- naročnina Celoletna........ Polletna......... Chicago celo leto -$2.5' Inozemstvo......$3=0* VOLUME VI. LETO ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER «x. 1919-. AT POST OFFICE AT CHICAGO ILLINOIS. UNDER THE ACTOF MARCH 4t Iz Londona se poroča, da so dobili organizirali Mažari, Hrvatje, Ogrski Slovenci in Črnogorci, da bodo skupno napadli Jugoslavijo. Baje je tudi revolucija v Srbiji pred vratni in neizogibna. - - - To poročil6 pa prihaja iz Rima. Toraj lahko vemo, koliko resnice je na tem. Gotovo je» da Italija z vsemi silami, da bi začela revolucijo v Jugoslaviji. Toda ne pomisli, da je ravno ona, ki dela vsako revolucijo v Jugoslaviji popolnoma nemogočo. Ko bi Italijani ne imeli zasednih najvažnejših točk Jugoslavije, morda bi se bilo posrečilo Italiji in Mažarom, da bi res uprizorili kake nemire. Taka je pa gptovo, da Italijani združujejo v Jugoslaviji vse stranke v en odpor proti nji. SLOVENSKI TRGOVCI OGLA ŠAJTE SVOJA PODJETJA V "E-DINOSTI". Od kar so bili v Londonu pred nekaj leti nemiri za protost govora, uvedla se je navada, da se vrše v Hyde Park v Londonu vsako nedeljo popoldne ob od 3. dalje in zvečer od 7. dalje, kakor tudi med tednom zvečer navadno do desete ure, prosta j predavanja in govori po celem parku. Tukaj nastopajo razni govorni-^ ki. Na vsakem koncu in vogalu je navadno eden, ki govori o kaki za-j nimivi stvari. Do sedaj se katoliki niso veliko udeleževali teh govorov, še manj so pa mislili na to, da bi tudi sami lahko nastopili in povedali Londončanom marsikaj, kar jim drugače ne morejo, kajti v katoliške cerkve ne gredo, katoliških listov pa ne bero. Tukaj pa poslušajo že iz radovednosti. Tako so se združili zavedni katoliški lajiki in si ustanovili poseben odbor, ki skrbi za razne govornike, ki nastopajo v tem parku 1 vsako nedeljo in pri vsaki priliki. ; Navadno se udeležuje teh govorov silno veliko ljudi. Ti gredo od govornika do govornika, da vidijo o čem razpravlja. Katera tvarina se jim najbolj dopade, pri tistem govorniku se ustavijo in ga poslušajo. Tu je na prosto voljo dano vsakemu, da tudi odgovori in pove svoje mnjenje Tako pogosto za prvim govornikom nastopi kak poslušalec, ki je pa dru-zega prepričanja in zagovarja svoje prepričanje. Pogosto prvi govornik nazaj nastopi, da zagovarja svoje. Katoličani so zato videli krasno priliko, da tudi sami sebe branijo in da svoje stališle pojasnjujejo. In že mekaj mesecev sem, skrbe za redne govornike. Tako je veliko profesorjev in odličnih mož že nastopilo in še nastopa v tem parku. Te dni je prišel v London tudi urednik ameriškega glasila Marijinih družb "Queens Work", Father Ga-resehe, S. J. Ko je ta odbor zvedel za to, ga je takoj povabil, da je prevzel za en večer tam v Parku, kar je Pater tudi storil. --o- SORODNIK LUTRA MARTINA. Father Alojzij Luter, iz reda svetega Benedikta, je imenovan župnikom v Longmont, Colo. Kakor poroča informacijski katoliški urad je ta častiti gospod iz rodovine Martine Lutra, začetnika protestantizma. V Pennsylvanii je veliko Lutrovih sorodnikov, ki so pa vsi jako dobri katoliki. LITVANSKI KOROŠEC. Kakor poročajo iz Litve je tudi Litva dobila svojega Korošca, ki vodi nevstrašeno in navdušeno svoj na rod skozi težke ure osbojevanja in u-ravnavanja njih neodvisne države. Ta gospod je Rev. Jožef Purickvs. Ravno kar je dosegel ta mož, da pride poljski-litvinski spor pred med narodno komisijo v Pariz, katere raz sodba bode obligatna o ta za obe stranjki. A ... EkJ '-5350< tSRp1 i a 1 EDINOST" SEPT. 22, 1920. EDINOST. Neodvisen dvotednik jugoslovanskih delavcev ▼ Ameriki NASLOV: Edinost Publishing Company. T849 W. 22nd St. Telephone Canal 98..... Chicago, I1L ADVERTISING RATES ON APPLICATION. ORLOVSKI TABOR. (Izvirno poročilo Mr. Antona Grdina zastopnika Amerikanskih Slovencev na Taboru.) Published Weekly and Semi-Weekly in alternate Weeks by Edinost Publishing Co., 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. ^Entered as second-class matter Oct. u# 1919, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. V ZAGOVOR. Pod tem naslovom smo v zadnji številki zadnjič odgovorili našim prijateljem". Enako smo prioftčiii protest društva Kr. Mater iz Cancns-burga, Pa. Imamo še veliko tvarine in veliko dopisov glede teh napadov na nas. Vendar ker imamo kot katoliški časnikarji veliko večjih in vzvišenej-ših nalog, kakor pa odgovarjati na kake neumne napade, pa če prihajajo tudi iz kake konvencije, bomo za sedaj prenehali in ne bomo več odgovarjali. Veliko zadoščenje nam je dal narod sam. Namen vseh teh napadov je bil nam finančno škoditi in narod odtrgati od nas. Pri vseh napadih na nas> se je šlo samo za to, kakor smo že omenili, kakor se je šlo takrat, ko so našega Gospoda veliki duhovni in farizeji obsojali: "Če pustim tega človeka še dalje nenapadenega delovati, cel narod bode šel za njim! Kaj bode pa z nami? Kaj smo pa m» potem?" In to vsi ti možje javno priznavajo. To je pa nam samo v čast in samo v spodbudo. Le še naprej tako navdušeno in tako goreče in tako nevstrašeno, kakor do sedaj." Tako so nam klicali tisoči izmed našega ljudstva, tako so pisali stotine pisem, tako se zadnje mesece konča vsako številnih pisem, katere dobivamo! Kar naprej ravno tako, kakor do sedaj!" Takoj, ko so bili ti napadi, ko so se nekateri prestrašeni vpraševali: "Kaj bode pa sedaj? To nam bode škodovalo!" takoj smo mi rekli in pisali: Kaj bode sedaj? Nič ne bode! Če pa bode, bode samo eno, naše podjetje se bode povspelo do novega napredka In les se je. Mi smo zaupali na Marijo in vedeli smo, da ne bomo zastonj, ker še nikdar nihče ni zastonj zaupal." Zato smo danes ponosni na svoje naročnike in piijatelje in na njih odločnost. Pozivamo jih: Bratje kar *e naprej! Kar naprej z nami po poti pravice in resnice za napredek! Kjer je resnica in pravica, tam je zmaga gotova! Kjer se ne rabijo podla sredstva, zavijanje, laži in tako dalje, kjer se bori za dobro z dobrimi in poštenimi sredstvi, tam naj pridejo še bolj premeteni zavijači in zabavljači, tam naj še bolj zbirajo razne tajne in temne moči ih sklepajo pozno v noči, kako bodo kaj podrli, vse to* bode padlo v nič!! Vse se bode zblinilo, kakor se zblini mehur, katerega je otročiček napihnil iz "žajfnice" se lepo zasveti, se lep pokaže, se zasveti v velikih barvah, pa — takoj poči! Tako bode slava in vse napihovanje naših nasprotnikov. Le dobro nas pomnite, bratje! Naše podjetje je podjetje katoliških Slovencev. Naše podjetje so si postavili katoliški Slovenci v Ameriki sami in ga dali v oskrbo ne eni osebi, da bi bila njegov lastnik, temveč so ga dali najbolj demokratični "kompaniji" — redovnikom svetega Frančiška v oskrb, da ga upravljajo v njihovem imenu za nje in za njih verska in narodne koristi. In bratje, mi se tega zavedamo. Ko smo začeli to podjetje, nismo zbirali kakega kapitala! Nismo razpisali, ne delnic, ne kolekt. Deset let smo podjetje vzdržali z lastnimi žrtvami in žšrtvami naših prijateljev in naročnikov. List "Ave Maria" je rastel počasi, kajti vsako korak naprej si je moral priboriti in pridobiti. Mi imamo tisoče prijateljev in zvestih naročnikov. Pa teh nam ni naklonil kako osebni "bisnes", ne kake osebne koristi, ne kaki osebni dobički. Na naše liste se ni nihče naročil radi novic ali radi radovednosti. Na naše liste so se naročili samo oni, ki so bili naši po svojem srcu, ne naši, ampak za stvar. Versko prepričanje, verska potreba, žalostne razmere proti katerim smo se mi začeli boriti, to nam jih je pridobilo, to je navdušilo te tisoče, katere mi imenujemo "naše naročnike" in naše "prijatelje". Zato lahko trdimo, da je naše podjetje najmodernejša "kompanija", ker je to koznpanija srca in prepričanja. Ce greste okrog vseh, ki so zadnja leta pristopili ali kot dosmrtni naročniki ali kot delničarji, pa jih vprašate, pa boste našli, da je to res. \ njih se izvleči je pa druga pesem. Moji župljani so namreč sami navadni delavci, odvisni od svojega teden skega zaslužka in ko nas v bodočih letih obišče zopet kaka industrialna kriza, bi se nam slabo godilo, ako bi nas zalotila z velikimi dolgovi na plečih. Torej keep down the cost. Ko so bili načrti gotovi, smo koncem aprila letošnjega leta nekemu Poljaku delo oddali. Tekom naslednjih mesecev je bila zgradba dovršena. Pri tem je bila moji malenkosti prepuščena častna služba inšpektorja, kajti kot arhitekt sem moral sam kontraktorjevo delo nadzorovati. Ta ko torej vidite, da se živemu ameriškemu misijonarju vse lahko pripeti; biti mora vse: arhitekt ,inšpektor in mogoče kdaj tudi še kontraktor. Med tem ko je zgradba polagoma rastla, sem pa obenem tudi pridno kolektal darove, da zanjo plačamo. Šlo je od hiše do hiše, od kljuke do kljuke, kar ne morem reči. da je ra- Najbolje- Vam bom pojasnil celo svoje potovanje sedaj, ko me ne bode nihče motil, ko se pa vendar še vsega prav dobro spominjam. Sedaj je moja dolžnost, da podam poročilo mojega zastopstva pri Orlovskem Taboru. Oprostite, cfa dam poročilo še le sedaj, ker mi preje v resnici ni bilo mogoče: 1) ni bilo časa, 2) pa ker sem vedno le videl nove in nove •stvari, tako da sem vedno mislil, da ne morem poročati, dokler ne bode moje potovanje skončano. Sedaj ko sem na ladiji, sedaj mi vhaja misel nazaj na prelepe dneve, katere sem doživel te dni. V resnici so bili najlepši dnevi mojega življenja. In zelo sem Vam hvaležen, da ste me navdušili, da sem se odločil in šel. Da gospod urednik, veliko stvar ste dosegli* ko ste se zavzeli za orlovski tabor! Jaz se vračam nazaj v Ameriko zadovoljen, ker sem v resnici videl, kakor sem si predstavljal da bode, samo s to razliko, da je bilo vse še veliko lepše in veličastnejše, kakor pa sem si kedaj mogel misliti. Kar se tiče nas Amerikancev je bilo to v resnici krasna ideja, da ste se zavzeli za Orle in jih podprli, kajti v resnici, Vaše navduševanje jim je dajalo še večji pogum in še večje navdušenje za svojo vzvišeno stvar, za katero se borijo doma Orli. Pa so Vam tudi hvaležni doma v domovini in pri vsaki priliki se mi je od vseh strani zagotavljalo, kako veliko priznanje zaslužijo tisti ameriški Slovenci, ki so se v tem velikem času zavedli svoje verske in narodne dolžnosti in so priskočili svojemu naro- vno posebno prijetno delo, kot sami du na tako vzvišen pa tudi na tako vspešen način. Samo eno Vam moram priznati, gospod urednik, da so Vas zelo pogrešali povsodi. Povsodi so povpraševali po Vas. Doma so me tudi veliko izpraševali o Ameriki in o naših razmerah. In vesel sem bil, da sem mogel povsodi poročati, kakor vem, da je in česa nam treba. Potovali smo srečno. V naši družbi smo bili rojaki Holmer, Mihelčič, Škufca. Ivančič s soprogo in jaz. Ko smo prišli j Ljubljano, priredila so nam združena katoliška društva sprejemni večer v Rokodelskem domu. na vrtu. Ta večer je bil nekaj jako lepega. Ob sviranju Salezijanske godbe so se vršile napitnice, v katerih so nas naši rojaki pozdravljali. Mi nismo veliko govorili, ker še razmer nismo poznali. Takoj na to smo se posvetili svojim privatnim poslom. Časniki so nas seveda takoj naznanili, da mo-prišli. Jaz em še posebej oznanil v časnikih imena onih, za katere sem prinesel darove, vsaj za bljiznje. Za daljne sem sam šel po deželi. Ko sem tako hodil po deželi, sem imel povsodi priliko, da sem se udeležil raznih shodov in posvetovanj, katere so prirejali razni organizatorji. Kjer so me povabili sem tudi rad kaj »oveda 1 o Ameriki. Tako na pr. sem bil pri sv. Joštu, kjer je bil shod tržiških kmetov, kat. organizacije. Bil sem na Šmarni gori, kjer je imela dekliška družba svoje zborovanje. Tu sem videl, kako se trudi slovenska jiaša duhovščina doma,-kako gre pred vojim narodom navdušena, edina veste. Človek večkrat sliši in vidi stvari, ki bi neskušenemu novincu pogum vzele. Ali starega veteranca pa zlepa nič ne oplaši, in tako se je nabrala precejšna svoja denarja, ki bo pa v kratkem seveda izginil v globoko kontraktorjevo bisago. Obenem s kolektanjem smo pa priredili tudi e-no zabavo 4. in 5. julija n en ba^ar, ki je trajal celih 8 dnij, od 15. do 22. avgusta. Vspeh je bil dober v obeh slučajih. Na te načine smo si pridobili toliko novcev, da je bilo le malo svoto treba vzeti na posodo, da se vse stroške poplača. Župnišče je zgrajeno na vzviŠnem prostoru poleg cerkve in stoji na trdni podlagi iz kamenja ter je solidno izdelano. Sobe so vse na enem flooru ali podu ter so prav čedne. Hiša je obdana z najboljšim "stucco" ometom, posutim z drobnimi kri složna in požrtvovalna. Govorili so povsodi tudi lajiki, katere sem ob- stalnimi kamenčki, in prav lepo iz- čudoval kot izvrstne govornike. Silno sem obžaloval, da nisem imel saj še en mesec časa. Koliko bi se bil še lahko ta čas naučil! Ker sem se pa moral vrniti kolikor mogoče kmalu domov, zato sem moral porabiti vsak trenutek časa. Zato je umevno, da nisem imel nobenega reda in nobenega počitka. Veliko sem imel opravka, vendar se je vse izvršilo na splošno zadovoljnost. Imam zavest, da sem storil veliko dobrega za posamezne osebe in za splošno zastopstvo Amerike. Ko se je približal čas za tabor v Mariboru in ko smo se podali tje že v četrtek, so se nam še le začele odpirati oči, da smo spoznali, kaj so orli. Poprej se ni toliko vedelo. Ko smo pa gledali toliko množico Orlov, dijakov, duhovnikov, izobražencev in toliko Jugoslovanskega ljudstva. tedaj smo pa je le začeli spoznavati, da smo se udeležili nekaj, kar bode zgodovinsko važnega za stoletja naprej za slovenski narod, da smo prinesli svoje žrtve za nekaj, kar bode nekak ogeljni kamen bodoče Jugoslavije. Kako smo bili navdušeni, ko smo videli toliko Hrvatov zastopanih. Nad 8 tisoč jih je bilo. Ne da se popisati, koliko navdušenje je vladalo po Mariboru med to silno in nepregledno množico. To se je moralo samo videti in čuti. Popisati je nemogoče. Ko so prve dni prt-hajele v Maribor razne organizacije, zborovale so takoj vsaka za se. Vsaka je skušala rešiti svoj odločeni ji delokrog. Vršila so se posvetovanja po vseh dvoranah, in javnih prostorih, kjer je bilo le mogoče jih dobiti. Jaz sem se več teh posvetovanj udeležil. Zanimivo je tudi to, da je imel gospod Kalan posebno zborovanje za "suhače". Tudi mene je gospod povabil na shod, pa mi je bilo žal, da mu nisem mogel ustreči. (Dalje prihodnjič.) -_o gleda, tako da so moji Hrvati, ki so precej gizdavi ljudje, jako ponosni nanjo. Poleti je bila dovršena, da sem se (kot rečeno) zadnji dan avgusta že mogel vanjo preseliti. Stane z vsemi modernimi pritikimami vred, vključno električno razsvetljavo, k ur j avo s toplo vodo, vodne cevi, zvezo s podcestnim kanalom itd., celotno nekako sedem tisoč dolarjev, kar ni posebno mnogo, ako se vpoš-teva današnje oderuške cene. Tako se je torej lastnina naše mlade ali čile župnije sv. Petra in Pavla zopet povečala za eno poslopje, in ako Bog da, si v par letih z združenimi močmi postavimo tudi lastno župnijsko šolo, kjer si bodo naši mali Amerikančki bisti,li možgančke in blažili srčeca. Fiat!! Cerkev brez šole je pač le malo vredna, in trajna, solidno bodočnost župniji zagotovi samo župna šola. bratskimi pozdravi ostajam Vaš Rev. J. L. Zaplotnik. Zato bratje, kvišku glavo, kakor mi! Bratje naprej, kakor mi! Bratje za Križem in Marijo naj bode Vaša pot, kakor je naša! Z Bogom in Marijo za narod je naša deviza, še Vaša naj bol IZ SLOVENSKIH NASELBIN. Omaha, Nebraska. — Častiti g. u-rednik: — Ko mi zopet pišete oziroma pošljete svoje liste, Vas prosim da jih naslovite na 5912 So. 36th St.. t. j. na naše novo župnišče, v katero sem se preselil zadnji dan letošnjega avgusta. Dozdaj sem stanoval en block severno od cerkve v nek; hiši Ts številko 3603 W. Street), katero Pa če nas še ne vem kako napadejo, pa naj nas napadajo ali rdečkerji smo bili takoj po otvoritvi naše nove po svojih listih, ali celo po katoliških konvenjicah ali morda celo iz prižnic! cerkve sv. Petra in Pavla v najenj Naj poskusijo vse, — da bode naša zmaga sijajnejša in naše delo toliko vzeli. Ostal bi bil tam še dalje, kaj^ bolj očiščeno in nesebično, da nam nihče ne bode mogel očitati, da delamo ti vv časih, ko je vse tako strašno iz častihlepnosti, da vsakdo lehko vidi, kako smo preganjanji in da bode drago, nikdo rad ne gradi; toda s trpljenjem kakor s cementom pomešano naše delo, ki se bode spreme- »razmere so nas prisilile, da smo se nilo v trd in krepek konkrit, iz katerega zidamo med ameriškimi Slovenci cerkev Bogu, Mariji svetišče, narodu dom, srcem pa počivališče v Bogu, družinam pa fundament sreče. Zato prosimo oproščenja vse, katerih - -a bomo mogli natisniti glede naše polemike, in enako društva ali skupine rojakov, ki so še mislili ali so že protestirala. Naj bode krepak in možat protest Canonsburških mater krona te polemike, ker je v resnici čast vseh naših mater in mi si mislimo, da kakor so te matere povedale, tako mislijo vsi drugi tisoči in tisoči naših naročnikov, prijateljev in somišljenikov. Vsem pa hvala lepa in Bog Vas živi!! -o- Človek, katerega nimajo radi ne otroci in psi, nima veliko priteljev. ' Človek, ki je prvi za zabavljanje, je navadno zadnji za delo. Žena rada posluša možev nasvet, samo da ga nikdar ne vpošteva. Nikdar si ne mislite, da drugi ljudje na vas tudi toliko mislijo, kakor vi sami. odločili lastne !3upniŠče postaviti: lastnik one hiše se je namreč oženi! ter se naravno sam hotel v svojo hišo preseliti, a druga hiše pa v bližini cerkve ni bilo ipogoče v najem dobiti. Tako smo torej lansko leto v novembru sklenili postaviti lastno župnišče na župnem zemljišču na južni strani tik eferkve. še v onem prvotnem stanju, v kate- j Chicago, I1L—Gospod urednik — rem so ga divji Indijanci zapustili. Ji' Zato smo se preteklo zimo odločili, da ga damo lepo zravnati, kar smo zadnjo pomlad tudi storili. To nas je stalo celotno nad en tisoč n sto dolarjev, katere smo vse takoj v gotovini izplačali. Vsled tega je zdaj celo cerkveno zemljišče lepo ravno in gladko ter ma dovolj prostora ne le za cerkev n župnišče,, ampak tudi za novo šolo in stanovanje za šolske sestre, kateri upamo še v bližnji bodočnosti postaviti. Obenem z načrti za zravnavo cerk venih lot smo pa minulo zimo delali načrte tudi za zgoraj omenjeno novo župnišče. Izbrali smo si zato nekega znanega arhitekta, ki nairr je pa narisal tako bujne plane, da bi bila hiša z 8 sobami stala 15 ali 16 tisoč dolarjev. To me je pa tako ogrelo, da sem se odločil sam prevzeti arhitektske poslef in po mnogem in vsestranskem študranju sem izdelal načrte z opisom vred za 28 čevljev , _ široko in (z verando) 45 črevljev dol Odkar smo lansko jesen prikupili (go hišo s sedem sobam ~ - . , , . In Postorijo se dva lota, cerkveno zemljišče zdaj j kletjo ter podstrešjem, v katerem bi obsega šest lot in je 131 črevljev ši- [se lahko dale narediti še tri sobe. _ roko in 300 črevljev dolgo. ImaJepo j ko bi bilo kdaj treba. Vodil me je lego, ker leži skoro na vrhu enega jpri vsem tem sklep, da se mora stroš najvišjih gričev v južnem delu Oma- j kom vse nepotrebne kremlje, tace, he, in izpred cerkve je lep razgled (repe in vratove porezati, kajti lah-po mestu. Tojia to zemljišče je bilo *ko se je v dolgove zakopati, ali ______ Kakor čujem iz letošnjih konvencij smo starejši član: udarjeni. Zla-M 1 : kc/tol. jedn ti so nas zelo u- "1 r *:icer smo že lani n teh jednot izražajo proti nam starim članom, češ če jim ni všeč, naj pa izstopijo iz jednote. Jaz bom iztopil iz jednote in bom ubogal te može. Toda povem jim, 1 da bode izstopilo tudi pet mojiH o-trok, katere sem imel do sedaj v je-dnoti v otroškem oddelku. Povem Vam,- da je letošnja konvenrija bila sramota za ameriške Slovence. Mlatil« so take neumnosti, mesto da bi bih našli način, kako bi pomagali vsemu članstvu in rešili jednoto.Ka- ° najt Jaz P^čam sedaj na svoja stara slaba leta nad tri dolarje mesečni prispevkov sedaj, ko sem plačeval ze 25 let. Zato bi jaz predlagal za Chicago vsaj, da bi se mi katoliški možje in zene sešli in si ustanovili posebno samostojno društvo, ki bi pomagalo m° V bolezni- Za smrtno p0dporQ_ se Pa zavarvajmo kjer je najceneje kajti tako ne bode dolgo, ko bomo imeli tudi v Ameriki uradno državo zavarovanja za starost in smrt kakor imajo že skoro vse Evropske dr zave. Naj bi se oglasili še drugi (Dalje "EDINOST" SEPT. 22, 1 SLOVENSKI ORLI IN SLOVENSKE ORLICE (Rev. Kazimir Zakrajšek OFM. UrecJ^k "Ave Maria" in "Edinosti" in tajnik Zveze Katoliških Slovencev.) PONATIS IZ SLAVNOSTNE IZDAJE "MLADOSTI." (Dalje.) Toda to narodno pohujšanje se ni omejilo samo na versko polje. Ti mo žje so šli dalje. Ko so narod odtrgali od Cerkve, so ga peljali dalje: — v socijalizem, v radikalizem. Pohujšali in okužili so ga tudi narodno. Mesto ljubezni do naroda in do domovine, dajali so mu nauk o internacijonali-Učili so ga sebične koristi posameznega stanu postavljati nad splošne narodne koristi. Da, šli so tako daleč da smo bili vi prepričani, da so ti voditelji plačanci germanizma, plačanci za to, da uničijo vsak pokret k edinosti in slogi, osvobojenje in ze-dinjenje vseh Jugoslovanov v eno državo. In res smo videli, kako so dosledno podirali edinosti med ameriškimi Slovenci. Ko mo bili mi za naše narodno osvobojenje, bili so o-ni za avtonomijo pod Avstrijo. Ko je bilo naše osvobojenje že zagotovljeno, in smo mi zahtevali narodno zedinjenje, veliko Jugoslavijo, zahte vali so oni slovensko republiko. Ko je bila zedinjena Jugoslavija vkljub temu dosežena, in smo hoteli denarno priskočiti ji na pomoč, začeli so delovati za federativno republiko, in da bi preprečili finančno podporo domovini, začeli so pobirati milijon-dolarski sklad baje ža "pravo svobodo" n za "boj proti Italiji." Da, dosledno so šli dalje in razdirali in podpirali vse, kar bi lahko združilo vse ameriške Slovence v eno vrsto, za eno stvar. Da, z žalostjo in strahom smo o-pazili, da skuiajo zastrupiti dušo slovenskega izseljenca s trupom absolutnega radikalizma in skrajnega socializma. Zato smo se bali nesreče tudi od te strani. Njih časopisje je močno. Na razpolaga imajo tr| dnevnike, med tem ko mi nobenega; več tednikov in en mesečnik. Denar imajo. Organizirani so. Med tem ko mi nimamo nič in ko smo needini in spimo. Ali ne bo vse to postavilo v nevarnost našo svobodo, naše zedinjenje? Res nas je zveselilo, ko smo dobili prva poročila iz domovine in smo Vas našli po dolgih letih zedinjene in složne, ko smo videli kako ste bili vsi navdušeni Jugoslovani. Toda vedeli mo, da pride za tem prvem navdušenjem reakcija, da se tisočletne rane ne bodo samo z nekoliko "Živio"-klici v enem dnevu zacelile, da pridejo nazaj boji, da pridejo k Vam naši tisočletni sovražniki, ki bodo skušali uničiti vse uspe he in vašo svobodo. Zato smo pa s strahom pričako-'' vali vsaki dan, da nam bodo časniki sporočili, da je Jugoslaviji "zbruh-nilo", da se ie razdiralnim rdečim DBUSTVO SV. VIDA STEV. 26 K. 8. K. J. Ima svojo redno mesečno sejo -sako orvo nedeljo ▼ mesecu v Knaoaovi ivorani. cor- St- Cleir Ave. and 62nd Str. N E. Uradniki x& leto igao-Predsednik, John Widerwol 1153 E. 1st Street, tajnik, Joseph Russ 6517 Bonna Ave. N. E-; zastopnik, Joseph Dgrin 1051 Addison Rd- W.; Društveni tdravnik Dr. J. M. Settskar na 6127 St ~lair Avtfnue- Novi člani se sprejemajo v društvo >d 16-ga leta do 50-ffa leta starosti ia e zavarujejo za posmrtnino $1000 500-0© lli 250.00 noše društvo plačuje $6.00 te lenske bol. potpore< Naše društvo sprejme tudi otroke * Mladinski oddelek od 1 do 16 leta staro-i in e zavarujejo $100.00: Otroci po_l6 etu starosti prestopijo k aktivnim čla-tom in se zavarujejo od $250.00 do $1000 "Mačevanje društvenih ases- pri sejah od 1 ure dop. in do 5 ure pop. Novi člani in članice morajo biti pre-soni od zdravnika naj kasneje do 15 Ine vsacega meseca. Za vse nadaljna pojasnila se obrni r na vori imenovane uradnike. močem posrečilo zastrupiti in zanetiti ogenj bratomornega; sovraštva in boja. V tem pa pride Vaše povabilo, dra gi nam Orli in Orlice» na Vaš veliki tabor. O, ko bi vedeli, kako so se vsi zavednejši katoliški Slovenci zveselili tega Vašega povabila. Izne-nadeni smo se vprašali: °Je li to mo goče? Po tolikih preskušnjah strašne petletne vojske? Po tolikem trpljenju? V toliki korupciji mladine, o kateri tožijo vsa poročila in vsi listi? pa da se dvigajo naši fantje in dekleta? Da jih je še toliko dobrih, da si upajo sklicati tako velikanski shod in pokazati tako javno svoje katoliško prepričanje? svojo vero v katoliška načela?" Da, Bog bodi zahvaljen za to! Bog blagoslovi ta mlada srca naših Orlov in Orlic. * Naj povemo kar naravnost: ko smo čitali ta vaša poročila o velikanskih pripravah za ta Vaš tabor, dobili smo novo upanje v prihodnost našega naroda, v prihodnost Jugoslavije. Katoliški principi so nepremagljivi. Zato je nepremagljivo vse, kar je sezidano na teh principih. In ako so se enkrat naši fantje zavedli te resnice in se v tem velikem času oklenili teh principov in jih hočejo zanesti v svoje vsakdanje privatno in javno življenje, jih hočejo postavi ti kot vogelne kamne svoje bodoče domovine, lepe Jugoslavije, potem pogum! Vse je rešeno! Zmaga je popolna ! Prihodnost Jugoslavije zagotovljena. 4 I^J? Zato pa, dragi slovenski Orli in Orlice, bodite kar najiskreneje pozdravljeni na tej svoji velikanski prireditvi ! Mi ameriški katoliško zavedni Slovenci se vsi veselimo in bomo ta dan 2 Vami v duhu združeni. V Vas mi vidimo upanje naroda. Zato Vam kličemo: Fantje in dekleta naprej! V bojne vrste vsi, pod zastavo križa in zastavo Jugoslavije! V boj za obrambo svojih oltarjev in svojih ognjišč ! Ko bi prostor dopuščal, povedal bi Vam veliko o krasnih organizacijah naših ameriških katoliških fantov, ne sicer slovenskih, ampak splošno katoliških. Povedal bi Vam o krasnem delu, katerega vrše te mla-deniške organizacije za Boga in za domovino, za svojo Cerkev in za svoj dom. Vaše srce bi se ob krasnih zgle dih navdušilo, ko bi videli, koliko imate stotisočev tovarišev, ki so še bolj navdušeni za iste vzvišene ideale, katere imate Vi pred seboj. Naj Vam omenim krasno organizjacijo Kolumbovih vitezov, ki šteje do sedaj nekako 700,000 članov. Ni to sicer pristno mladeniška organizacija. Vendar je velik del članov fantov. Ta organizacija je steber katoliške Cerkve. To so prve vrste oklopnih jarkov svetega križa. Veliko je tudi Slovencev že članov organizacije. Naj omenjam društvo Najsvetejšega Imena, ki šteje že nad en milijon članov, mož in fantov, katerega namen je predsvem mesečno ali pogosto sveto obhajilo. Koliko store ta Društvo Sv. Cirila in Metoda, št- x8 SDZ. V društvo se sprejemajo člani od x6 do 5. leta. — Posmrtnina se plača $150.00, $300.00, $500.00 in $1000.00, za kolikor se hoče zavarovati. — Rojaki * Ne odlašajte in takoj pristopite k našemu društvu. — Za pojasnila vprašajtt naše uradnike. — Predsednik Josef Zakrajšek. podpredsednik John JaJksic, taj nik, John Vidervol, zapisnikar Jos. B Zaversnik, blagajnik Anton Bašča, nad zornike, Anton Koželj, Anton Strniša Viktor Kompare, Zdravnik. Dr. J. M Seliskar, Vratar. John Peterlin, Sprevo-ditelj, J os- Zakrajšek ml.. Zastavonoša Alojz Somrak. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo Društvo Sv. Frančiška Seraf. K. S. K, Jednote ima svoje seje vsako drugo soboto v mesecu na 2 §t. Mark's Place New York, N. Y. Sprejema člane od 16—50 leta za zavarovalnino $250.00 (500.00 in $1000.00 in bolniško podporo Zavedni rojaki, pristopite k temu preko ristnemu društvu, ki je eno izmed naj-agilnejših v New Yorlcu. IŽ SLOVENSKIH NASELBIN. (Nadaljevanje s 2. strani.) riki in doživel par dokazov, kako ki so mojih misli in naj bi povedali svoje mnenje. Uredništvo Edinosti nam bode gotovo dalo na razpolago predale, kaj ne? (Gotovo! Saj smo delavsko podjetje. Kadar se gre za delavca vedno! Urednik.) Star član. Brooklyn, N. Y.—Ne zameriteKia se oglasim tako pozno: jaz bodem tudi v nebesa pozno prišel. Pa ako tudi ne pridem v nebesa, da bodem smel ostal od zunaj pri vratih, bode tudi dobro. Potem ko se bodem ma lo udomačili' ter videl in .spoznal nebeške razmere, se bodem lahko zmuzal tudi v nebesa, tem ložje ker bodejo videli, da nisem preneroden človek. No, pa pustimo to, saj se še ne mislim "mufati" tako kmalu. Bodem se že pri Vas oglasil še prej. V nadalje nimam kaj posebnega kot, to blagovolite sprejeti tu Vam priloženi dolar, za eden koledar, ako oi Vam jih pa priostaialo, Vam bodem hvaležen, ako mi pošljete dva. Z» enega Vas torej prosun. Zraven ir^a je se moja želja, da Vas nekaj ouomn m, zaradi tolikega kritizma o