V. b. b. si Im telil marlivKIlt ho ’ Todi •« b* robi bkferfcči Mn k tiren SK>. zetai {!avat VVed.nif b v • I i TitckoMmltem b* troj« MtVao pdjttrfjrtro * ajia. V Arrtriit rodi OVP brrzposojai boi AUikrizm ewh oblik. V odfottM. r kttrri Kdaj .rojimo. *imi pomena. oa*e (Utore brezjnueU« odit ti V rellkcm bojo svetovnih nazorov rodi mi •« smemo biti tiertraUi. Motemki Korošci! Oaimo torej svoj (las pei »otHvi N t 11 o n a 11 ( t OVI* (Osicrrcic-liischc Volkapartci) Mak* zaupanje bo a^ilo dolžnosti! in jih s tem posredno poziva na volišče v deželni zbor za KDS, medtem ko se naj na drugi strani nosilec liste KDS dr. Josef Tischler kot „ganz Einheimischer" — kakor vse kaže v nasprotju z nami, ki nismo tako „kamtner-treu“ — v nemškem jeziku obme na „Win-dische", da ga volijo v deželni zbor. ...sinus B.ou.cn Acnmr »'rival- oatr Maaukapiulismus) fct Verwirrung, dic gei- cin Kapital verbrechcn gegen tlas Grand* _uocUcu umi Ohcrscli urmimmg uud andercn Nalurly»«astrophen. rrst redil nichl vor Krankheit. Not and Tod. Ein Wort an dan tuotilmeinenden Lesar \Vran Sie »ich vom obigen Anruf an (ti gute Gcvrbscn ab Christ und doch audi noch durch die Stimme und die Bande d« Blut« und der Sdiicksalsgc* meinschaft mit dem slowenbchen {,tyin» dbehen'* in der gochichtlich alteren Bc-zcidiuung) Volke bertthrt und ange-kprodien fUhlen, diirfte ich \vohl auf Ihre Unicnulitrang bei der Wahlcnt-•thcidung durch Abgabe Ibrcr Stimme ain 22. Februar fiir die von mir gcfiihrte Chrisilich-dcmokratbche Partci rechnen. Ab tram -Einheimiacher** aus dem ^Untcrland” — mein Eltetnliaus steht in Tainach — m&chte ich Ihre Aufmerk-samkcit dara uf h in richten. ru p ni fen. wieviele Kandidaten der wahlwerben-den Partcien in unserem Lande aus dem sudlichen (gembchtspraebigen) Landes-tcil in atusichtAvoller Reihung stehen. Sie wrrden urahrhaftig nicht vielc — je-denfalb in keinem Verhaltnis mr W4b-lerzahl — vorfinden. Mit Ihrer Stimme fflr dic »on mir gc-faime Partei helfen Sie mit nir Md-glichkeit, einem engercn Landemann dic albeitigen Interesscn dieses Gcbic-tes im Landtag mitmvertreten. Dr. Josrf Tischler. Nedeljske volitve so glasen krik našega ljudstva po slovenski enotnosti in odločen protest proti razbijaški izdajalski peščici v Mohorjevi hiši. Kljub nesramni laži-propagandi, da je edina ..slovenska" stranka, ki pa v resnici s slovenstvom nima čisto nič opravka, KDS ni le nič pridobila, temveč je celo izgubila 764 svojih pristašev. Naše ljudstvo je drugače spregovorilo, kakor so si gospodje zamislili. S svojo razbijaško politiko so upali v pravilnem pričakovanju, da DF ne bo brezvestno pozvala razgledanega našega človeka na brezizgled-no samostojno kandidaturo, ujeti pretežen del našega ljudstva v svoje mreže, da bi potem še Prav tako KDS niso nič pomagali številni glasovi belogardistov, ki so postali avstrijski državljani in na katere se je še prav posebno obrnila s prošnjo za podporo „Naš tednik-Kronika", temveč sledi prav iz teh dejstev da je še veliko večje število koroških Slovencev obrnilo hrbet NskS, kakor je dejansko razvidno iz rezultata samega. Ljudski glas je božji glas! Nedeljske volitve pomenijo velik korak naprej v Avstriji, na Koroškem in še prav posebno za nas koroške Slovence. Veseli in ponosni lahko ugotavljamo, da pri tem koraku koroški Slovenci nismo zaostajali. Iziti volitev v državni in deželni zbor Minule volitve v deželni in državni zbor so bile v znamenju nazadovanja vse reakcije (vključno kominformovske) in znatnega napredovanja naprednih in demokratičnih sil. Socialistična stranka Avstrije je z 1, 8 1 8. 8 11 glasovi postala številčno najmočnejša v državi. V parlamentu je pridobila 6 mandatov in jih bo sedaj imela 7 3, dočim jih bo imela OeVP 7 4 (zguba 3), čeprav ima le 1, 7 8 1. 9 6 9 glasov, to pa zaradi posebne volilne geometrije; številčno je SPO pridobila v vsej Avstriji 195.287 glasov. VdU je zgubil 16.251 glasov in dva mandata v parlamentu, tako da jih bo sedaj imel 14. »Ljudska opozicija" (kominforma) je zgubila en mandat. Vse male strančice pa so popolnoma pogorele. Za državni zbor so dobile: SPOe 1,818.811 glasov, OeVP 1,781.969, VdU 473.022, LO 228.188, KDS 3.668, Stranka sredine 5.748, krščanski socialci 3.036, svobodni demokrati 2.509, monarhisti 1.207, narodni republikanci 1.050, »Avstrijski patrioti" 26. V koroškem deželnem zboru je SPOe prav tako pridobila 3 mandate in jih bo odslej imela 18, OeVP je zgubila 1 in jih bo imela v bodoče le še 11, VdU bo po izgubi dveh poslancev v deželnem zboru zastopan le še po šestih poslancih, VO pa bo imela kakor do sedaj enega zagovornika. Na glasovih je pridobila SPO na Koroškem celih 20.426 glasov, medtem ko jih je OVP izgubila 10.788 in VdU pa 9.195. Najusodnejši poraz je doživela KDS, ki je od zadnjih volitev izgubila približno tisoč glasov. KDS 1953 Koroško 3.880 (KLS) 1949 4.644 SPO 1953 1949 122.068 101.146 ©VF 1953 1949 72.516 79.093 VdU 1953 1949 42.877 51.012 VO 1953 10.357 (LB) 1949 9.910 Okraj Šmohor 33 57 4.284 3.196 4.751 5.404 2.140 2.513 95 84 Blače — 1 80 60 149 218 44 11 — 1 Brdo 28 44 385 335 246 325 77 59 4 1 Goriče — 1 170 161 115 140 20 16 2 1 Sv. Stefan 3 10 505 367 239 355 133 141 9 3 Okroj Beljak 863 1.071 19.125 15.914 7.056 7.882 5.779 7.113 2.296 2.185 Bekštajn 177 203 1.683 1.235 578 694 281 345 95 83 Bistrica na Zilji 19 36 127 97 148 147 47 61 — — Jezernica 1 1 2.720 2.259 838 882 604 882 441 448 Kostanje 39 63 281 233 73 76 130 131 . 14 5 Ledenice 92 90 382 314 134 164 69 81 4 11 Lipa 20 21 408 370 135 168 91 78 32 40 Loga ves 47 83 596 461 150 205 137 98 57 50 Marija na Zilji 41 34 570 548 273 336 84 85 76 69 Podklošter 52 82 1.968 1.670 576 603 339 466 245 251 Rožek 14 19 161 119 104 114 40 63 2 4 Smerče 3 16 548 497 257 363 335 287 78 65 Straja ves 35 29 294 270 146 174 66 85 7 14 Št. Jakob v R. 287 351 1.089 974 415 410 190 125 189 184 Vernberk 35 40 855 698 314 348 210 216 39 48 Vrba 1 3 475 388 430 504 300 360 18 57 Okraj Celovec 898 1.152 18.213 15.078 9.834 11.293 5.731 6.462 1.281 1.374 Bilčovs 69 65 170 125 106 138 38 6 2 2 Bistrica v Rožu 57 88 559 539 190 199 119 69 75 84 Borovlje 44 58 1.769 1.680 728 714 327 370 317 312 Grabštajn 10 23 565 512 299 368 171 153 20 7 Hodiše SI 102 350 318 151 140 24 24 22 7 Kotmara ves 18 28 510 422 230 125 65 87 47 24 Medgorje 13 31 286 250 120 159 38 45 12 11 Otok 6 13 271 199 222 268 104 140 12 11 Radiše 67 68 39 46 93 133 33 11 2 2 Sele 157 181 252 188 34 47 7 O 8 11 Slovenji Flajberk 24 28 137 128 76 98 21 6 5 16 Medborovnica 22 38 319 252 129 145 43 41 12 15 Svetna ves 66 85 225 186 129 97 25 32 30 17 Škofiče 51 74 443 281 111 176 106 107 47 34 Šmarjeta v R. 115 150 2'37 183 166 191 61 33 11 7 Št. Tomaž 14 11 399 326 271 294 89 135 3 7 Vetrinj 3 10 1.038 892 384 400 155 174 52 38 Zgornja vesca 29 30 106 54 71 65 21 21 11 12 Žihpolje 20 32 198 187 250 267 51 58 4 11 Žrelec 17 23 531 461 259 296 120 100 45 35 Okraj Velikovec 1923 2.190 9.461 7.941 5.802 6.633 2.337 2.375 309 289 Bela 215 207 762 587 193 187 32 31 42 60 Bistrica pri Plib. 229 274 462 408 129 134 85 87 13 14 Blato 200 240 211 159 242 157 27 51 2 1 Djekše 20 38 241 243 266 309 63 34 1 3 Dobrla ves 107 150 1.255 980 662 802 168 111 55 36 Galicija 45 57 419 321 223 297 70 72 7 5 Globasnica 215 229 175 185 142 236 90 15 3 11 Grebinj 52 73 483 421 556 625 252 282 24 14 Libeliče 53 87 189 182 129 163 33 37 4 5 Libuče 94 104 288 234 112 172 83 107 3 3 Pliberk 44 29 191 199 304 266 64 110 5 8 Ruda 59 60 425 376 185 229 70 84 6 10 Škocijan 195 200 620 518 384 479 175 123 18 22 Št. Peter na Vaš. 13 25 388 291 169 239 71 59 15 25 Tinje 13 12 127 110 113 148 69 35 i i Va/onberk 55 84 634 588 382 429 207 210 18 n Velikovec 47 40 845 668 580 613 511 475 41 9 Vovbre 36 59 342 291 294 334 90 101 19 23 Železna Kapla 43 54 517 442 198 198 53 65 21 25 Žitara ves 141 153 610 482 243 287 21 16 6 8 Žvabek 47 40 99 70 63 65 2 6 2 1 Celovec mesto 118 121 17.325 15.226 10.669 11.054 6.910 7.470 1.800 1.536 Beljak mesto 14 9 9.439 7.494 4.466 4.185 2.947 4.057 1.523 1.467 Po š&mom svetu Ljubljana. — Sekretar izvršnega sveta Ljudske skupščine LR Slovenije Zoran Polič je minuli teden sprejel člane mešane avstrij-sko-jugoslovanske komisije, ki je v Pohorskem domu pri Mariboru reševala vprašanje avstrijskih dvolastnikov. Člani obeh delegacij pod vodstvom svet- nika ministrstva za zunanje zadeve Avstrijo dr. Edmunda Krabla in svetnika Gospodarskega sveta Slovenije dr. Iva Murka so se nato vrnili v Maribor, in te dni končali z delom. Bordeanx. — V Bordeauxu so izpustili 13 Alzačanov, ki so bili soudeleženci pri pokolu prebivalstva v vasi Oradour sur Glane leta 1944. Izpustili so jih po amnestiji, ki je j bila sprejeta v francoski narodni skupščini glede na to, da so bili prisilno mobilizirani in kot taki pride1 jeni SS-diviziji ,,Das Reich", ki je poslala eno svojo četo v Oradour, da je tam pomorila 642 prebivalcev. Tel Aviv. — Izraelske oblasti so zadržele za en dan potna dovoljenja članov sovjetskega diplomatskega predstavništva v Izraelu, da so tako le-ti prispeli na sovjetsko mejo hkrati ko so izraelski diplomati zapustili ZSSR. Šiling med nami V volilni agitaciji obeh vodilnih strank v 'državi je igralo posebno vlogo vprašanje varnosti in vrednosti našega denarja. „Po volitvah bom prodal", mi je rekel ta in drugi v teh tednih ter pristavil, da ob morebitni spremembi političnih razmer ni možno zaupanje v stabilnost denarja. Mislim, da je prav, da sedaj o tem vprašanju govorimo nekaj jasnih besed. Že leta je naš slovenski del Koroške pod stalnim pritiskom dvomov in nezaupanja zaradi posebnega političnega položaja in razvoja, v katerem smo živeli. Poznam ljudi, ki v našem ozemlju niso hoteli popravljati svojih hiš ali pa so celo prodajali svoja zemljišča iz sličnih vzrokov. Kaj šele, da bi kdo kaj več vtaknil v naše kraje. Vse posledice nezaupanja v čas in razmere. Gospodarski posegi države so doprinesli še svoje. Zadnjo začimbo pa so sedaj nasuli brezvestni strankarski priganjači tistih krogov, ki jim gotovo najmanj more vzeti inflacija, o kateri so dnevno trobili. Gospodarske posledice tega nezaupanja in hujskanja po naših dolinah so očitne: Naš kmet nikakor ne sledi v enakem obsegu zahtevi po povečanju produkcije, kakor v drugih predelih Avstrije. Splošno opažamo strah pred razširjenjem gospodarske dejavnosti zaradi pomislekov, ali bo ostala vrednost denarja baš pri najbolj solidnih gospodarjih. Obratno pa jih je precej, ki lahkomiselno zaprošajo kredite za nedonosne investicije v upanju, da jih bo rešila odplačevanja inflacija. Kot v mnogih drugih vprašanjih, je naš človek tudi v tem nezrel in lahkoveren ter naseda pri.šepetovanju in škodljivi propagandi neodgovornih špekulantov. Škoda pa je zelo velika. Ce pomislimo, kako težavna je po naših vaseh borba za vsako novo vlogo našim Hranilnicam in posojilnicam, medtem ko so v celotni Avstriji narasle vloge samo pri kreditnih zadrugah za 247 milijonov šilingov, potem se lahko zavedamo, zakaj tako očitno zaostajamo! Koliko hranjenih in zbranih denarjev bi nam lahko služilo za nove skupne ustanove in dejavnosti ter krepilo naše vasi! Cas je, da to spoznamo in se po tem ravnamo vsi. Kdor ne zaupa v skupnost, naj potem hodi svoja osamljena pota. Morda mu bo kmalu žal. Zaupanje je osnova gospodarskega udejstvovanja in predpogoj vsakega uspeha. Zato je škodljivec gospodarstva, kdor v uspehe poštenega dela noče zaupati. Slabo uslugo pa nam dela pravtako oni, ki nam jemlje zaupanje v varnost prigaranih prihrankov. Oglejmo si vse napovedovalce inflacije od blizu: Ali se je sami najmanj bojijo, ker denarja itak nimajo — ali pa ga imajo toliko, da z njim v našo škodo na inflacijo špekulirajo! Naše doline so zaostale daleč za splošnim razvojem drugih predelov dežele in države. Nemalo krivde na tem imata mora nezaupanja v lastne sile ter pomanjkanje vere v bodočnost po naših vaseh. Širijo in utrjujejo vpliv teli faktorjev pa splošno isti ljudje, ki našemu ljudstvu tudi drugače ne želijo razmaha in razvoja. Pomislimo na volilne govore, pa moramo pritrditi. Zato proč z moro nezaupanja. Kupujmo in prodajajmo z razsodnostjo in brez špekulacije. Predvsem pa spet zbirajmo in hranimo v naših Hranilnicah, kjer zbrani denar služi izgradnji naše gospodarske dejavnosti in bo dal dela našim ljudem! Dr. Mirt Zvvitter Kaj je to: Odgovor: Kaj je to: Odgovor: Kaj je to: Odgovor: Kaj je to: Odgovor: Kaj je to: Odgovor: Kaj je to: Odgovor: UGANKE Matjaževa vojska se zbira? Krščanska demokratska stranka j« zgubila 764 glasov! Krščanska stranka ima več kot 100 "/o več volivcev kakor pa jih je kdaj koli imela Demokratična fronta? Štirikrat pet je osem, ali pa številka 3880! Ne NVedenig, ne Steinacher, ampak Tischler? Nageljček in roženkravt za klobukom, mandat pa drugim! Ne jasni se samo na Gurah, marveč se jasni po vsej deželi? Volilni rezultati, ki jih je doživela KDS! Laž rodi laž? Uredniška seja lista „Naš tednik — Kronika"! Trpko, a potrebno zorenje? Politična pot dr. Tischlerja! Vprašanja so iz lista „Naš tednik — Kronika", odgovore pa smo po ljudskem sporočilu ob volitvah priredili pri nas. jEBIMI Sreda, 25. februar: Valburga, dev. Četrtek, 26. februar; Matilda, Kvaterna Petek, 27. februar: Gabriel od Zal. M. B SPOMINSKI DNEVI 27. 2. 1738 — Rojen v Zagorici pri Bledu šolnik, fiolog, pisatelj učbenikov Blaž Kumerdej — 1845 Rojen fizik Vfflielm K. Rentgen, ki je odkril rentgenske žarke. Kotmara ves V nedeljo 15. t. m. nam je naše Slovensko prosvetno društvo priredilo lepo in plemenito veselje in smo na ta način pustno nedeljo preživeli polni globokega notranjega užitka. Domači pevci so nam podarili bogat pevski koncert, za katere smo številni udeleženci, ki smo napolnili prostore pri Plajerju, prav hvaležni. Nastop mešanega in moškega pevskega zbora s pestrim sporedom naše vedno lepe domače pesmi, ki se je nikdar ne naveličamo poslušati, je bil za naše razmere prvovrsten in nas je vse zadovoljil. Živahen aplavz in pritrjevanje je vrle pevce nagradilo za lepi trud na področju slovenske pevske prosvete. Splošno so ljubitelji naše pesmi izražali željo, da bi koncert v kratkem ponovili in zagotovili so, da nam bodo tudi ustregli. Pred štirinajstimi dnevi je v bolnici v Celovcu, kjer so jo zdravili nekaj dni, umrla M. Piokl, p. d. Monica v Podpečah v Prebljah. Iz bolnice so umrlo ženo prepeljali na domačo pokopališče, kjer so jo položili k zadnjemu počitku. Podkraj ■ Libuče Dolg žalni sprevod se je dne 13. t. m. pomikal iz Podkraja skozi Zgornje in Spodnje Libuče proti mirodvoru v Libučah. V sprevodu so spremljali žalujoči sorodniki, sosedje in številni znanci 9koraj hkrati umrli zakonski par, priletnega očeta (umrl je v 81. letu starosti) in enako staro mater, stare starše Oberove družine. Oba sta dalje časa bolehala in končno je njiju smrt rešila trpljenja in isti dan oba odpoklicala za vedno. Ob pogrebnih svečanostih so uglednima pokojnima zapeli v slovo žalo-stinke. Globoko občutne poslovilne besede je spregovoril g. prošt Trabesinger. Pokojna stara Oberova starša sta v svojih mladih letih kupila Oberovo posestvo v Podkraju, kjer sta v. trudu in v potu svojega obraza pridelovala vsakdanji kruh in skrbela za svojo številno družino. Poročila sta se pred 57. leti in se je njima rodilo 6 otrok. Eden izmed sinov je moral žrtvovati v nacistični vojni svoje življenje za tuje koristi. Ostali, že odrasli otroci in 27 vnukov žalujejo za dobrimi starši. Pokojni Oberov oče in mati naj se spočijeta v domači zemlji, preostalim sorodnikom pa naše iskreno sožalje! Slovenska kmečka zveza naznanja: VABILO na zaključno prireditev šiviljskega tečaja v Bilčovsu, ki bo v nedeljo, dne 1. marca t. 1. pri Miklavžu. Spored: Od 8. ure razstava šiviljskih izdelkov. Popoldne ob 14.30 uri družabna pri- j reditev s šaljivimi prizori in petjem, j Bilčovs (Po vohtvah) Vsi smo se oddahnili, da je volilna borba končana. Kar deževalo je med nas letakov, raznih parol in volilnih listkov, tako, da si človek moral dolgo premišljevati in presojati, Mo pravzaprav ima najbolj prav. Celo vrsto zborovanj se je vršilo pri nas in vsak govornik je hvalil svojo stranko kot kramar svojo robo. No, in na dan voHtev se je pokazalo, da smo v Bilčovsu razcepljeni kar na šest političnih strank in k temu pride še ena stranka ne-volilcev, ki pa je tudi precej močna, saj šteje 78 abstinentov. Res čudno in na vse zadnje tudi žalostno. Cela naša občina je do 99 odstotkov slovenska in vsi govorimo isti jezik, imamo iste težave in potrebe, pa se preklamo med seboj. Kako lepo in razveseljivo bi lahko bilo, če bi enotna slovenska stranka zajela vse im bi mi lahko beležili in poročali o zmagi slovenske enotnosti med nami. Tako pa je sad cepljenja naših sil po gotovih ljudeh pri Narodnem svetu 69 za KDS oddanih glasov. Poročali smo že, da je tudi gospod Steina-cher prišel v predvolilnem času ribariti k nam. Nastavljal je svoje mreže kakor je pač znal in za vabo je nastavil njegovo delo za nemški Volkstum. Seveda nekaj kanpov je na to vabo šlo in so vgriznili. Veliko volivcev pa je le iz-pregledalo, da Steinacherjeva teza v nadvladi enega Volkstuma nad drugim danes ni več moderna in so zapustili vrste teh zaslepljencev tako, da se je število OeVP volivcev iz leta 1949 od 199 zmanjšalo tokrat na 106 glasov. Smo radovedni, kako se bo poročevalec OeVP-jevskih časopisov v njegovih poročilih opravičil. Ko smo poslušali radio-poročila o izidu volitev po vsej Avstriji, smo ugotovili, da je tudi VdU v defenzivi, torej gre rakovo pot. Vrgli so se tudi ti potomci Adolfa Hitlerja med nas, da bi naši volivci krili njih primanjkljaj. No pa res so se znašli nekateri ljubitelji prusov-skib škornjev in „parademaršov“, ter so tej „rakmarS‘‘-stranki dali 38 glasov. Ljudska opozicija je dobila pri nas cela 2 glasova in monarhisti 3 glasove. To je pa za olepšavo, da je družba strank tem pestrejša. Par dni pred volitvami je pri nas govoril na volilnem zborovanju tudi gospod deželni glavar Wedenig. Na delavnik je bilo to zborovanje, a je bilo toliko poslušalcev, kakor prej na vseh treh ali štirih zborovanjih drugih strank skupaj. Govornik nam je govoril o potrebi mirnega sožitja med obema narodoma na Koroškem, govoril je tudi o tem, da je treba priznati slovenski manjšim na Koroškem njene pravice. Kar se zahteva za južno-tirol-ske Nemce je treba dati tudi koroškim Slovencem. Sprijazniti se je treba z mislijo, da imata oba naroda na Koroškem pravico do življenja. Vsak narod ima svojo kulturo in treba je, da jo tudi naroda soseda med seboj poznata. Zato je potreba v mešanem ozemlju južne Koroške poleg nemškega tudi slovenski pouk. Le zbližanje in razumevanje med nami v deželi bo tudi pripomoglo do zbližanja našega kontinenta v združeno Evropo. To so bile besede deželnega glavarja. Mnogi so mu te jasne besede zamerili, a velika večina Korošcev je tako pohtiko koroškega deželnega glavarja odobrila z glasovnicami na dan volitev. Tudi mi smo se pridružili ter oddali 174 glasov za tak program sprave in sporazuma med obema narodoma na Koroškem. Slovenska kmečka zveza je poskrbela, da ss viši od 27. t. 1. pri nas šiviljski tečaj. Vodi ga mlada voditeljica Lizika Kert iz Globasnice. Vsak dan prihaja k tečaju 18 tečajnic, ki pridno prirezujejo in krojijo razne za kmečke gospodinje potrebne šiviljske predmete. Bruca Na pustno nedeljo smo praznovali pri nas poročno slavje vrlega našega mladoporočene-ga para, znane Majde Pogličeve, p. d. Požar-nikove hčerke na Bregu in Zepija Mikla, kmečkega sina p. d. Gamsovega. Poročne obrede sta imela v Beljaku, nato pa so v krogu sorodnikov in znancev obhajali pristno slovensko slovesnost pomembnega življenjskega dneva. Ob poročnem slavju je povzel besedo in govoril poročencema vznešene čestitke Prangarjev Iianzi. V nagovoru se je dotaknil današnje pobtične situacije koroških Slovencev in nazorno na prijeten način naglasil potrebo naše enotnosti, ki jo onemogočujejo ozko-strankareki in neljudski politiki Krščansko demokratske stranke. Besede domačega govornika so našle globok odmev pri vseh navzočih in so vsem segle v srce, ker so bile tudi iz srca govorjene. Mladoporočenca sta zaveden sin in hčerka uglednih naših družin in naše vasi. Nevesta Majda je bila od svoje rane mladosti delavna članica domačega Slovenskega prosvetnega društva in je sodelovala s prepričanjem za našo skupno stvar na področju slovenske prosvete. Poleg dela v domačem društvu je sodelovala tudi v osrednjem odboru naše vrhovne kulturne organizacije Slovenske prosvetne zveze. In ko so ustanovili na Bmci Kmečko gospodarsko zadrugo, so potrebovali poslovodjo in izbrali so Majdo Pogličevo, ki je v prvih letih zadruge z vso požrvovalnostjo vodila zadružne posle ter si tudi na tem področju stekla lepe zasluge. Ker je pa za zadružnega poslovodjo potrebna moška moč, ker mora poslovodja le pogosto nakladati in prenašati težke tovore, je pozneje prevzel posle naš znani Kori Perč, ki pa mu je seveda šla Majda s svojimi izkušnjami v vsakem oziru na roke. Enako je bil vedno na mestu, kjer je šlo za našo stvar, tudi njen ženin Žepi Miki in ker njiju vežejo skupni vzori, sta sklenila zvezo za življenje. — Številnim čestitkam, ki sta jih bila deležna Majda in Žepi, se pridružujemo tudi mi in želimo prav mnogo družinske sreče na njuni skupni življenjski poti. Prepričani smo, da bosta ostala narodnim idealom svoje mladosti in svojih staršev zvesta tudi v bodoče in v istem duhu vzgajala tudi svoj naraščaj, ki naj bo njima in slovenskemu ljudstvu na Koroškem v ponos. Si. Jakob ▼ Rošu Na pustno nedeljo smo imeli pri nas dve preroki in od teh hočemo na kratko poročati tudi v našem listu, da bodo o naših veselih dogodkih zvedeli tudi drugod po naši zemlji! Stornik Zdravko si je izbral za svojo življenjsko družico gospodično Gustijo Ohpic p. d. Mertijevo na Reki. Oba iz uglednih družin naj bosta deležna naših čestitk in naj uživata srečo in zadovoljstvo v skupnem družinskem življenju. Karel Kravcar, p. d, Kravcar v Št Petru pri Št. Jakobu pa je pripeljal svojo nevesto iz Št. Petra na Vašinjah. Tudi temu paru naše iskrene čestitke in naj mu klije ob skupnem domačem ognjišču srečno mlado življenje! Smučarska sekcija Slovenskega fizkulturneea društva v Št Janžu v Rožu Z A II V A L A Po dobro uspeli naši zimsko-športni prireditvi „111. mednarodni smučarski skoki v Rožu“ smatra Smučarska sekcija Slovenskega fizkultumega društva v Št Janžu v Rožu za svojo dolžnost, da izreče prav vsem, ki so dobrohotno kakor koli pripomagali k uspehu, najiskrenejšo zahvalo. Predvsem se sekcija zahvaljuje onim, ki so v pristni slovenski gostoljubnosti naklonili športnikom skakačem in tekmovalcem v slalomu prenočišča in oskrbo. Nadalje se zahvaljuje vsem funkcionarjem, ki so sodelovali pri prireditvi sami, prav posebno še zdravniku dr. Hoji in onim tvrdkam, ki so prispevale za nagradna darila tekmovalcem. Vsem sotrudnikom naj bo zavest, da je prireditev tako dobro uspela, izraz najlepšega plačila za vse, kar so k uspehu prispevali. Resnična povest iz današnjih dni: Nagelj in roženkravt Po motivih iz „Našega tednika-Kronike" napisal Marko Kopriva Nekoč je živelo tam v tisti deželi, kjer so med visokimi gorami ljubki hribčki in prijazne dolinice, v revni bajti čudovito lepo dekle z imenom Zorica. Lasje konstanjeve barve so padah v gostih kodrih na rame. Temne oči ter polna rdeča lica so dala misliti na Badzemsko bitje. Če bi človek dekleta ne bil Poznal iz otroških let, bi ne vedel, da je ona hči Gričnikove Mice bajtarice koncem vasi. Zorica je bila torej zelo lepa. da je slovela daleč okrog za najlepšo. Začetek je torej prav tak kot v mnogih, premnogih drugih pravljicah. Nadaljevanje pa je že nekaj drugačno. O lepi Zorici je slišal tudi Joško, sicer ne junak in tudi ne starešina Rožanov, in poslal ji je dva sla ter jo pustil najlepše pozdraviti in ji naznaniti, da jo bo prišel prositi za roko, da postane njegova žena. Joško je mislil, da bo deklici ob tem sporočilu srce pričelo hitreje biti, da bo odposlancema sporočila, kako Zelo si želi videti Joška, čeprav ga po slabem glasu sicer že zelo dobro pozna. In je Joško mishl še to, da bo v slepi ljubezni deklica Poleg svojega srca izvoljencu poklonila tudi svojo doto, lep, zapeljiv mandat v deželnem j zboru. i Zorica pa je mislila drugače, in je odposlancema rekla: ..Sporočite onemu, ki vaju pošilja, da si ga mislim najpreje temeljito ogledati. Če je pravi, dobro, če ni, se bom pa tudi znala prav odločiti!" V tistih časih pa so potovaU po deželi tudi trije modrijani. Svetniki sicer niso bili, bili so pa častitljivi starci. Eden, ki je poznal deželo, saj je vanjo že nekoč privandral z Dunaja, je prišel iz Švice. Drugi, ki mu bila čudovita dežela še nepoznana, je pribežal iz Ljubljane. In tretji, ki je bil med starci najmlajši, je padel v deželo iz zraka, iz letala nemške Lufthanse. Nosili so v svojih bisagah trije starci čudovite čarovnije, ki so jih skrivali pred radovednimi pogledi. Trije starci so prišU na svoji poti tudi do Zoričinega doma. Ustavili so se pred bajto in zaklicali: ..Zorica, Zorica, pridi, da ti podarimo tri sadike. Vsadi jih v lončke in jih postavi na tvoje okence. Samo te cvetlice, in prav nobena j druga, ti bodo prinesle rrečo. če pa naših sadik ne zasadiš, boš propadla, in nihče ti ne bo mogel pomagati." In prvi starec je še dejal: ,,Glej, to je sadika nageija. To je cvetica ljubezni in veselja. Daj, zasadi ga v svoj lonček!' In drugi je rekel: „Zorica, glej to je roženkravt. Vtakni vršiček v sveto zemljo, in cvetka sreče bo cve-tala na tvojem oknu." Tretji pa je pripomnil: „Ta vejica je rožmarinova, rožmarin pa ti naj bo znak zvestobe!" Zorica pa ni bila samo lepa, bila je prav tako pametna. In je pogledala starce, pa pogledala sadike, ki so jih oni privlekli iz svojih bisag, in zaklicala: „Ne, vaša čarovnija me ne bo prevalila. Zdrava je moja misel in bistre so moje oči! Pravite, da mi prinašate nagelj, cvet ljubezni in sreče! Pa to ni sadika nageija, je le sadika koprive. Sovraštvo naj bi mi jirineslo to vaše darilo, sovraštvo do brata, do vsega našega ljudstva, ki živi v tej čudoviti dežeh, s te in z one stnmi naših lepih gora. In govorite o roženkravtu! Saj to je ljulka, ki duši pšenico po poljih. Ljulka pa sreče ne more prinesti, samo nesrečo in trpljenje bi mi ona lahko dala. In vaš rožmarin ni rožmarin, je osat. In ne govori mi o lepi zvestobi, pač pa o izdajstvu, o največji nezvestobi resnici, domovini, in vsemu, kar je lepega na svetu." In še je rekla trem starcem: ,.Spravite se od tod, pojdite tja, od koder ste prišli, pojdite k tistim, ki so vas poslali. Ne skrbite vi za mojo srečo, svojo srečo si znam najbolje poiskati sama!" Nemi in prestrašeni so starci odšli, in nadaljevali svojo pot. Tri starce je srečal na svoji poti k Zorici tudi Joško. Tudi njemu so ponudili svoje začarane cvetove, in Joško si jih je pripel na prsi. Prijahal je do Zorice, in ... Da, in? Kaj se je potem zgodik)? Zorica, ki je bila prav tako pametna kot lepa, je spoznala napačno cvetje, in Joško je mesto njene roke in srca dobil njeno nogo. Zo ■ rica pa je dala svoje srce in zvestobo pravemu junaku, ki si je na srce pripel slovenski rdeči nagelj, in ne začarani plevel treh starcev. Potem pa je bila velika vesela svatba, katere so se udeležili ne samo skoraj vsi prebivalci Roža, temveč tudi sosedje iz drugih dolin in gora. Joško s tremi starci pa je sedel doma za svojo pečjo. Jokal sicer ni, zato se je pa tako presneto kislo držal, da se je smilil samemu sebi. In jezil se je na ves svet zelo, na tri starce še huje nase pa najbolj. Ne, še bolj se je jezil na lepo deklico Zorico! * Koroški Slovenci pa niso dah svojih glasov laži-slovenski stranki, Krščanski demokratski stranki. In tako lahko nosilec liste, dr. Tisch-ler, sicer nosi cvet treh starcev, pravi nagelj in rožmarin in mandat z njim pa je s svojim razbijaškim delom zapravil. Zato pa si je | pravi nagelj zataknil za klobuk kdo drugi! Strašne epidemije so razsajale po svetu Razstave v Avstriji 1953 Leta 1953 so v Avstriji predvidene naslednje razstave: Časopisje in radio poroča zadnje čase o razsajanju epidemične bolezni, ki jo imenujemo gripo. Tudi marsikaterega izmed naših znancev je že potipala, vendar je potek bolezni v veliki večini primerov manj nevaren, če se bolezni posveti potrebna pozornost. Zgodovina pa pripoveduje o strašnih epidemijah, ki so razsajale po svetu in le razvoju medicinske znanosti je pripisati, da so te strašne bolezni ukrotili ali vsaj zelo omejili. Naj sledi tukaj nekaj zgodovinskih podatkov o razsajanju epidemij po svetu, ki jih povzamemo iz »Ljubljanskega dnevnika". Pivo veliko epidemijo opisuje Tukidid v svojem delu o peloponeški vojni med Atenami in Sparto, Id je trajala dve leti. Spartanska vojska je pustošila deželo in ljudje so bežali v Atene. V prenapolnjenem mestu je izbruhnila epidemija. Vsi napori, da bi jo omejili, so bili zaman. Bila je neka čudna bolezen. Po prvem stadiju je nastala na prstih, na nogah in rokah ter očeh bolnikov gangrena. Ce je človek ozdravel, je navadno za vse življenje izgubil spomin. Trupel ljudi, ki so umrli za to boleznijo, so se izogibale celo ptice roparice in divje zveri. V srednjem veku so razsajale po svetu strašne bolezni. Ošpice in črne koze so bile periodične. Gobavost je postala epidemična bolezen, ki je po saracenskem vdora v Evropo razsajala zlasti po jugoslovanskih deželah. Tu so to imenovali »arabska bolezen". Kdaj pa kdaj se je pojavila še druga nevarna bolezen. Ljudje so jo imenovali »sveti ogenj", »ogenj sv. Antona" ali »peklenski ogenj". Bilo je, ko da neugasljiv notranji ogenj sežiga svoje žrtve. Ljudem so iznenada počrnele roke in noge,ali pa so jim celo odpadle. Neki zgodovinar pravi, da je ta bolezen v štirih francoskih krajinah v nekaj dneh pobrala 40.000 ljudi. Križarske vojne so odprle vrata v Evropo novi nevarnosti — podganam. Nevarne niso bile samo zato, ker so pustošile polje, marveč tudi, ker so prenašale na ljudi in Živah razne bolezni, med njimi tudi kugo, pegavico in steklino. Zgodovinarji pravijo, da je bila velika kuga v 14. stoletju najstrašnejša epidemija v zgodovini človeštva. Imenovali so jo črna ali velika kuga ali črna smrt. Začela se je 1346 v severni Kitajski, kjer je v pičlem pol letu pokosila 13 milijonov ljudi. Potlej se je začela širiti po Evropi. Na področju Damska in Jeruzalema ni ostal živ skoraj nihče. V Aziji, razen Kitajske, je umrlo 24 milijonov ljudi. Kuga se je razširila na vse otoke Sredozemskega morja. Na Korziki in Sardiniji je ostala živa komaj tretjina ljudi. V Genovi je umrlo 40.000 ljudi, v Padovi dve tretjini prebivalcev. V Bologni in Ferrari je umrlo na dan 2000 ljudi. Potem se je kuga razširila na Nemčijo, kjer je umrlo blizu 1,250.000 ljudi. Poljska je izgubila dobro polovico prebivalstva. Tudi v Franciji je kuga neusmiljeno kosila. V Avignonu in okolici je v sedmih mesecih umrlo 150.000 ljudi, v Marseilleu dve tretjini. Razširila se je tudi na Anglijo, kjer ji je ušel komaj vsak deseti prebivalec. Potem so jo trgovske ladje zanesle na Norveško, kjer sta umrli dve tretjini prebivalcev. Na Islandiji so pomrli malone vsi prebivalci. V Evropi je bilo kakih 40 milijonov žrtev kuge, če pa prištejemo še Azijo, jih je bilo blizu 80 milijonov. Tudi obdobje odkrivanja nošah dežel je poznalo velike epidemije. Tropična mrzlica je začela razsajati med tretjo Kolumbovo vožnjo. ; Prve Kolumbove kolonije je ta bolezen povsem opustošila. Tuberkuloza je spremenila otoke v kraje obupa in smrti, pegavica pa je zlasti hudo razsajala med Indijanci. Kazalo je, da spremljajo epidemije Špance na vseh vožnjah, po vseh njihovih kolonijah so neusmiljeno kosile. Na Haitiju je umiralo toliko ljudi, da jih sproti niso mogli pokopavati. Črne koze so Z navdušenjem, ki je značilno za prebujajoče se narode Azije, so konec januarja proslavili po vsej Indiji tretjo obletnico, odkar je bila v Novem Delhiju, dotedanji prestolnici angleških podkraljev, proglašena indijska republika. Tri leta so minila od tistega dne, ko se je Indija spremenila iz navadnega angleškega dominiona v neodvisno republiko. Druga na svetu po številu prebivalstva zavzema Indija v današnjem svetu, razdeljena na razne tabore, edinstveno mesto. Ko se je sredi avgusta 1947 Indija osvobodila neposrednega angleškega nadzorstva in postala dominion v okviru Commonwealtha, je pač le malokdo pričakoval, da bo zavzela v današnjem svetu tako vidno vlogo. Pod spretnim in daljnovidnim vodstvom Pandita Nehruja je Indija hitro premagala začetne države, ki so značilne za vse mlade državne tvorbe. Ni izgubila prisotnost niti tedaj, ko so Mao Ce Thungove čete zasedle Tibet, ki je v zgodovini odlično čuval Indijo, njene plodne ravnine ob Inditsu in Gangesu, pred vpadi divjih nomadskih plemen. Ohranila je mirno kri tudi takrat, ko je grozilo, da se bo spopad na Koreji razširil v pravi požar na Daljnem I vzhodu. Posredovala je in morda preprečila najhujše. S to misijo so njeni delegati potovali tudi na lansko zasedanje Združenih narodov, toda kot znano, so Rusi začasno podrli vse mostove za seboj. Lansko leto so izvedli v Indiji svobodne volitve. 105 milijonov ljudi od izobražencev Kalkute do bramanov Bombaja in Madrasa pa do poldivjih plemen na jugu, je oddalo svoje glasove. Največje volitve na svetu so potekle . tudi v največjem redu. To rje bil odličen izpit S indijske demokracije. Konec lanskega leta pa j so v Indiji sprejeli tudi petletni načrt. S solidnimi uspehi doma in zunaj in s krep-j ko vero v lepšo bodočnost stopa Indija v četrto leto svoje republike. V tem letu se bo | verjetno pritisk na Azijo še povečal, toda no- zabtevale v nekaj letih kakih 300.000 žrtev. Pozneje so se razširile tudi na Mehiko, kjer je pomrlo toliko ljudi, da ni imel kdo obdelovati zemlje. Vsa država Aztekov se je spremenila v veliko pokopališče. Strašna epidemija črnih koz je leta 1520 pobrala 3,500.000 ljudi. Leta 1531 se je pojavila nova bolezen, ki so jo tudi prenesli osvajalci. Bile so ošpice, ki so tudi zahtevale mnogo žrtev. Leta 1576 se je pojavila nova epidemija iste bolezni, ki je pomorila dva milijona ljudi. Kolero so zanesli v Evropo 1832 in prva njena žrtev je padla v Parizu. Malone hipoma se je pojavila v raznih delih mesta, potem pa se je razširila po vsej Evropi. Razsajala je pet let in pokosila v Avstriji 340.000, v Španiji 100.000, v Franciji pa 95.000 ljudi. Zadnja velika epidemija kolere je razsajala leta 1892. benega dvoma ni, da bo Indija nadaljevala pot, ki jo je tako srečno vodila skozi labirinte politike dvajsetega stoletja. Vendar položaj Indije v današnjem svetu, polnem strastnih naklepov, ne bo lahak. Telesna kazen je v šolah nedovoljena Ministrstvo za prosveto je dežebie šolske svete (direkcije) ponovno opozorilo na § 82 šolske in učne uredbe, ki navaja, da je telesna kazen prepovedana, dočim navaja § 420 avstrijskega kazenskega zakonika, da se vzgojitelje in učitelje, ki svoje gojence telesno mučijo kaznuje v prvem primeru z zaporem od 3 dni do 1 meseca, v ponovnem primeru pa se jim odvzame služba. RADIO CELOVEC Dnevne oddaje razen ob sobotah in nedeljah: 6.20 Jutanja glasba — 8.15 Kaj kuham danes? — 8.30 Pozdrav zate — 9.05 Želje poslušalcev — 10.15 in 15.00 Šolska oddaja — 11.45 Za podeželsko ljudstvo — 12.00 Opoldanski koncert — 14.10 Kar si ždite — 17.10 Popoldanski koncert. Poročila dnevno ob: 7 00, 8.00, 12.30, 17.00, 20.00 m 22.00. Sreda, 25. februar: 11.30 Pozdrav za mesto in deželo — 14.30 Slov. poročila in objave. Kmetijska oddaja — 20.15 »...zidaj igra Pepi Naar!“ Četrtek, 26. februar: 10.45 Veder dopoldne — 14.30 Slov. poročila in objave. Pesmi v priredbi Pavle Kernjaka. Poje mešani zbor iz Št. Rja pod vodstvom Pavla Kernjaka — 18.45 Kmečka oddaja — 20.15 Šlager-loterija — 21.00 Vesela oddaja. Petek, 27. februar: 11.00 Šolska oddaja — 14.30 Slov. poročila in objave. Mogoče vas zanima — 18.45 Kmečka oddaja — 19.15 »Zgrabi srečo!" — 20.15 Zabavni koncert. Mednarodni pomladanski velesejem na Dunaju od 15. do 22 .marca. Mednarodni pomladanski velesejem v Gra-zu od 30. aprila do 10. maja. Vzorčni in eksportni velesejem v Innsbrucku in posebna razstava za šport in tujski promet od 30. maja do 7. junija. Vzorčni in eksportni velesejem v Dornbirnu (tekstilni velesejem) od 31. julija do 9. avgusta. Koroški velesejem (avstrijski lesni velesejem) od 6. do 16 .avgusta. Mednarodni jesenski velesejem na Dunaju od 6. do 13. septembra. Mednarodni jesenski velesejem v Grazu od 26. septembra do 4. oktobra. Izvoz avstrijskega lesa v Argentino Nedavno so podpisali avstrijsko-argentinsko trgovinsko pogodbo, ki predvideva izvoz različnih vrst avstrijskega lesa v vrednosti 1 in četrt milijona dolarjev in celuloze v vrednosti 3 milijonov dolarjev. ANEKDOTA Pred prvo svetovno vojno je bil nemški cesar Viljem znan po tem, da je rad govoril razne neumnosti. Po nekem njegovem govoru sta dva študenta komentirala to, kar sta slišala in eden je dejal: ■— In že zopet je cesar govoril takšne neumnosti, da je čudno... Za njima je šel neki stražnik, ki ga študenta nista opazila, slišal te besede in ju vprašal: — O katerem cesarju to govorita? -— O kitajskem, se je hitro odrezal študent. — Glej, glej, se je začudil stražnik, kaj kitajski cesar tudi govori neumnosti? RADIO LJUBLJANA Dnevne oddaje razen ob sobotah in nedeljah: 5.30 Dobro jutro dragi poslušalci! — 7.00 Radijski koledar in pregled tiska. Poročila dnevno ob: 5.45, 6.30, 12.30, 15.00, 22.00 — 19.00 Radijski dnevnik. Sreda, 25. februar: 13.00 Z obiskov pri pionirjih — 15.50 Zdravstveni nasveti — 18.45 Partizanske pesmi in koračnice — 20.00 Radijska igra — Josip Vošnjak: Doktor Dragan. Četrtek, 26. februar: 13.00 Odgovarjamo na vprašanja pionirjev — 14.00 Igra Vaški kvintet, pojeta Rezika Koritnik in Sonja Hočevar — 20.00 Domače aktualnosti — 21.10 Od melodije do melodije — 21.00 Slovenski običaji, pregovori in pesmi v zgodnji pomladi. Petek, 27. februar: 14.00 Zabavni zvoki — 18.00 Urednikova beležnica in pionirska pošta — Glasba za pionirje — 20.00 Egon Tomc: Tedenski zunanje-politični pregled — 20.15 Glasbena oddaja — 21.00 »Svet v satiri in i]yumorju". Indija tri leta republika RADIO-PROGRAM »Dobro jutro, deklič!" pozdravi Uskok in pritegne uzdo, »ali bi mi dala piti?" »Dam," odgovori dekletce, pogleda vojaka izpod očesa in mu proži čutaro. »Ali si iz Brdovca?" vpraša Mogaič in ustavi konjička. »Sem.“ »Ali veš, mala," nadaljuje Mogaič, ali sta slepi Jurko in njegova hči Jana doma?" Dekbca se začudi in odgovori: »Ta dva ne stanujeta več v Brdovcu, ampak sta že dolgo pri Matiji Gubcu na Stubici." »Na Stubici?' se preplaši Mogaič. »Da,“ potrdi deklič. »Marko!" reče svobodnjak svojemu tovarišu, »obrniva konje, pa hajd na Stubico." »Kaj ti ne pade na misel," se nasmehne Uskok, »kaj se ti tako mudi? Obiščiva najprej kuma Gregoriča, potem jo mahneva h Gubcu." »Nočem, pri tej priči morava h Gubcu," se upira Mogaič in obrne konja. »Pa naj bo po tvojem," skomizgne Uskok z rameni. Hitro se obrneta in na iskrih konjičih oddirjata nazaj, a dekletce je začudeno gledalo za njima. Baš je na gornji Stubici začelo zvoniti poldne, ko sta Mogaič in Nožina jahala skozi vas. Uskok, ki se ni zanimal za svojo okolico, je gledal konju v grivo, toda Mogaič je visoko dvigal glavo in si ogledoval vsak kot svoje domače vasi, ki je njegovo oko že toliko let ni videlo. Čudni spomini so se zbujali v njegovi duši; bilo mu je, da bi jokal ali se smejal. Naposled dospeta do Gubčeve hiše, stopita s konj in ju privežeta za steber ograje in stopita na dvorišče. Nobene duše ni bilo slišati. Mimo oreha stopata dalje do hiše. Kar Mogaič obstane in s tresočo roko nekaj pokaže. Bila je mlada ženska, ki je čepela na velikem kamnu pred hišo. Roke je ovijala okoli nog in obraz podpirala s koleni ter s srepimi, odrevenelimi očmi gledala v svet. Niz bledo čelo so padali nepočesani lasje, na požoltelih licih ni bilo videti niti iskrice kakega čustva in iz ugaslih oči ni bilo razbrati nobene misli. »Marko!" šepne prestrašeni Mogaič, »vidiš žensko?" »Vidim hvala bogu," odvrne Uskok. »Ali poznaš Jurkovo Jano?" vpraša svobodnjak in zgrabi tovariša za roko. »Samo po imenu, kakor si mi jo opisoval ti." »Pridi, oh pridi!" drgetaje spregovori mladenič in vleče vojaka za sabo. Približata se ji. »Jana!" vzkrikne Mogaič, ki se prime za glavo in razširi oči, »Jana! Ali si, za Boga svetega, ti?“ Ženska niti ne trene. »Jana!" vzkrikne mladenič močneje in položi roke na njena ramena. »Jana, jaz sem — jaz, tvoj Jurij, Jurij Mogaič." »Ha, ha, ha! Gospod stari, okopali smo koruzo in zvonovi pojo! Cin! Cin! Cin! Poslušaj! Cernu sta prišla?" Dekletu zablešče oči z divjim plamenom, poskoči kvišku in vzkrikne: »Cernu si spet prišel, prekleti volk, da piješ moje srce, mojo kri?" Z močno roko zgrabi Jurija za prsi in zaškripne z zobmi: »Ho! Ho! Ho! Cujte, svatje prihajajo pome, po Arlando-vo Doro! Poglej, poglej!" šepne Jana in pokaže s prstom na drevo na dvorišču, »ali vidiš svate — eden, dva tri, glej, to je kum, to je stari svat. Na zdravje gospoda! Tiho, tiho, srce spi, haj, spi. Ne budite ga!" Trepetaje se umakne Jurij in se oklene No-žine, ki je ves bled gledal dekleta. »Marko! To je Jana, moja zaročnica!" »Nesrečnež!" pravi vojak, »tej ni treba za-ročnika; glej, kako ji iz oči sije brezumje. Znorela je." »Znorela!" zavpije mladenič in bruhne v jok ter pritisne dlani na oči. »Moj Bog! Zakaj si me rešil sužnosti, da gledam zdaj to strahoto? Da vidim, kako se je moje najdražje spremenilo v nespametno žival? Jana!" In mladenič se tožeč vrže v zeleno travo in pritisne čelo v črno zemljo. A dekle dvigne gla- vo, in pritisne čelo v črno zemljo. A dekle dvigne glavo, dvigne prst, razširi oči in zašepeta vojaku: »Čuj! Čuj! V gori zavija volk. Zdravo, volk, zdravo! Dala ti bom svoje srce, dala. Na, ali ga imaš, res imaš? Stisni zobe! Žri, brat volk, žri! Ob, tu me je ugriznil, tu, močno," in je položila roko na srce ter izbruhnila v jok, kakor jokajo otroci. Nem je stal Marko, glava mu je klonila »a prsi, zagoreli obraz se od neizmerne žalosti povsem skremži in trepalnico mu orosi solza. »Kdo je tu?" zavpije s ceste glas. Uskok obrne glavo, Jurij pa skoči, kakor bi ga bila ošinila strela. »Stric! Stric! Jurij sem, tvoj Jurij! Iz pekla sem prišel v pekel!" Mogaič razširi roke i» se vrže na prsi strica Gubca, ki je prihitel na dvorišče, od začudenja obstal, strmel v nečaka in, pretresen od radosti in žalosti obenem, mladeniča z železnimi rokami privil na svoje široke, močne prsi ter vzdihnil: »Oh Jurij! Sin moj! Od kod te je prinesel Bog?" (Dalje) Izdajatelj, lastnik in založnik lista: Dr. Franc Petek. Velikovec. Uredništvo in uprava: Celovec, Gasometergasse 10. Telefon 16—24. Za vsebino odgovarja: Rado Janežič Tiska: KSrnlner Druck-und Verlagsgesellschalt m. b. H., Klagenfurt. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Klagenfurt, 2, PostschlieBfach 17.