom tega stebra postavljeni kip sv. apostola Pavla onega, ki je razsraniotil dozdevno starorimsko sramoto križa ter zasadil v krutem Neronovem mestu to za vse čase milo zeleneče drevo našega živenja. (I)alje pride). i'.»iii« • u }>.'«', I; :»>»h i:i \ ija ...» p«»s,i / v se k-to ti kron, za pol leta -i krone, za četrt leta 1 krono vii / 1! v Ij.i /.i .s 7 k: n. ... A::ier:ko '.» Kron. \U'» in i>; 1 p.iek praznik, izide »Danica* dan poprej. ' • .:: s »1. .-.mi- /ne su\ilk. po 1(> vi na rj v v v taiiakarni: .Makso Hrusovi, pred škofijo 12. v - :n: •.: i/:k. I.isjiiik ;u /.•:« /irk 'l o in o Zupan. Tisk Dragotin Hribar-ja v Ljubljani.