Inserati ne »prejemajo in velji tristopna vrsta: 8 kr , če »e tiska lkrut, p H || 2 ,| „ „ i, n 3 ii Kolek (štempelj) »nese vselej 80 kr. Pri večkratnem tiskanji st eeua primerno tmaujša. -GOr- hok opisi ko ne vra^aj-j, nefrankovana pisma se ne sprejemajo Političen iist z?, slovenski narod Velja do konca tekočega leta •pu pošti iu v Ljubljani na na mesec .... — 80 / * » posamezne številke po — Y%~ VredniStvo jc ua stolnem »A his. st. 284. r Naročnino prejema opmviii\«o. . (administracija) in ekspcdieijipM&ojC Hlnznikiivi tiskarnici uh Itr< ^n, —'S I 2 h a j a po tiikiat na teden in »icer v torek, četrtek iu saboto. Šolske postave in nase okrajne gosposke. Kden naših dopisnikov z Gorenjskega omenil je v zadnjem listu „Slovenca", da šolske postave ljudem jako presedajo zlasti zavoljo šolnine in globe, ktera se staršem naklada, če šestletnih otročičkov uro ali dve uri hoda v šolo ne pošiljajo. Krivdo vsega tega e. k. uradniki zvračujejo na narodne deželne poslance, češ, da so ti take postave naredili. I)a ljudje po krivem ne bodo sumičili svojih poslancev treba je to reč nekoliko pojasniti. Ko je po naših deželah začel šopiriti se ustavoverni nemški liberalizem. sprevideli so njegovi privrženci, da se bodo le vtrdili, ako šole dobe v svojo last in se mladini vcepijo njihova načela. Prva skrb Dunajskega državnega zbora je tedaj bila, izdelati šolske postave po svojem kopitu. Načela teh postav bila so krščanstvu in potrebam posameznih dežel tako nasprotna, da so konservativni poslanci zapustili državni zbor, ko so prišle te postave v razgovor. Pa ker so imeli nemški liberalci v zboru odločno večino, jih to ni motilo, sklenili so šolske postave v svojem smislu in cesarja pripravili, da jih je potrdil. Komaj so bile te postave potrjene, zauka-zala je vlada deželnim zborom, da se morajo po vsih deželah šole vravnati po teh novih postavah. Naši narodni poslanci so sprevideli, da bi te postave naši deželi in katoliškim njenim prebivalcem ne bile kaj všeč, zato so jih kolikor je bilo mogoče odkladali. Ker pa "je vlada le pritiskala, naredili so 1868. I. postavo o šolskem nadzorstvu, ki bi bila našemu ljudstvu in našim potrebščinam primerna. Pa ker ustavovernim liberalcem ni bila ugodna, in se je bistveno ločila od vladinega predloga, jo minister cesarju ni priporočil in postava ni bila potrjena. Drugo leto je vlada <>d deželnega zbora Kranjskega zahtevala, da naredi take šolske postave, ki se, bodo strinjale z načeli od državnega zbora sklenjenimi in predložila je zboru v tem smislu izdelane načrte. Pa ker za deželo n'so bile ugodne, jih naš deželni zbor ni hotel sprejeti ne 1. 1H69. in tudi ne 1. 1871. Še le ko so naši narodni poslanci videli, kako hudo se je delalo z zvestimi Tirolci. ki so se tudi branili novih šolskih postav in so se bali da bi se pri nas ravno tako ne godilo, sprejeli so 1. 1H72. te postave, pa so jih tako predelali, da so za našo deželo, kolikor je le mogoče ugodne. Tako n. pr. določuje ta postava, da naj se šole napravljajo le tam, kjer se potrebni stroški nahajajo (§.4); da morajo otroci le do 12. leta hoditi v šolo in ne do 14., kakor zahteva državna postava (§. 17). Da-si ta postava našim nemčurskim poslancem ni bila po volji in so kričali, da nikdar ne bode potrjena, so jo cesar vendar le potrdili. A kaj pcinaga najboljša postava, če se nc izvršuje, kakor bi se morala? In to velja zlasti o naših šolskih postavah. Naši narodni poslanci so jo vedeli tako vkreniti. da bi morala naša domač« stranka imeti večino v deželskem šolskem svetu: a vlada se za dotično določbo postave ni veliko zmenila. in mu je po sili vrinila realkinega vodjo g. Mrhala. ter si na ta način pridobila večino. Ker deželni šolski svet konično določuje vse šolske zadeve, oskrbljuje jih vladi vdana večina tako, kakor jc vladinim možem na korist , ne pa deželi. Veliko moč imajo tudi šolski nadzorniki, oni so prav za prav duša vsega šolstva. Da ima vlada nadzornika sebi popolnoma vdanega, dala je penzijo g. Jarcu, in namesto njega imenovala /a deželnega nadzornika ljudskih šol enega najhujših nemčurjev ljubljanskih, g. Pir-kerja. ki v liberalnem duhu izvršuje šolske postave. Kdo je tedaj kriv, da šole ljudem tako zelo presedajo? Narodni deželni poslanci gotovo ne; oni so se za ljudstvo naše potegovali, kolikor so le mogli; kriva je v prvi vrsti šolska postava, ktero je za vse dežele izdelal Dunajski nemško-liberajni državni zbor, in ktera se nikakor ne sme prestopiti; kriva je nem-ško-liberalna večina deželnega šolskega sveta kranjskega, kriv je nemčurski šolski nadzornik, ki v svojem smislu zvršujeta postave od deželnega zbora sklenjene, Čudno je tedaj, če okrajni glavar, ki je pri volitvah za državni zbor na vso moč si prizadeval, da hi bili izvoljeni privrženci tistenemško-liberalne stranke, ki je v državnem zboru take šolske postave naredila in vsim deželam jih vsilila, odgovornost za to zvrača na narodne poslance in s tem pri ljudeh spodkopava zaupanje do njih. Naši poslanci se bodo morali potegniti za svojo čast in v prihodnjem deželnem zboru vlado vprašati, kako li more trpeti, da njem uradniki deželne zastopnike pri ljudeh tako črnijo in obrekujejo? Občni zemljepis, »pisal Janez Jesen k o, profesor ▼ Trstu. Naznanjena ta knjiga obsega skoro 30 tiskanih pol ali 467 strani v veliki oktavi, in vsaka stran ponudi čitatelju toliko raznovrst nega berila iz zemljepisa, kolikor ga je na eni strani le natisniti mogoče. Vidi se, da profe sorju Jesenku ni bilo za to mar, da bi knjiga bila narastla ie za 3 do 4 pol, kar bi mu bilo mogoče, ko bi bil hotel prodajati na pol prazen papir. Cena knjigi, ki se dobiva pri vsih prodajalcih bukev Slovenske Matice, je jako nizka, primeroma na pol nižja ko pri enakih nemških knjigah in vsaj viša ne, ko je pri knjigah Slovenske Matice. Prvi oddelek nje je odločen „zvezdo-znanskemu" zemljepisu. „Zvezdoznanski", 3,prirodoznanski l in „državoznanski" zemlje-pisi se glasč dotični izrazi za matematično, fizično in politično geografijo ter kažejo na velik napredek v slovenski zemljepisni termino-1 logiji. Po gradivu vidimo, da je pisatelj poznal | in čital, pa tudi primerno porabil najnovejše astronomične preiskave in opazke. Primeri n. pr poglavje o ..nepremičnieah" str. 10 in 11, ali o ,,solnci", str. 12 in 13 itd. In celo suhoparno gradivo zvezdoznanskega zemljepisa vedel je tako obravnavati, da ga vsak čitatelj lehko prebavi. Tako govori o „repaticah" str. 22 iu 23 ter to poglavje sklene s sledečim odstavkom; „Ker se (namreč repatice) golim očem le redkokrat prikažejo in ker so njih lastnosti še zelo neznane, zato ljudje zagle- Vsestransko dosta bogatiji je drugi davši je na nebu marsikaj bledejo. Uže od starodavnih časov so si domišljevali strašne nesreče, ktere v repaticah naznanjajo božjo jezo. Vojska, kuga, lakota in druge reve so trle človeštvo, ko sc je kaka repatica prika zala; če je ni bilo videti, so jo pa ljudje izmislili. Neizobraženega človeka plašč namreč vse naravne — posebne prikazni; le z vsak danjimi se s časoma seznani in sprijazni, ker se redno ponavljajo. Kar pa preseže njegovo kratkovidnost, to ga napolnuje s strahom iu trepetom pred bodočnostjo." Tako naš zemlje-pisec; s tem kaže da je dobro opazoval in natanko premišljeval razne navade in razvade, vse predsodke našega prostega ljudstva oddelek, odločen „prirodoznanskemu" (fizičnemu) zemljepisu. Poleg obširne terminologije, ktero si je pisatelj moral po večeui ustanoviti, da ne pravim narediti, znal je obširno gradivo primerno pregledati in odbrati, kar se mu je zdelo ptipravuega knjigi, v prvi vrsti namenjeni našim srednjim šolam. Povsodi pa je znal prirodoznanske prikazni na zemlji zanimivo popisati in v tem loči se naša slovenska geografija od vsih šolskih nemških geo-graličnih knjig. In ta lastnost sama bi jo imela posebno priporočati čitajočemu slovenskemu občinstvu. Pa vsak naj sam sodi o rečeni resnici, zato naj tu sledi poglavje o „svctlikanji (fosforesrenci) morja" str. 34. „Prekrasno je pogledati morje po noči, kedar se sveti, kar se povsodi, posebno lepo pa med povratnikoma lehko vidi. Svetlikajo se ali samotera njegova mesta, ali obširne vodene planjave. Samotera mesta se lesketajo v raznih barvah, sosebno pa v rudečkasti in rumenkasti ali pa v višnjevi, tu kot male iskrice, tam kot goreče kepe v velikosti krožčeka. Kjerkoli se po vodi kaka stvar hitro gibjje, ondot se mahoma zasvetijo tisočemu mesta v razni velikosti, zlasti krasno ob sprednjem delu plavajoče ladije, ali za njo Pri ti priložuosti naj še omenim. da se glede šolskih postav od nas točijo tudi mladoslovenci. ki tirjajo, da uuj se šole vrav-uajo sicer na narodni podlagi, a v liberalnem duhu šolskih postav dunajskega državnega zbora. Tudi mi smo za šole iu djansko kažejo to naši duhovniki. ki prostovoljno podučujejo otroke, kjer nimajo vredjeuih šol; a nikakor nismo za silo, ktera se ljudem godi, in za strašne stroške, ktere jiui bodo šole prizadevale. Kaj bode ljudem tudi pomagalo, če bodo imeli po tri- ali štiri razredne šole. in visoko-učenih učenikov, pa ne bodo iineli kaj vživati ne s čem se oblačiti? ali če bodo otroci v šoli mnogo lepih iu morebiti nepotrebnih reči slišali. pa lakote medleli in mraza se tresli? Šole naj se le delajo, pa zavoljo tega naj se ljudem ne nakladajo bremena, kterih nositi ne morejo! Ukaz ministra Stremayr-a zarad slo-veii.štine v slovenskih \retlnjih šolali. (Konec.) P" čisto ravnem načinu, kakor kratko prej omenjeni paralelni oddelki ljubljanske gimnazije se imajo vravnati štirje razredi realne gimnazije v Novem mestu in \ Kranju; v obeh zavodih bo poduk v risanji s prosto roko od prvega, oni v laščini od tretjega razreda rabil nemški jezik, štirje gorenji razredi v Novem mestu se imajo vseskozi posluževati nemškega učnega jezika, le predmet slovenskega jezika ima ta jezik tudi kot učni jezik. Za poduk v nemščini se imajo v vseh gimnazijskih razredih z nemškim jezikom odločiti po tri ure na teden; v I. razredu z nemškim učnim jezikom se ima povikšati to število na štiri ure. Sloveti, ki jezik se iuia v vsakem spodnjem razredu po tri, v vsakem gorenjem razredu po štiri ure na teden učiti, pa je skoz celo gimnazijo za one učence obli-gaten. ki so pričeli svoje študije v 1. razredu s slovenskim učnim jezikom. Za take, pri kterih to ni bilo. je poduk ta prost, ima se pa tako uravnati, da v gorenjih razredih dotični učenci se morejo vdeleževati obligatnega poduka za nekdanje učence spodnjih razredov s slovenskim učnim jezikom. Ta uredba učnega jezika na do zdaj omenjenih zavodih ima veljati za odlofno (defini-tivno) in je tako dolgo v veljavi, dokW nebo osnova zavodov s slevenskim učnim jezikom mogoča. Le v tem slučaju, če bi se popolnoma sposobne učne in vodilne knjige za poduk v matematiki v I. in v latinščini v III. razredu napravile in potrdile, se more premišljevati o vprašanju, ali naj se raba omenjenega jezika tudi na ta učna predmeta v navedenem razredu raztegne. Določbo o tem pridržujem svoji razsodbi. čisto drugačna, kakor pri do zdaj obravnavanih zavodih, je razmera pri realki. Oni učenci njeni, ki nameravajo svoje študije končati s spodnjimi razredi, bodo vprihodnje pripravnice prestopih na meščanske učilnice, ki se imajo zdaj po deželni postavi od 29. aprila 1873 brž osnovati. Kdor pa misli nadaljevati .»voje realkiuo izobraževanje, tudi si noče svoje prihodnje poti v praktičnem življenji graditi pustiti po mejah okrožja slovenskega jezika. Za tacega učenca ima toraj vajenost in izurjenost pri rabi nemškega jezika še neprimerno veči pomen, kakor za veliko večino gimnazijskih učencev. Iz tega vzroka se mi zdi na ljubljanski realki od leta 187 ) 4 dalje le raba nemškega kot učnega jezika dopustljiva, iz-vzemši poduk v slovenščini v gorenjih razredih. Da se pa vendar-le v okom pride težavam pri poduku, ktere bi vtegnile nastati za posamezne učence realke pri vstopu v I. razred zavoljo izključljivega rabljenja nemškega kot učnega jezika, dovolim ustanovo pripravljavnega razreda na ljubljanski realki, če se vidi. da je vsaj 2<> prosilcev takega pripravljenja potrebnih. Za ktere učence ljubljanske realke jc slovenski jezik obligaten predmet, to bo določila deželna postava; dokler se taka postava ne da, je glede tega ukaz 8. maja 1871, št. 2431 vodilo. Vse te po meni učiujeue uredbe so veljavne popolnoma že za šolsko leto 1873/4. Na Dunaji 20. septembra 1873. Minister bogočastja in nauka: Stremayr s/r. Politični pregled. V Avstrijskih deželah. Klub konservativnih državnih poslancev seje ustanovil in grofa Hohenvvarta izvolil za prvosednika. Kakor ,,Osten" piše, se bode imenoval „klub desnega centra", ter delal na to, da se ustava razvaja na poglagi oktoberske diplome. da cerkev samostojno opravlja svoje zadeve in da se vsim narodom zagotovi enakopravnost. Dr. Razlag, dr. Vošnjak in Pfeifer menda ne bodo vstopili v ta klub, ampak hočejo, kakor se sliši, z Vitezičem in še nekimi poslanci ustanoviti poseben klub, kibodegledč narodnih in cerkvenih vprašanj samovoljno postopal. Iz B e r o 1 i n a se „ Vaterlandu" piše , da bi nekteri kaj radi videli, da bi Pruska posodila Avsiriji kakih 150 milijonov srebra. S tem bi priklenila Avstrijskega orla k Pruskemu, bi vtrdila vlado svojih prijateljev na Dunaju , bi si pridobila novih, ter bi s tem dobro obrnila svoje srebro, ki nima več tolike vrednosti, odkar se bode v zlatu računilo. V zadnjem listu vrinila se je v so-stavek o federalističnem shodu" bistvena pomota. V 12. vrsti namreč je brati: Grof Hohenvvart je pa tudi bil za to, da se na vsak način v državni zbor gre. Pravo je: Grof Hohenvvart pa tudi ni bil za to, da se na vsak način (udbedingt,) v državni zbor gre. Vnanje države. Pruska. Namesto grofa Roona, ki se je prostovoljno odpovedal predsedništvu, imenoval je cesar kneza Bizmarka zopet za predsednika, Caupausena pa za podpredsednika ptiiskega ministerstvu. „Tygodnik k a t." piše, da hode ošabni liberalizem gotovo odstavil Poznanskega nadškofa grofa Ledochovskega, da mu bode pa duhovščina vdana in zvesta ostala, ter ga za edinega pravega pastirja imela, če bode tudi v pregnanstvu na tuji zemlji živel! Francoska. Komisija, ktero je narodna skupščina volila, da se posvetuje o podaljšanju predsednikove oblasti, bila je s 13 glasovi proti 2 za podaljšanje, in je pripoznala skupščini tudi pravico, da sme to oblast podaljšati še za poleg vodene brazde in ob parobrodnih lepoticah." ,Po nekterih krajih se svetlikajo, sosebno v gorkem pasu in v mirnem morji. ki se k viharju pripravlja, dolge in večkrat prav šiiokc proge. Najbolj se pa. odlikuje ona penasta, bel-kasto-goreča vodena brazda, ki sicer daleč po morji zaznamuje sled ladije, vendar se nikjer ne razširi čez valovito morje. Ob krmilu se iskre utrinjajo, morske ribe in kopajoči se ljudje v plamenu gore . kipeči valovi se ob ladijnih straneh svetlikajo kot bliski ter zaža-rijo vse stvari. kterih koli se dotaknejo. Še krasnejši pa je pogled, kader gore široke planjave v tenino-belkasti bliščobi. ki pokriva vse obzorje. Bele zvezde nižjih redov otemue in ladija se nam zdi da plava po mlečnatem morji. Pri tej prijazni oko zastonj išče onih bliščečih toček in posameznih gorečih reči in ladija ne zarisuje več onega svetlega sledu, kajti belkasta svetloba prešinja krog in krog vse, naj mirno stoji ali se pa še tako hitro naprej po-miče Pa take krasote nima le površje morja; tudi neizmerne njegove globočine se blišče v čarobni svitlobi, po kteri krasne ribe sem ter tje švigajo Ta svitloba izvira iz malih žolča-etih živalic, zvezdarjev. košarjev, močelah in drugih, ki v brezštevilni množini v morji pre-vabijo iu so po večem tako majhne, da jih v eni kapljici lehko več ko 100 živi. Poleg tih živalic morebiti tudi nektere mrtve in gnjijoče stvari napravljajo to krasno prikazen, ki jo v obče svetlikanje morja imenujemo." Tako naš pisatelj. Občni zemljepis profesorja Jescnka je do zdaj edina slovenska knjiga, ki obširno obravnava vse zemljepisno gradivo. Zemljo in razne razmere na nji poznati treba je dandanašnje vsakemu izobraženemu človeku, rekli bi, vsakemu čitatelju. Ker so naše srednje šole po učnem načrtu kaj zelo zanemarjale ta pre-važni nauk, mogel se je izmed nas vsak sam učiti zemljepisa iz posebnih knjig. V bodoče slovenskemu občinstvu pač ni treba več segati po tujih — nemških geogratijah, kajti naznanjeni slovenski zemljepis bode gotovo vsakemu zadosteval, naj že išče potrebnega poduka v zvezdoznanskem, prirodoznanskem ali pa dr-žavoznanskem — topografičnem statističnem zemljepisu. Tudi z druzega ozira priporočamo knjigo domačemn občinstvu. Prof. Jesenko je — kar je „Zgodnja Danica" in .,Zora" pred nekaj časom primerno omenila — zdaj edini sloven- ski učitelj, ki obširne knjige tudi sam — na lastne stroške zalaga. Poleg velikega truda, poleg velikih materijalnih stroškov gaje poprej saj nada podpirala, da se bodo knjige njegove pri poduku v šolah tudi rabile. Ministerstvo jih je tudi potrdilo, a par tednov poslej odpravilo slovenske razrede v naših srednjih šolah, Kranjsko gimnazijo premenilo v popolnem nemško, v kratkem odpravilo je vsaktero slovensko podučevanje. Naši nasprotniki neprestano kliče: „uimate šolskih knjig", a par trenutkov poslej, ko smo n. pr. dobili potrjene slovenske knjige za zemljepis in zgodovino, nam nepogojno prepovejo ta poduk v slovenskem jeziku, n doslednost! Prav dobro je zadnja „Zgodnja Danica" zarad te doslednosti in nemčurske zagrizenosti šibala ministerstvo in vso sedanjo šolsko uredbo. Moralična dolžnost vsakega narodnjaka je, da si kupuje domače knjige ter vsak po svoji moči podpira raz vitek domačega slovstva. Hujše ko nas zagrizeni nasprotniki k zidu pritiskajo, tem po-gumniše moramo odbijati vse napade ter jim dejansko dokazati, da smo sposobni domaČe razmere po domače sami si vravnavati. Že zarad tega še enkrat priporočamo naznanjeni „Občni zemljepis".': dalje, kakor trpi ojena oblast. — „Union" in „TJnivers" trdita, da pripravljajo v Marseille-u in njegovem okraju prošnjo za ustanovitev kraljestva. — Levičniki hoteli so staviti predlog, da se naj zastran vladinine vredbe vpraša ljudstvo, pa brž ko ne se bodo zedinili s Changarnierovim predlogom. Španjska. Poročila iz Madrida skušajo zmago Karlistov tajiti; od drugih strani pa se poroča, da so Karlisti pri Sebastianu premagali tudi republikanskega generala Loma, in mu ubili 117 mož; 14 konjikov pa jo je potegnilo h Karlistom Srbska. Novi ministri so, kakor „P. Llojd" piše, velevažni možje. Prvoseduik in ob enem minister vnanjih zadev je Marino vi Č, človek v državnih rečeh izveden in izurjen. Minister notranjih zadev je odvetnik /umič, izvrsten govornik in hud nasprotnik Rističev. Minister bogočastja je Kristič, ki je bil že večkrat minister vnanjih zadev in bogočastja; minister prava pa jeZenič, najslavniši jurist v deželi, ki je službo pravnega ministra že večkrat opravljal in tudi bil že prvosednik v ministerstvu. Protič postal je vojni in Ma-gasinovič stavbeni minister; denarni pa je ostal poprejšnji. Sploh so ljudje z novim mini-sterstvom zadovoljni. h državnega zbora. V tretji seji zbornice poslancev 10. t, m. bili so nazoči vsi ministri. Po prisegi novo prišlih poslancev prebral je začasni predsednik imena tistih poslancev, kterih volitve so do zdaj potrjene, in potem imena tistih, kterih volitvam se ustavljajo. Med temi so tudi Kranjski poslanci Apfaltrern, Suppan in Thurn, in Istrski baron Polesini. Po predlogu Pergerjevim sprejme se potem začasno opravilni red, ki ga je izdelal odbor poprejšnjega državnega zbora. Na to so volili predsednika. Od 280 oddanih glasov dobil jih je kolovodja mladonemcev dr. Reeh bauer 20.r>. dr. Brestel 20, 28 listkov pa je bilo praznih. Itechbauer prevzel je vodstvo zborovo z ogovorom, v kterem je obetal da hoče nepristransko voditi zborove seje. Za podpredsednika sta bila potem izvoljena Vidu-lič in baron Pillersdorf. Na to je dr. II erbst stavil predlog, da se na cesarjev govor odgovori z adreso, in da se za to voli odbor iz 15 udov. Izvoljeni so bili v ta odbor sami ustavoverci, med njimi tudi baron Apfaltrern. 11, t. m. je bila IV. seja, in vlada predložila je zbornici načrt postave, da bi smela na posodo vzeti 80 milijonov srebra za podporo trgovine in novih železnic. Dopisi. Iz Ilibnice, 8. novembra. Volitev deželnega poslanca v Kočevji se je 7. t. m. srečno izvršila. S težkim srcem in v velikem strahu zarad izida volitve so se naši možje podali na volišče, ker so vedeli, da si bo zloglasni g. Fladung vse prizadjal za ustavovernega kandidata Brauneta, da je nekoliko naših mož nezanesljivih in da so štirje volilni možje narodne stranke po zadnji volitvi v deželni zbor svoja prejšnja bivališča zapustili in daleč iz našega okraja se preselili. Toda srčnost in navdušenost je naraščala, ko so prišli ti zadnji volilci vsi štirje. Slava vrlim rodoljubom, ki so važnost in ob enem nevarnost volitve v Kočevji prevideli in iz ljubezni do naroda daljno pot — eden celo iz Mirne — storili! Pričela se je volitev. Med tem ko so slabo porazum-ljeni Kočevarji volili v komisijo vse križem, skoraj eden druzega. so naši možje, prej že dogovorjeni, euoglasno volili izmed sebe v komisijo, ki je imela štiri naše može in za predsednika g. Blaža Lenčeka, župnika iz Loža. Naši volilci. trdni in neomahljivi, so glasovali enoglasno za kandidata Primoža Pakiža, posestnika ..izpod gore", ki je dobil 30 glasov — v sili je moral voliti tudi sam sebe; — Kočevar Branite je imel 37 glasov. K naši zmagi pripomogli so Kočevarji sami. ki niso prišli k volitvi v polnem številu, kakor smo pričakovali. Saj je Fladung neki zanašaje sc na kočevsko edinost in našo neslogo, za ktero se je na vso moč, a z jako pičlim vspehom napenjal, že davno poročal v Ljubljano, tla zmaga ustavovernega kandidata je gotova. Ko pa Kočevarji niso prišli vsi k volitvi, in smo mi zmagali s svojim kandidatom, je rekel oče Fladung z resignacijo: ..Prav jim je, zakaj pa niso prišli"; — in občudoval je značajnost in politično zrelost slovenskih mož. Tržaški okoličani so se bili začeli 1.1848. oživljati in politično gibati. V prvi vrsti tistega časa je bila vas Barkola kraj morja. Nek star župnik, priljuden in vedno nekoliko humori-stičen mož, jc obilno k temu pripomogel. „Novice" so bile v Barkoli v več iztisih, ko še v drugem kraju od tega nič vedeli niso. Tako so se narodno izobraževali, se navadili lepih narodnih pesem, ktere so do danes ohranili; žalibog, da ni več v tistem teku kakor pred štirimi leti! V drugih krajih okolice se nahaja še kak kraj, kjer se zavedajo do sedaj le malo, ali skor nič ne; v nekih krajih pa vlada zopet velika nasprotnost. V najbolj narodnem stanu ste vasi Skedenj in Rojan. V Skednju so okoličani najbolj politično zreli cele okolice, berejo različne slovenske časopise, imajo katolško društvo itd. Kar se tiče materijalnega stanu, so tudi Skedenjci prvi. Domoljubje zapaziš na prvi pogled v vasi. Ako greš v cerkev, zado-nijo ti lepo ubrani glasovi slovenskega zbora. Pevsko društvo, ktero imajo domači fantje pod vodstvom vrlega učitelja g. Čenčurja, mora se Obžalovati nam je, da so se vendar štirje kot (lobrn iz§0lano pripoznati, ktero se s či-volilci iz slovenskih krajev vsedli na Fladun- stjmj glasovi posebno odlikuje, gove limanice, namreč eden iz Travne gore. eden iz Sajovica, eden iz Jurjevice. in eden iz Kostela. Tužna mati, ki jih je rodila! Kaj imajo za svoje nemško glasovanje? Od domovine prekletstvo. od rojakov in sosedov zaničevanje, od Fladunga za hrbtom posmeh. Župan iz Do-brepolja je bil Fladungu dal besedo, da bo volil Brauneta, ker menda ni še vedel za našega kandidata. Šel je k volitvi bolj nazaj kot naprej; revež ni vedel, kaj bi storil, slednjič je dal glas stričniku svojemu Jakliču, da bi Čul sem iz zanesljivega vira. da nameravajo Skedenjci napraviti svojo založnico; v to jaz ne le svetujem, temuč tudi z veseljem za-kličem: Naprej! Založnica je jako potrebna naprava, ker s tem bodo kmetje prosti židovskih pijavk, in kapital ostane pri narodu. Ta dva faktorja pa sta edina, ktera zabranjata napad na narodnost. Ob času kolere, ktera še vedno kako žrtvo tirja, je umrl pred nekaj dnevi od pevskega društva izvrsten pevec v u; pevci se zberejo in zložijo skupaj za se Fladungu ne pokazal popolnoma hgamoza; črno mašo. naprosili s0 si priljubljenega go-toda zameril se je s svojo omahljivostjo dru-1 ,a domačina petra Martelanca, da jim je gim slovenskim volilcem m rojakom sploh, ki y Trstu prf gtamn gt AntonU) opravil peto so ga doslej spoštovali kot značajnega možaka. Pohvaliti moramo pri ti priliki gospoda Luna-čeka iz Loškega potoka, ki je doslej pri volitvah doma ostajal, letos pa je volil iu --česar se nismo nadjali — volil je z nami. Mož spozna, kar žalibog mnogi tujci pri nas ne spoznajo, da na slovenski zemlji, med Slovenci in od Slovencev živi. Hvala in slava tudi drugim slovenskim volilcem, ki so nepremakljivo stali /a kandidata, ki so si ga iz svoje srede izbrali. Kdor jih je videl, bral jiui je lahko na obrazih, da so poštenjaki, kolikor mož toliko značajev, da jim v prsih bije za narod sloveuski vneto srce. — Da je bila po težavni, a tim slavniši zmagi radost volilcev velika, mi ni treba praviti. Ostali so še uekaj časa skupaj v Kočevji in potem v Ribnici ter med petjem veselih pesmic napivali prvakom volilnegs dne, zlasti izvoljenemu poslancu g. Primožu Pokižu. ki je v svojem odzdravil volilcem obljubil, da bo vedno delal z vsemi močmi na blagor in korist slovenskega naroda, za vse pravo in pošteno po geslu: vse za vero, dom in cesarja. Upamo, da bo vrli mož, ki ga vsa okolica spoštuje, to slovesno obljubo zvesto spolnoval z besedo in djanjem. Bog ga živi! V Trstu, 5. novembra. Tržaška okolica, dasiravno ni velika, je jako različna. Med temi malo vašim, kolikor jih ima, sc nahajajo povsod drugačne navade (uzance) in šege. Eni vedno sedanjemu času neprimerne reči še na dan vabijo, v enih krajih pa vse le moderno in novo- črno mašo za udom pevskega društva. Po dokončanem opravilu ko se je pevsko društvo zahvalilo z lepim darom za sv. mašo, je blagodarni g. Martelanec podelil dar ubogi vdovi raujcega. Srčna mu hvala! Bog ohrani mnoga leta vrlega gospoda! D-r. I/. Kenč, 4. novembra. Svobodnjaki v enomer tulijo po svojih listih, kteri ravno raz-odeto vero posredno napadajo, da ona ni v nevarnosti! Če tudi ni splošne nevarnosti zarad božjega varstva nad njo, vendar je vulgarni liberalizem kriv, da se že javno čedalje manjše spoštovanje, drugod celo zaničevanje do nje kaže. Ti ljudje so nekako Turkom podobni, ki so nekdaj za kristjani tekli in dohi-teči jih, jim rekli: „ne boj se brate!" pa v ravno tem hipu je bila že tudi njih glava proč. Blizo tako ravna „Sočau, češ, da vera nij v nevarnosti, ob enem pa s svojo makijavelistično in rabulistično ostudno pisavo spoštovanje do vere, duhovščine in papeža v ravno tistih listih spodkopuje. Se li to ne pravi vero v nespošto-vanje in s tim v nevarnost devati? Nekdo je k temu očitanju slovenskih liberalcev prav opazil. da. kdor nima svoje hiše, temu se tudi ni bati, da bi mu ne zgorela. Da je pa pri mnogih kratkovidnežih vera, ta največi slovenski biser, spodkopana in že malo spoštovana, to sem sam na svoja ušesa ravno v Sežani slišal. Nek volilec „Sočine" stranke je na cesti očitno in besno-veselo rekel, da „manj ko človek veruje. boljše je". To vse le verska nevarnost in dobno na luč prihaja. Dalo bi se v ti stvari liberalizem, najbolj po časnikih zatrošen, vzro- jnko veliko napisati in pretresovati značaj in kuje. Mi pa pod svojo slavno zastavo tudi morala, zrelost in nevednost; toda vse to s očitno spoštovanje— kadar sc to potrebno do- pravimi barvami naslikati hočemo pustiti za zdeva, — do vere povdarjamo, kajti brez tega prihodnje, zdaj naj omenim le nerodnosti in povdarjanja in spoštovanja mora vsak narod njenega političnega značaja. moralno propasti in tacega propada, ki nosi za seboj najžalostniše nasledke, hočemo ga mi duhovniki obvarovati. Liberalušni slovenski časniki hočejo „oteti narod vsili duševnih in mračnjaških spon". In mi duhovni, ki smo po veri, poklicu in vesti zavezani, narod pred to pretečo kugo svariti, naj bi k temu molčali! Da, ravno to molčanje zahtevajo gg. liberalci od nas, da bi lože narod v moralni prepad strmoglavili; a ker mi molčati ne moremo in ne smemo, od tod ti v slovenskem časništvu do letošnjega leta nesli-šani nesramni napadi na nas in sv. vero. Priporočal bi liberalcem brati znani spis „o verstvu in veri" od protestanta g. Fr. Palacky-a, kterega tolikanj kot narodnjaka tudi mladoslovenci čislajo. Ptuja med slovenski narod vse-jena cvetica, »liberalizem" imenovana, je na videz sicer lepa, a od blizo smrdljiva in ker vkljub vsej skrbi zalivanja in gnojenja ni pri nas rasti hotela, so njeni vrtnarji in oskrbniki tako neznano divji proti nam, češ, da smo jej le mi kot »klerikalni črvi" korenike spodjedli, akoravno bi morali sami vedeti, da slovensko podnebje jej ne vgaja. Zdaj pa še nekaj o \Yinklcrjevi volitvi. Kdor se hoče tii liberalne logike učiti, naj prebira razun lanske „Soče" posebno „Slov. tužno, kakor pri pogrebu. Kes, nekoliko udov pravne stranke je ustopilo v državni zbor, lIoheuwart je med njimi, on, ki je djal, da Avstrija ne more tako naprej! Radovedni smo, kaj bo on storil. Morda bo v jedrnatem govoru pokazal brezno, kamor nas je sedanja ustava pahnila, morda bo odkril vso spačenost, ktero je liberalizem rodil in vzgojil? Kaj bo storil in koliko bo sadu iz njegovega djanja? Kakor smo že naznanili, je dr. Kriickel (ne Priicker) s svojim izvrstnim govorom šc liberalce nekoliko zase vnel, vendar je propadel, Česar je tudi duhovščina kriva Ona ni nič zanj delala, sploh premalo se gibala, ampak tu in tam še liberalno glasovala. Že prvo je napačno, ker sedaj ne velja nikakor stavek: „Duhoven naj le v cerkvi govori", kar liberalci in ž njimi .,Slov. Narod" tako radi povdarjajo. Oni naj bi kovali postave zoper cerkev, naj bi jo pahali iz šol, ter ji mladino trgali iz liia-ternega srca, naj bi verstvo zatirali \ družinah s svojim civilnim zakonom, naj bi omejevali in podirali pravice cerkve, škofov, duhovni pa naj bi molčali, naj bi se v politiko ne mešali! O nespametne zahteve! Duhovnova dolžnost je zdaj segati tudi v javno, politično življenje delalno, ljudstvo podučevati, odkrivati Narod" 50. št. 1872. 1., kjer nekdo g. Wink-, mu nauke lažnjivih prerokov, voditi ga pri vo lerju zarad Crnetu poslane zaupnice levite bere, kjer ga med drugim imenuje ustavoverca. c. kr. Slovenca, c. kr. patriota in bivšega rodoljuba itd. Kraševci so si s svojim glasovanjem za gosp. Winklerja - kterega tudi mi kot za narod zaslužnega uradnika čislamo, — svojo Ornetu poslano nezaupnico, ktero je ravno g. \Yinkler z nasprotno tolminsko zaupnico bičal, dementovali ter s tim si dali sami sebi spričevalo politične nezrelosti in nedoslednosti, naj se le zdaj po časnikih, kolikor jim drago, perejo, ker ta madež jim ostane za veke neizbrisljiv. Kdo jc pač Juda Iškarjot, ali ne oni, ki so staro slavno zastavo izdali iu jo umaknili oni novošegno-neverski, ki o veri ni česa vedeti neče? Naš spoštovani kandidat, 1 kterega se vi kot razdraženi sršeni zaganjate, ni te zastave izdal, kakor ste jo vi, marveč zavezal se je, da se bode pred njo z nami vrec bojeval. Če se pa njemu nezanesljivost očita, prašam, kdo je bolj nezanesljiv, ali ta, ki se versko-narodnega gesla ne sramuje, ali pa c. kr. vradnik z zvezanimi rokami, ali pa odpadnik od narodove svetinje, vere? Vkljub propadu je moralna zmaga naša, zdaj se bomo še pogumnejše borili, in to tim lože, ker se bojne vrste za naše svetinje čedalj bolj množe! Iz Dunaja, 9. novembra. (Državni zbor. Dr. Kriickel. StarokatoliŠko.) Radovedni pričakujemo. kaj nam bo državni zbor prinesel? Bo-li začel celiti rane, na kterih krvavi naša domovina, ali jo bo naprej tiral na pogubni poti? Kaj bo določil oziromo novih potresov, kteri groze kupčevalcem in obrtnikom? Ali se bo izognil zanjki, ki mu jo je Bismark nastavil ponujaje Pruske milijone? Taka in enaka premišljevanja so nam blodila po glavi danes opoldne, ko so puške pokale, topovi gromeli in zvonovi doneli, ter oznanjevali, da svitli cesar govori poslanccm svoj stolni govor. Grom topov se nam je dozdeval, kakor klic po pomoči, ktero potrebuje revna Avstrija — vsaj so jo dosedanji liberalni voditelji zapeljali na ostre skaline — in urno, urno je treba nazaj, pričeti novo pot, drugače je ni rešitve! Ali jo ho pa sedanja večina ukrenila na novo pot ? Ali bo ustavo pa principielno preustrojila, ustavo, zoper ktero ugovarja katoliško ljudstvo in vsako pravno srce? Toda tega ne pričakujemo od liberalnih, zagrizenih ustavakov, zato »e nam je dozdevalo, da zvonovi tužno pojo, litvah; vsi svojodolžnost zanemarijo, ako tega zdaj ne store! Če pa še naspotno volijo, ne vem, kak odgovor bodo dajali pred sodbo! Ko bi sem ter tje duhovni določneje delali, gotovo bi bolj zmagovali. Ker žive natorne ; stave, naravni pravni čut se da v človeku otemuiti, a nc zbrisati, ne da se ubiti in treba ga je le zbuditi. To se vidi pri dr. Kriickel-nu; on je izvrsten duhoven in v govoru svojem ni zata jil svojega značaja, pa jc vendar vse zase vnel Zakaj? ker jim je ravno tisti narodni, pravni čut vzbudil. Volili bi ga bili v državni zbor, ko bi ne bil duhoven, klerikalec, ker pa tega niso mogli storiti, ponujali so mu vse svoje glasove, ako hoče biti — starokatoliški skot. Za tako lepo plačilo se je zahvalil, vsaj ve, kaj so starokatoliški. Tako so se začeli imenovati, ker niso hoteli sprejeti nauka o ..nezmotljivosti papeževi". Toda abvssus abvssuui invocat, kani so že sedaj zabredli? Kaj še verujejo? Nauk za naukom odmetavajo. Zavrgli so tudi že cerkveno nezmotljivost, zatajili so pravo natoro katoliške cerkve, vrgli so se v naročje pruski državi, ali bolj prav. moderni državi. Ta država je njih papež, od raztokniškega Janzeni-sta ordinirani Reinkens pa državni škof. Odkar je pruska država proglasila Reinkcnsa kot ka toliškega škofa, ne zdi se nam več čudno, da pravo katoliško cerkev tako zatira. Bismark namreč daleč gleda, od katoliških škofov nastavljenih pastirjev ne pripozna, bogoslovske šole in vseučelišča izdaja Iteinkensovim privržencem, da bi si svoje bogoslovce odredili Hoče li on tako ubogo ljudstvo posiliti, da se obrne do Reinkcnsa in njegovih duhovnov, ter njega pripozna za svojega škofa ? Drugače ne moremo umeti takega počenjanja. Sedanji olje in pa Pruska država, ta vsemogočni izvir vsega prava, moderni bog, se ne morejo zlagati, a gibčni Reinkens je javno rekel, da on z državo ne more v nasprotje priti, on bi bil toraj za to državo, a ker nima čede, mora se mu čeda po sili in zvijačno dati, potem so peruski verniki od Rima odtrgani in vstvarjena e državna cerkev. To je tedaj pomen staroka-toličanstva, politična stranka, čisto nova, pravo dete moderne politike. Domače stvari. {Ljubljanska hranilnica) odločila je v spomin petindvajsetletnice cesarjevega vladanja GOOO goldinarjev, da se napravi 6 štipendij po 50 goldinarjev za revne učence na realki. (V stanov il se je odbor), ki Ljubljančane vabi, da bi napravili kopališče na Ljubljanci. Stroškov bi bilo kakih 10.000, ktere bi se s 200 posojili po 50 goldinarjev poravnali. Mesto bode porok za to posojilo. ki bode dajalo po G, gotovo pa po 5 percentne obresti. (Volitev) deželnega poslanca za Kočevje in Ribnico bode 22. t. m. (O. Luk. Lavtar), doslej pomočni učenik na ljubljanski realki, pride za učitelja na učiteljsko pripravnico v Gorico. Listnica vreriništva. Gospodom dopisnikom: Več dopisov morali smo zavoljo pomanjkanj!! prostora odložiti za prihodnji list. t*, novembra: 7 tcd., za jetiko. 10. novembra: dr 53 1., za pljuč, sušico. 11. novembru : Karolina Umrli so: France Feige), dacurski otrok, hči, S otrok. 1., za 1 1.. kozami. — za kozami. Julij Rebič, c. k. notar Kokalj, šivilina v predilnici, 41 1., za stiirinarjev otrok , 1 m. , France Šrobar, gostuski — Anton Reich, delavec jetiko. — Frane Keber, za slabostjo. Tele i'ii!;rue *lRrn<* «•«•««• 1novembra. Papirna renta 68.16. — Srebrna renta 7 v 16. — lSfiOletno dižavno posojilo 100 76. — liaukine, akcije 9 43 - Kieditne akcije 208-M). — London 114 80. — Srebro 109-60. — Cts kr. cekini —. —. — Napoleoiisd'or —. DcmirsMciic rcur. Državni fondi. Denar. Blago. 6% avstrijska papirna renta . 68720 OB.JO 5°/0 renta v srebrn . . . . 72.90 73,— Srečke (lozi) 1864. 1. . . . 93,— „ „ 1860 1., celi. . 100.— 101,— „ 1860. 1., pol 109*— 110.— Premijski listi 1864. 1, . • 134.— 134.5(1 Zemljiščinc odveznice Štajarske po 5'/,..... 89.50 90.60 Kranjska , koroške in primorske po 5% 89.50 90.50 Ogerske po 5'/,..... 75.- 76.76 Hrvaške in slavonske po f>°/, . 74. 74.50 Sedmogradske po 5% 73,— 73.50 Delnice (akcije). Nacijonalne banke .... 938.— 940.— Unionske banke..... 112.— 113.— Kreditne akcije..... 208 60 209,— Nižoavstr. eskomptne družbe . 830.- 840,- Anglo-avstr. banke .... 138 - 136.60 Srečke (lozi) Kreditne po 100 gld a. v. 165.60 166. Tržaške „ 100 „ k. d. . — .— ,. 50 „ »1 D . 56.— 57.- Budenske „ 40 gld. a. v. . 23.60 24.— Salmove „ 40 „ »♦ lt 1 34.-, 35.- Palffi-jeve „ 40 „ n II • 23.— 23.50 Clarjr-jeve ,, 40 „ ti . 31.50 32,- St. Gcnois ,, 40 „ n II • 23.60 24,— Windischgratz-ove „ 20 „ 1» II 22.60 23.50 Waldstein-ove „ 40 „ », 24.60 25,- Srebro iu zlato. 6.46 5.47 Napoleonsd'or...... 9.20 9.20 109.86 i 1 v Tržna cena preteklega tedna x> a ■ u E o g S ® C M 55 H O > > > *■ Pšenice mernik 4.05 3.35! 3.80 Rži n 2.70' 2.70: 2 26 Ječmena ii 2.— 2. 2.— Ovsa ii 1.07 0.80 1.20 Tur&ice (koruze) i, 2.30 2.20 2.50 Ajde ii 2.11 — 2.20 Prosa n 2.— 2.06 2.— Soriice n 8.— 2.86 1.— Krompirja (koruna) n 0.96 2.86 — Leče ii 2.86 3.— — Fižola ii 3.26 0.60 — Masla fant 0.62 0.84 — Slanine (fcpeha) it 0.S8 — 0.40 P ena cent 0.90 — Jajc po 4 »a 10 kr.