sa koristi delavnega ljudstva v Ameriki
V slogi Je moči
GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMEBIK.I
devoted to the interests of the laboring classes
Od boja do zmage!
Stev. 24.
Entered ns Seoond-C!»»« Matter July 3th. 1W. at the Post-Office at Chiaago, ILL, under Act of March 3rd, 1379
Chicago, 111., 13. junija 1913.
Razgled po svetu.
AVSTRO-OGRSKO.
Dunaj. —■ Dr. Ladislaus pl. Lukač«, orski ministrski predesdnik je prišel na Dunaj, da cesarju Franc Jožefu predloži svojo resignacijo, katero je cesar sprejel in grofa Štefanu Tissa, predsedniku ogrske poslanske zbornice naročil, da sestavi novi kabinet.
Dunaj. — Način, kako je samomorilec polkovnik general štaba Alfred Redi. vojaške tajnosti izdajal. «e je šele sedaj razkril. Redi je rd tajnih zavitkov odstranjeval zaveze ih pečate in na ta način prišel do skrivnosti, katere so mr sicer bile nepristopne.
V izdajalsko afero je baje zapletenih več častnikov in Redlnovi rodbinski člani so tudi v preiskavi.
Nemčija.
Berlin. — Nekaj dni sem dohajaj ' številni ameriški in angleški delegati, kateri popotujejo k su-fragetni konvenciji, ki bo zborovala v Budapešti. Sedaj si pred odhodom na Dunaj, ogledujejo zanimivosti tukajšnjega glavnega me,'-’. Kot prva je prišla pred nekaj dnevi iz Oalifornije Aliče Pari: z ogromnim znakom na prsih. Bila je s potoma v Holandiji, kjer so jo smatrali za angleško suf-figetko.
Gospodična Bark je pravila, da so >■> v Holandiji pač smejali nad njenim znakom, toda nikjer ni z nji n; ‘olike pozornosti zbudila, kot v nemškim glavnem mestu.
Tudi ena delegatinja skandinavskih snfragetk potuje tu skozi in sicer v spremstvu dr. Gullija Palmu i? Stockholma.
Dzrne so poskusile dobiti avdi-jeneo pri cesarju in so prezirale celo cesarico kot tudi glavni stan ki liha ameriških dam.
BALKAN.
Dunaj. — “Neue Freie Press e ’1 priobčuje brzojavko: “Vojna med ‘balkanskim državam je neizogibna.”
Sofija. — Tukaj vlada silna razdraženost. Srbija ne pusti skozi nobenih bolgarskih poročil. Odslej se tu nahaja odločen vojni stan. Vse hiše morajo biti ob 9. liri zvečer zaprte.
Sofija. — Poluradni list “Mir” pravi: “Nobena bolgarska vlada ne bo nikdar dala privoljenja za srbo-bolgareko pogodbo. Ako Srbi ne odnehajo od svojih nekoristnih zahtev, tedaj ne ume mo, kaj zamore konferenca ministrov dobrega prinesti, ki se more vsak trenutek odgoditi radi ministrske krize, katera v Bolgariji vlada.”
Belgrad. — Od ure do ure se tukaj vedno bolj pojavlja nemir in razdraženost ker prevladuje mnenje, da Bolgarija z odgovorom na dopis Srbije zato odlaša, da dobi čas za ugodno razstavitev svojih trup.
Ministrski predsednik Pasic je imel konferenco s raznimi voditelji političnih strank, ter ž njimi odkrito govoril o srbskem položaju. 7 ,t. m. so Bolgari vnovič poskusili stopiti na srbsko zemljo. — To v stiku molčečnosti Bolgarije, ko noče odgovoriti na srbski dopis, je opozicijske voditelje napotilo, da silijo na skorajsno poravnavo razmer in da se krizi konec naredi. Predlaga se. naj skupeina zasedeno ozemlje proglasi za anektirano, in tako Bolgarijo izziva.
Grško,
Atene. — Iz Antwerpna došli belgijski parnik je 6. t. m. blizo otoka Pleva zadel ob podmorsko mino. Ladja je močno poškodovana in so jo morali spraviti v ladjedelnico v Phaleruim.
Kitajsko.
Italija.
Milan. —Poročevalec “Corriere Della Sera” v Vratikanu trdi, da je mogoče da bo papež Pij X. v kratkem Vnebovzetje Marije proglasil za dogmo katoliške cerkve, to sc pravi, da bo vsak veren katoličan to kot brezpogojno resnico verovati “moral”.
Ako Pij št. 10 to stori, potem bo izvršil .naj večjo moč papeža in se s tem proglasil za “nezmotljivega.”
Kardinal Into, eden najstrupe-nejših nasprotnikov modernizma je sedaj besen norec.
Zdravniki nimajo nade na zboljšanje. Domišljuje si, da je na papeževem predstolu ter odreja pokončati vse liberalno misleče katoličane in sicer po staroveški šegi. (Op. ar. Sta pač dva norca. Papež z njegovo dogmo, kardinal pa z grmado.)
Velikabritanija.
Newport, Wales. — Federacija transportnih delavcev je na svoji konvenciji sprejela resolucijo, v kateri poživlja svoje člane, naj se branijo nakladati vojni material. Oni proglašajo vojno za zločin in se branijo opravljati vsaki posel, ki bi pospešil to hudodelstvo.
Ben Tillet pravi, da se vse angleške patriotične družbe vzdržujejo z denarjem, ki ga dobivajo
Hong König. — Morski tolovaji so v kitajskem morju napadli francoski parnik “Robert Lebau-dv.”
Baje so uplenili $30,000. Eden popotnik je bil usmrčen in več pomorščakov je bilo v boju s tolovaji ranjenih.
Po poročilih se v novejšem času v kitajskem morju nahaja veliko roparjev.
Mehika.
Brownsville, Texas. — Tristoti-soč pesos in generalni čin je Huerta, predsednik Mehike ponudil vstaškemu vodju, generalu Lucia Blanco, za slučaj da s svojo komando prestopi k vladi in da priseže predsedniku zvestobo. Ponudbo mu je stavil general Tovino.
Mexiko City. — Mehikanski vojni ministr je dal povelje, da top-ničaika “Vera Cruz” z 1000 mož zvezne trupe in s topničarstvom odpluje v Matamoras in da po vstaših zavzeto mesto zopet osvojijo-
V provinci Sonora je prišlo do ponovni v spopadov med vstaši in vladnim trapam. Le-ti so baje bili pod poveljstvom generala Man-tillo pognani v beg, zapustivši veliko municije in več topov.
TISTIM KI SE JIH TIČE.
od tovarnarjev orožja.
Japonsko.
Tokio. — Organizacija “Anti-ameriška mladina” je obdržavala shod, ki pa ni bil obiskan, kakor se je pričakovalo. Seveda so se držali bojeviti govori, toda ne od vplivnih mož. marveč od znanih agitatorjev. V govorih je največ grmelo proti japonskim ministrom in k -sklepu zborovanja je bila sprejeta resolucija, v kateri se zahteva, da se Zđr. državam takoj napove vojna.
Celoletna naročnina na “Gla? Svobode” je $2.00 (dva tolarja)
Zadnji dan meseca junija ustavimo pošiljanje Glas Svobode vsim tistim naročnikom, ki so z naročnino zaostali, oziroma so pozabili poslati naročnino. Kdor noče imeti sitnosti, in da se mu list ustavi, naj se požuri in pošlje takoj naročnino. Mi sicer nikogar ne silimo, da mora biti naročnik, a če je že naročnik enkrat, potem zahtevamo da nam siporoči, želi biti še nadalje naročnik ali ne. Isto ponavljamo in prosimo zopet, da naročniki, ki dolgujejo naj poravnajo svoj dolg za eno pa naj na6 obvestijo če želijo biti naročniki še nadalje ali ne, pa bo vse v redu.
Razne novice
PREISKAVA ŠTRAJKA.

Hoče novo razpravo.
New \ ork. — Za bivšega policijskega poročnika Chas. Becker iz New Yorka, kateri je bil krivim spoznan umora, izvršenim nad i-gralcem Herman Rosenthal ter obsojen v smrt in se sedaj nahaja v mrtvaški celici v Sing Sing, je pred sodnikom Goff v državnem višjem sodišču zaprošena nova razprava. Predlog se utemeljuje s tem, da so se zasledili novi dokazi ; drugič, da je obsodba Beckerja protipostavna in da ni opravičena po dokazih; tretjič, da je S.
H.	Haas, eden porotnikov, ki šo Beckerja krivem spoznali, večkrat zapustil porotno sobo, češ da je šel k zobozdravniku in četrtič, da je nova razprava v interesu pravičnosti.
Frank A. Mos-s. kateri je kot pomožni drž. pravdnik vodil proces proti Beckerju, je ugovarjal predlogi. Sodnik Goff si je pridržal razsodbo.
Patrioti pa taki.
Ilohoken. — Stopedeset kotlarjev je 5. t. m. delo odložilo, “ker j” preddelavec sramotil ameriško zastavo.”
Dotienik je Kanadčan in je vihtel zastavo svoje domovine z izjavo, da je to edina zastava, katero on ljubi.
Washington, D. C. — Dne 6. t. ni. je bila predsedniku Wilsonu in kongresu predložena prošnja v kateri se zahteva, naj senatna komisija, ki bo preiskavala razmere v premogovnem distriktu W. Virginije, tudi preišče razmere štraj-kujočih svilotkaleev v Patersonu, 'N. J. Prošnja je podpisana od Frederick C. Howe, ravnatelj Peoples' Institute iz New Yorka, John A. Fitch, Gaylord S. White. A-nios Pint-hot, J. Howard Melish in mnogo dragih odličnih sociologov.
Senator Martin, član preiskovalnega komiteja je izjavil, da po njegovem mnenju o kaki zvezni preiskavi v Patersonu ne more biti govora, ker imajo s štrajkom o-praviti edino oblasti in sodišča države New Jersey in ker ni proglašena vojaška diktatura.
Železnica obtožena.
'Columbus. O. —- Zvezna velika porota je v Columbus, O. vzdignila 20 obtožb proti Grand Trunk železnici, radi'znižanja voznine med Newark, O. in Battle Creek, Mich. Po zveznem zakonu zna železniška družba biti za vsaki slučaj obsojena na $10,000. Gre se za prevoz premoga iz premogovnika v Belmont County do Battle Creek, Mich.
Razsodba porote o zarotnem procesu.
Vzorni svetohlinec.
Philadelphia. — Julij Wellner. velika cerkvena luč in tukajšnji piano-tovarnar, ki ima obširno trgovino ua Walnut cesti, je zašel v m Vežo križarske vojne pregreh ter bil dne 5. t. m. od zveznega komisarja Graig dejan pod poio-štvo $1000 radi pregreška zakona proti rufijanstvu. Razkritje dvojnega življenja Wellnerja se je zgodilo po agentih justičnega oddelka, kateri so dokazali, da je dal m-ki rufi.janki denar za potovanje v Aleksandrio, Va. in petim stanovalkam sramotne hiše na Noble cesti, katero je policija izpraznila. Minnie Hahn se je zavezala, da bo Wellnerja odškodovala iz njenih dohodkov; toda ko je bila v A-leksandriji aretirana in je Wellner odklonil njeno prošnjo za poroštvo. je ona pripoznala. da je o-ženjeni Wellner pravi lastnik bordela. — To smo vedno trdili, da so svetohlinci največji svinjarji.
Urednik obsojen radi ščuvanja proti vladi.
Paterson, N. J. — Alex. Scott, urednik “Weekly Issue”, je bil 6. t. m. obsojen v zapor na nedoločen čas, toda ne manj kot eno in ne več kot 15 let ter v denarno kazen $250.00.
Scott je zagovarjal stavku.joče svilotkalce in je baje v nekem članku ščuval proti vladi.
Samomor vsled strahu.
St. Louis, Mo. — Frank Mereu-rio, laški trgovec s sadjem, ki si je s strudom prihranil $6000, je izvršil samomor. Povod k dejanju je bil strah pred “črno roko”, katera mu je grozila, da ga spravi v krtovo deželo, če ne plača $2000.
Naraščaj železničnih nesreč.
Meddržavna prometna komisija razglaša statistiko o nezgodah, ki so se v Zdr. državah pripetile v času treh mesecih končavši z 31. decembrom 1912. V označenem času je izgubilo življenje 2611 oseb in ranjenjih je bilo 18,729 ; tedaj več v istem času prejšnjega leta 135 mrtvih in 3107 ranjenjih, to je skupno vslužbencev in popotnikov. Vlaki so skupaj trčili in iz tira skočili v istem četrtletju v 3994 slučajih, od katerih spada na osobne vlade 229 trčenj in 194 iz tira zavozev. S tem v zvezi nastala materielna. škoda je znašala $3,408,953. Proti prejšnjega četrtletja je bilo več trčenj 433 in 215 iz tira zavozev.
Boston, Mass., 7. jun. “Wood ni kriv, Atiteauxin ni zjedinjenja porotnikov, Collins kriv,” se glasi pravorek, katerega so danes po Aolgem posvetovanju oddali porotniki v senzaeijskem procesu, o katerem se je delj časa razpravljalo. —
William Wood je predsednik American Woolen Co. in je bil obtožen, da se je z drugimi zarotil da štra j kujočim tekstildelavcem v Lawrence škodo prizadene s polaganjem dinamitnih bomb. Dennis Collins je bil za državno pričo, a je bil v dveh obtožbah krivim spoznan, v šterih drugih pa oproščen.
Prva obtožba se je glasila na zaroto proti štrajkarjem, draga na telesno poškodbo neudeležeuih o-seb, .a ostale obtožbe so se glasile na zaroto proti “gotovim dragim osebam” in poškodba imetja ne-udeležencev.
Proces je bil eden najsenzaei-jelnih, kar se jih je tu obravnavalo in je bil posledica dolgotrajnega štrajka.
Ko je bila razglašena razsodba je zastopnik "Wooda takoj zaprosil sodnika naj preišče zadevo, ker se je poizkusilo podmitit porotnika Morris Schumann. Baje se mu je obljubilo “družabno življenje” in $200 gotovine, če bo “prav” glasoval.
Svetovni mir.
Washington. — Državni tajnik Bryan je naznanil, da so njegovemu načrtu za svetovni mir pritrdile Nemčija. Bolivija in Argentini-ja in so prosile, naj jim dopošlje pogodbene načrte. S tem je število narodov, ki niso nasprotni predlogi, narastlo na 13.
Amerikanci v nevarnosti.
Tampico, Mex. — Dvesto Ame-rikancev, ki so naseljeni v Taman-lipas, Mex., s potom konzula Mil-lersa v Tampico, Mex. na predsednika Wilsona poslali spomenico v kateri se zanašajo na varstvo od strani Zdr. drž.av. Kakor je iz spomenice posneti, se Amerikanci nahajajo v veliki nevarnosti. Y pismu pravijo, da Amerikanci nimajo zaščite ne od vsta-šev, ne od mehikanske vlade in da so že mirno prestali velike izgube. Nevarnost je velika in nujna pomoč hi bila umestna.
PRIJATELJ, nagovori vsakega rojaka, ki ga srečaš, da se naroči na list Glas Svobode. $2 na leto $1 na šest mesecev.
Kdor »e misli svobodno, se ne most boriti m svobodo!
Leto XII.
GOREČA MINA.
Shamokin, Pa., 7. junija. — V
Delavske novice.
Unija železarjev št. 8 v Milwaukee je s stavko zmagala.
Malone so vse tovarne podpisale povišanje mezde za iy2 centov na uro. Nova mezdna pogodba stopi v veljavo s 1. Julijam in je veljavna za tri leta ter se glasi za prvo leto 62y> centov, za drugo in tretje leto pa po 65 centov na uro.
Harrisburg, Pa. — Iz glavnega stana delavske federacije te države so brzojavke razposlane na vse člane izvrševalnega komiteja federacije, na distriktne vodje premo-,ganske unije in druge večje distri-ktne zveze, da izvejo mnenje o general štrajku za Pennsvlvanijo. — Povod k temu so dali senatni sklepi glede delavskega-kompenzacij-skega-zakona. Predsednik federacije James II. Maurer je izjavil, da že prihajajo privolilni odgovori in to osobito iz premogovih krajev, tako da ho v 48 urah rezultat zaznan.
Worcester, Mass. — I. M. Cold-well, kateri je vodil štrajk vpo--Ijeneev Draper Co. v Hopedale, Mass., je bil pred sodiščem v Worcester spoznan krivim, da je imel razdražljive govore in se preteče izražal ter je radi tega obsojen v tri mesečni zapor v pokorilniei.
Organizator do smrti kamenjan.
¡Seattle, Wash. —• Specielno poročilo iz Wilson Creek, Wash., pravi:
Neki neznani organizator od I. W. W. je bil 7. t. m. zvečer v boju med člani I. W. W. in laškimi železničarji “Great Northern Railroad” do smrti kamenjan. On je skušal Italijane pridobiti, da bi zastavka]!. Nihče ni bil aretiran.
Charleston, W. Va. — Velika porota Zdr. držav je obtožila podpredsednika F. J. Hayer-ja in 17 drugih uradnikov od United Mine Workers, ker so baje kršili “Antitrust ‘'-zakon iu morajo pred sodnika B. F. Keller-ja.
Vlada hoče proti obtoženim proces takoj pričeti.
Obtoženi so, da so se s posestniki premogovnikov v Pennsylvani-„ji zarotili proti onim v W. Virginiji. da jim škodujejo v njihovim podjetju.
Tudi so obtoženi, da delavski trg monopolizirajo, ker leta unija svojem članom brani delati z neu-nijskim delavcem.
Oni hočejo premogarje v West Virginiji organizirat iu potem določit produktivno ceno, da bi posestnikom v Pennsvlvaniji konkurenco olajšali. Tako trdi obtožba.
— Predsednik čikaške unije mestnih delavcev poroča, da se bodo tudi organizirali mestni delavci v Pittsburgh, Pa. Poskušalo se bo vse mestne delavce po celi deželi skupaj spraviti v eno zvezo. Razne lokalne ¡unije te nove organizacije imajo svobodne liste od A. Fed. of L.
Niagara Falls, N. Y. — Štrajk 2000 vslužbencev U. S. Light and ■Heating Co. je bil 7. t. m. poravnan. Stavbarji so se povrnili na delo.
Stavbarji so zmagali, ker se je ugodilo zahtevi zmanjšanje delavnega, časa od 10 na 9 ur s polno deseturno plačo. Stavka je trajala
“Scottšohtu”, glavni šoht premogovnika Susquehanna Coal Co., 4 milje od tukaj, se je danes dopoldne pripetila eksplozija, Bati je, da je 80 do 100 delavcev zasutih. Dim, ki kaže na silen požar, se vali iz jame.
Danes dopoldne ob 10. uri se je posrečilo 6 delavcev spraviti iz “iSeottšohta”. Oni so tako obžga-ni, da je malo nade da bi okrevali.
Do 11. iiire 15 minut sta bila dva mrtveca spravljena iz goreče jame Susquehanna Coal Co. Osem drugih močno obžganih delavcev so prinesli na površje. Družbeni uradniki mislijo, da je v jami še 25 do 50 mož.
Poslednje poročilo o katastrofi, ki se je pripetila v “iScottmini” Susquehanna Coal Co. pravi, da sta dva minerja usmrčena in nad en ducat je pa težko ranjenih. — Tem nasprotno pa trdijo delavci, da je še veliko število tovarišev v jami, katera se eno miljo daleč razteza.
Mesto poviša mezde.
Duluth, Minn. -— Neuki delavci, kateri delajo za mesto, so dobili povišek mezde od 25c na 30c na liro. Izvežbani delavci od 30c na 35c. Vozniki dobijo 56c na ¡uro, doklada 5c na uro, tedaj 40c za osemurni dan za Vsakega voznika,
Delavci pločevintske unije so dobili povišek od 47 in pol na 50c na uro.
Amerika — Ruska Sibirija.
Guverner Hatfield od W. Va. je zgubil nekaj one prvotne svoje korajže odkar je bila v senatu Zdr. držav Kernov a resolucija sprejeta, da še natančno vso zadevo v West Virginiji preišče. Ko je senator Kern iz Indiane stavil v senatu o-:no resolucijo, ga je guverner Hatfield imenoval “peaiuit-politikar-ja”. Sedaj ima Hatfield priložnost, da imenuje tudi senatorje, ki so Kernovo resolucijo sprejeli, ;peaiiu«t politikarje. Bo ii on storil to?
Kern je s to svojo resolucijo posegel v vladajočo kapitalistično družbo in čudno ne ho, če ga bo ista dražba bojkotirala.
Ta velika masa nad en miljon socialistov o katerih zvestobi dvomite in miljoui dragih iz katerih sestoji delavska organizacija v deželi in ki niso še socialisti, bodo ljubili svojo deželo in njeno zastavo če jim dovolite namesto, da jih stran podite, ter jih silite na stalno prepričanje mnenja, da ne morejo pričakovati zadovoljivega postopanja ne od razsojevalnih izvrševalcev postav ne od’pritiska sodišč. — Senator Kern.
Žareče železo.
Youngstown, O. — Sedem delavcev je bilo tedni hudo opečenih v livarni “Republic Iron & Steel Co.”, ker je neka topilna peč eksplodirala in goreča masa se je daleč na okrog razlila. Tisti, ki so bili zajeti od smrtonosne mase, so takoj predstavljali žive goreče baklje. Josip Nerese in Pat. Wmste-saw sta bila mrtva, predno so tovariši z nju obleke strgali.
DENARJE V STARO DOMOVINO
3 tedne.
pošiljamo:
Patterson, N. Y. — Osemintrideset štrajku,jočib svilotkaleev. kateri so 25. aprila na straži stali pred neko svilopredilnico in so obtoženi kalenja javnega mira. je oorota krivim spoznala. Preti jim kazen $500 ali pa od 1 do 3 leta zapora.
PROŠNJA!
Vse naše cenjene zaupnike in zastopnike, ki so imeli ali še j majo za razpečavo naše knjige “Škof proti župniku”, najvljudneje prosimo za obračun, da uredimo naše knjige.	Uprava Gl. Sv.
Za	$ 10.30 .................. 50	kron
Za	$ 20.40	  100	krom
Za	$ 40.80	  200	kron
Za	$ 81.60	  400	kron
Za	$ 102.00 ................. 500	kron
Za	$ 203.50	 1000	kron
Za	$ 406.00	 2000	kron
Za	$1015.00 .................5000	Ifcron
Foštarina je všteta pri teh svotah. Doma nakazane s vote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. ‘poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najpriMčne-je do $50.00 v so to vini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft:
FRANK SAKSER CO..
82 Cortland St., New York 104 St. Clair ave., N. E„ Cleveland. O.
OD PLUGA DO KRONE
ZGODOVINSKI ROMAN. SPISAL JiAKOB B'EDENEK.
DRUGI DEL.	| sem hotel? Vztrajen sem bil, ka-
kor sem si namenil in, vso svojo bodočnost izročil božjim rokam. Bogu sem služil ves čas svojega življenja, kakor se spodobi krist-Geueralisimus je bil jako po- «¡anu; državi nisem nikdar kratil zoren. Pogovor je bil izreden in zvestobe in bližniku svojemu ni-torej temlbolj zanimiv. Toliko da koli poštenja. Zato me je pa Bog
(Nadaljevanje.)
XVI.
je general Unterberger končal, kar je mislil povedati, pravi Lau-don sam: “In še nekaj ikpodkopu je Francozom temelj prave blaginje — silno, brezmejno sa-rnodirštvo menim, ki se širi po vsi Franciji iz graščine pod slamnato streho. Prva, resnična blaginja sloni na napredku; kako pa se je poslednjega nadejati ondu, kjer nečejo nič vedeti o slogi?”
■‘Dovolite, ekscelenca, da Vam, porojen Francoz, sežem v besedo za popravek,” oglasi se general baron Rouvroy. “Moji sorojaki nikakor niso sovražni naravni sili, kot stvarniku vseh stvarij, pro-tivijo in zanikajo le posredovanje med ljudmi in Bogom z raznimi pripomočki, kateri se jim zde jako gledališki. Kdo pa me more siliti, da moram iti prav v cerkev in k izpovedniku, če si želim o-proščenja grehov? Meni. razsvetljenemu in olikanemu človeku zadošča in mora zadoščati, če le oči dvignem proti nebu, občudujem božja dela, proslavljam stvarnikovo vsemogočnost in ga končno prosim, ako namreč čutim potrebo : ‘'Oče nebeški, bodi mi grešniku milostljiv!’ Vidite, taka je moja vera, in taka je vera velike večine francoskega naroda, ki je ravnokar na pravi poti, da se iznebi vsake sužnosti, bodisi telesne ali duševne!”
“Nekaj čudne so danes tvoje besede! Dovoli mi kratko vprašanje:	Če si žejin in lačen, kam
greš? V gostilno, porečeš. Če se ti je zgodila krivica, kje si iščeš pravice? Pri sodniku, odgovoriš mi zopet, in če si bolen, vprašam te končno, kam se obrneš po pomoč? K zdravniku, ali ne res? Vidiš, če potrebuješ povsod ljudi, kakor smo mi, za posrednike, oziroma delilne tistega, česar si želiš, zakaj bi pri neskončno velikem Bogu ne rabil posredovalnih oseb in pomočkov?” Tako vpraša zopet general Unterberger prostomisel-nega tovariša.
“Zato, ker vse to, kakor sem že prej rekel, lahko sam opravim, kajti kolikor je mogoče mojemu posredniku govoriti z Bogom, prav toliko sem zmožen tega i jaz sam, kadar se mi zdi to potrebno,” odgovori Rouvroy.
“Ali sploh Franeozje tako mislijo?” praša predsednik in je jako radoveden na odgovor.
“Ne vsi; jako pičel je del, kateremu je še ostala tolišnja trohica vere. Največ jih je po vseh stanovih, ki nimajo nobene vere več, niti v Boga ne!” odgovori Rouv-roy resno.
“Gospoda moja, Francoze bode Bog grozno zgrabil, da se jim od-pro oči,” pravi Laudon in nadaljuje: “Bedak je, ki trdi, da ni Boga. Jaz Vam rečem, da živi nad nami Bog, mogočen Bog! Na svoje oči senu se tega prepričal več nego stokrat! Brez Boga ni pravega poštenja, in današnji francoski prostomisleci so vse, le pošteni ne, sicer bi ne ravnali tako z narodom, kajti prav tisti, ki so sedaj največji prostomisleci in ki najbolj kriče, da so prijatelji narodu, bodo ga skoro stiskali najhuje, da se obdrže na površji; plaši ji vei so namreč brez vsakega poguma. Končno pa i ti poginejo z današnjim rodom vred. Bog jih bode strl, ker so se drznili dvigniti zoper njega, kajti človek, ki se drzne tajiti stvarnika svojega, ta je zavržen! Gospoda moja, kar Vam govorim, vse je gola resnica, vse sem sam doživel. Meni smete torej verjeti. Joj mene, koliko sem moral v mlajših letih sam prebiti zla, predno je prišlo le nekaj dobrega i zame na vrsto. Stradal sem, toda ostal sem stanoviten. —
»Tel sem se dvigati, in glej, sedaj, ko se ni bilo več treba sproti boriti za vsakdanji kruh, stopili so moji zavietniki na površje. Kaj
tudi oblagodaril tako očito. Doživel sem 73. leto in dosegel več, nego bi se bil kdaj mogel nadeja ti. Na na j višje častno mesto v državi me je povzdignilo Njihovo cesarsko Veličanstvo in najsijaj nejšo odliko, katere pred mano raz ven cesarja samega še nikdo ni doživel, naklonila mi je najvišja milost.”
“Ekscelenca, prav govorite, ali tako vendar ne more govoriti vsak,” povzame zopet prostorni selni general Rouvrov. “Le pomislite, koliko je n. pr. v našem ce sarstvu ljudi j, zlasti v kmetskem stanu, ki svoj živ dan časte Boga, delajo in. molijo, kolikor jim ra v no dopuščajo moči in prilika, in vendar ne dosežejo ničesar. Siromak se porodi, siromak trpi in siromak zopet zapusti ta svet. Za kaj pa temu Bog ni dal boga stva?”
“Tega preiskavati ni naša na loga, ne dolžnost,” zavrne ga Lau don resno. “Sicer pa revščina še ni največja nesreča, če jo sploh smenio prištevati nesrečam. Jaz bi rekel, da ne. Marsikdo, ki v svoji revščini ne. zagazi s pravega pota, zgrešil ‘bi ga v bogastvu. Bo^ že ve, kaj dela. Dalje Vam moram pa še nekaj povedati; molitev, kakor jo opravljajo zlasti naši kmetje, ne zdi se mi spodobna dovolj ! Saj se vendar vedno trdi, da je molitev pogovor z Bogom. O ti moj ljubi Bog, kakšen pogovor je to, kako malo paznosti in spodob nosti sem zapazil na njem! Kdar kdo vojakov z mano govori ali sploh s častnikom, postavi se pred nas kakor sveča ravno in skoro da ne trene z očesom, tako Vam Stoji, peudari vsako, besedo in pa zi na odgovor. Kako pa se naš kmet pogovarja z” Bogom? Polo
ali zato, ker sem morda premalo I vztrajen — predolgo ne čakam I rad kake stvari — ali zaradi česa drugega. Zgodi se dostikrat, da | mi pridejo trenutki, v katerih se I čutim jako zapuščenega, tako pe-dopovedno osamljenega, da se malone smilim samemu sebi.”
“Zakaj pa v takih trenutkih ne |iščete tovarišev?” vpraša Poloni-ca.
“Kje naj si jih iščem? Tovariši moji so popolnoma nasprotnih nazorov, torej iz vest no ne za primerno zabavo. Jedini človek, ki sem ga imel nekaj let, vzet mi je sedaj, kajti novo, le prezaslnženo povišanje je razširilo mejo med nama po mojih mislih še tem bolj, in tako res ne vem, kam bi se obrnil. kadar me obidejo take tožne misli!”
“Ali ne zahajate nikamor v poštene družine, ker imajo duhovita dekleta, s katerimi bi se zabavali?”
“Ne, tudi tega nimam v Belem Gradu, ako ne jemljem v poštev hiše Vaših rednikov. Morda je prav, da je tako. Ondu sem imel čast spoznati Vas in Vas ceniti bolje od dne do dne, kar mi je na veliko tolažbo.”
Po Ioni c a se zardi in se nekako nagajivo nasmehne, češ: “Ha, ha, kaj bi Vam bila jaz — slaba stvar, ki sem dosedaj takorekoč živela le ob milosti dobrih ljudij — na tolažbo !”
“IJes, res, draga gospica, Vi sa mi ne veste, kako ste se mi prilju bili. Če bi bil pesnik, našteval bi Vam morda sedaj, kolikokrat sem že tu okolo košatih hrastovih go zdov sanjajoč postopal in jim to žil svojo zapuščenost ; tako pa mo ram že seči po navadnem vpraša nji, katero izgovorim v tem-le res nem trenutku za naju oba: Polo niča, jaz si ne želim drugega, ne go da bi me ljubili! Ako Vam je to mogoče, govorite, in storiti ho čem vse, da se poročiva na.jkasne je v štirih tednih. Ali ste zado
S® 3®®¡BS ®®®&HSiSi8!®®fiiSi®SB®BS!£®®¡S®®IS.K!ES® BBBSBa
A
m
m
&
m
m
m
a
m
Sl
m
m
Ali imate zapeko/
Kadar potrebujete kako zdravilo zoper otrpla jetra, neprebavo, zapeko ali težko prebavo, vzemite
Severov
Življenski Balzam
(Severa’s Balsam of Life)
Je splošna tonika za celi ustroj.
?
Cena 75 centov.
Aliste nervosni?
Da hitro olajšate nervoznost, dušno potrtost, histerijo, nespečnost, itd., rabite :	:	r :
Severov Nervoton
Je izborna hrana za onemogle
živce.
Cena $1.00
Naprodaj v lekarnah. Zahtevajte “Severova Zdravila”. Zavrnite druga. Ako jih nima vaš lekarnar v za ogi, naročite jih od nas.
. F. Severa
voljni, seveda ako je Vaše srce še prosto?”
“Prav to je,” odgovori do čela rdeča Polonica, “kar mi braci vzprejeti Vašo tolikanj častno ponudbo. Devet let je, odkar sem se seznanila v Ljubljani z mladeni čem, ki mi je bil prvi za Bogom na svetu, z besedo rečeno:	vse
vica jih navadno dremlje med
molitvijo, ženske opravljajo v	pred poroko sva bila že
svoja dela, bodisi da pomivajo, Sremu in sre.gnaj
predejo, otrokom postiljajo ali pa šivajo. Za Boga, da bi z nami vo jak govoril tako, dali bi ga zapre ti in prali bi mu stepli iz hlač, da bi si zapomnil, kaj zahteva dostojnost ! Kako le naj bi Bog na vzlic vsi brezkončni dobroti svoji še oblagodaril take nedostojne in malomarne častilce svoje? Ali ni zadosti, če jih živi, kaj hočete še več ? Častite ga žive je, srčneje, go rečneje, pa bodete več dosegli!’ “V obče Vam moram pritrditi,
nepopisno sree na. Ali sama ne vem., v čem bi se bila tolikanj pregrešila, da je še tisti večer božja roka tako grozo vito segla med najn in uničila na jino srečo.” Polonica jame sedaj pripovedovati, kako so jo ugrabili razbojniki, in končno reče: “Vidite torej, prečastni gospod, da moje srce ni več prazno, temveč je ondu globoko vtisnena podoba prvega mojega ženina, tu-le v Savi počivajočega.”
Ljubo dete božje, če nimate
kar ste govorili, vse je res tako, drilgega pomisleka in drugih dolz-ekscelenca,” reče predsednik bel-le kar ,)itro mi sezite
grajske občine in se Laudouu pri- desnieo Da kloni
v devetih letih niste pozabili izvoljenca svojega, to Major \ega je pazno poslušaliyam je fla gast; vendar pa se Laudonove besede, rekel pa ni ni- rmdejem, da me bodete s časoma česar.	‘ —
Nadporočnik njegov je pošeps
Cenejše meso na — Angleškem.
Na Angleškem je v zadnjem času znatno padla ceua mesu. Znižanje mesnih cen je povzročil uvoz velikanskih množin argentinskega zmrzlega mesa. V zadnjem polletju je pet novih velikih mesarskih družb uredilo redno pomorsko vožnjo med Angleško in Argenti-nijo in tako dobivajo te družbe po lastnih parnikih nezmerne množine argentinskega mesa.
Italijanska patrulja na avstrijskih tleh. Pri pohodu v ozemlju Cima dodici je prekoračila neka italijanska patrulja pod vodstvom častnika avstrijsko mejo ter prišla ponoči v hudem viharju v Vez-zeno, kjer jo je aretiralo avstrijsko vojaštvo ter jo potem v spremstvu dveh častnikov in osmih mož eskortiralo v Borgo.
Delicious Satisfaction is an fdeiweiss Attraction
DENAT POŠIJAMO V DOMOVINO.
Po sledečih cenah:
Za $ 10.35 ........ Kron	50
Za $ 20.50 ....... Kron	100
Za $ 30.85 ....... Kron	150
Za $ 41.00 ...... Kron.	200
Za $ 61.50 ....... Kron	300
Za $102.50 ....... Kron	500
Za $204.50 ....... Kron	1000
Za $1020.00 ...... Kron	5000
Poštnina je všteta pri teh svotah.
V tej banki se menja, kupuje in prodaja inozemski denar. Austro-Oerski denar se kupuje brez odbitka: za 5 kron plačemo en dolar.
Pišite po cene in pojasnila v slovenskem jeziku.
Kaspar State Bank
1900 Blue Island Ave., Chicago.
PRIJATELJ!
SB CASE OF GOOD OUDGMFNtJ
ljubili prav tako gereče, kakor ljubite še dandanes prvega žaro tal nekaj Poloniei na uho, toda ta- čenča. Nimam Vam ponujati kdo ko glasno, da ga je major tudi ve kaj; zlasti dokler smo na bo-lahko slišal; potem sta Polonica jišči, ne bodete imeli nič dobrega in nadporočnik pribočnik vstala in prijetnega. Ali nadejem se, da in šla iz sobe.	bode skoro konec in da se povrne-
“Ali Vam ni bilo dolgočasno, mo v cesarsko prestolnico, kjer gospica, pri razgovorih, kakor so takoj ukrenem vse potrebno, da se razvili pri gorenjem delu mi- odložim častniško dostojanstvo in ze?” vpraša Pauer majorjevo se-1 ga zameninn s pošteno, tudi častno stro.
“¡Ne da bi rekla;
meščansko obleko. Moja mati ima po pravici pri Dunaji precejšnje posestvo, za Vam povem, da so mi te vrste še katero mora sedaj najemati veči-vedno ljubši mimo onih. kadar jih|n0ma tuje ljudi. Često mi je že pi-čujem, prišedši v žensko družbo, kako je ta in ona oblečena, kdaj se ta in ona omoži, koliko bode imela dote, in ali ji doto takoj odštejejo ali le postavijo v pisma.
Sploh Vam pa moram priznati, da je Laudon govoril’ resnico. Sicer ne umejem takih stvarij,'" toda lastna mi vest in spomini na nepozabna otroška leta pri ljubi materi oglasili so se med razgovorom v meni in rekli: Laudon govori prav!
“Tudi jaz se strinjam z njegovimi nazori, katere bi si že dolgo časa rad prisvojil, toda priznati Vam moram, da dosedaj še brez vsakega vidnega uspeha. Ne vem
sala, naj vendar pustim to nestanovitno vojaško življenje, ki je zajedno po njenih mislih silno nevarno in naj pridem domov, da prevzamem gospodarstvo. Sedaj bi šel, ako bi šli Vi za ženo z ihe-,noj ?”
“Če prav premislim, bilo bi nespametno se upirati Vaši želji, ki mi odpira tako prijetno bodočnost. Obljubila bi Vam tem lože. ker je Vam že znana moja minu-lost. katere se mi ni sramovati, ali dolžnosti imam,( in dokler tu nisem na čistem, obljubiti Vam ne morem ničesar. Ali Vas smem prositi odloga?”
(Dalie prihodnjič.!
Pridi v Crivitz, Wisconsin in postani moj sosed. Tukaj je izborno življenje in kraj vse hvale vreden. Več rojakov Slovencev ti znajo to potrditi. — Mi imamo rodovitno etnijo, lepa letovišča oh velikih jezerih in cVetoče, brzo razvijajoče se mesto, dobre šole in deželne ceste ter najboljšo zvezo železnic; lepe vinograde in sadovnjake. Tukaj povsod raste divje grozdje, kar kaže, da je najboljši kraj za vinograde.
Jaz ti prodam farmo, kjer postaneš neodvisen in plačaš na kup samo $100.00 in ostalo kupnino pa v letnih obrokih, kakor se dogovorimo.
Nikar ne odlagaj; pridi takoj in moj zastopnik v Ohicagi te bo k meni pripeljal in jaz ti bodem brezplačno vse razkazal, po vrhu te pa še odškodujem z železniškimi stroški če kupiš od mene zemlje 40 akrov ali več.
Človek bodi pravičen sam s seboj in s svojimi otroki, da ne bodo sužnji tovara in rudokopov, kot si bil ti skozi leta. Jaz te ne bi vabil, ko ne bi bil prepričan, da bodeš tu zadovoljen in siečen.
Piši po mojo slovensko knjižico, ali pa pridi osebno.
Pozdrav!
Theo. Kersten, posestnik.
N. Piklor, zastopnik.
1526 W. 21 st St. Chicago, 111.


ZDRAVI ZOBJE
CLEVELAND	CLEVELAND
so prvi pogoj veselemu razpoloženju. Vsako pokvarjenost zobov zatrite v korenini in prihranite si mnogo bolečin kakor tuđi stroškov. Mi smo si po večletnem delova ju pridobili simpatije vsih tukajšnth Slovencev. Ne zaupajte svojega zdravja ljudem, katere ne poznate, pridite v domač urad. kjer vam postreženo z slovensko žensko postrežba. Vprašajte svojega soseda!
DR. A. A. KALBFLEISCH
6426 St. Clair A?e.
CLEVELAND	CLEVELAND
Odprto od 8 zjuraj do 8 zvečer W srs» e mm > e v t ^
•w * V T
■"»■ e »st
GOSTILNA
Pravi Pain Ex- i«	*»b*v» ia
pöller lahko tu- T®tk* tt P*1" «voior s bSljmri** di s dobrim “"° °* *“»*>l*f*. V* to « **
vspeihom pijete.
Vzemite ga 4 kaple v kozarcu polnem vode.— Stane 25 in 50 centov v lekarnah in F. Ad. Richter & Co., 74 — 80 Washington St. Netv York, N. Y. 1
Glas Svobode stane $2.00 ja leto
▼ go «til ni
John Ko&iček
ltOT I. Oontr« Ave. Ohteage, m
Telefon Canal 1439.
NAZNANJE.
Vsem društvenim uradnikom S. S. P. Z., naznanjamo da naj pošljejo vse društvene popravke na glavnega tajnika in ne na nas. Mi
nesmemo nič popravljati, im g* moramo držati tega, kar nam gl. tajnik pošle.
“GLAS SVOBODE”.

Ustanovljena leta 1908.	Inkorporirana leta 1909.
GMavni urad na: 11250 Indiana Ave., Chicago, III.
GLA\NI ODBOR:
ANTON MLADIČ, predsednik; 2348 Blue Island Ave., Chig-ag-o, 111. ANT. FISHER, podpreds., 516 N. Bunker Hill St., Los Angeles, Cal. JOSEPH BENKO, tajnik; 11250 Indiana Are., Chicago, 111.
WILLIAM RUS, zapisnikar; 11224 Fulton Are., Chicago, 111.
JOHN KALAN, blagajnik; 341 — 6th St., Milwaukee, Wis.
NADZORNIKI:
FERDINAND GLOJEK, (pred.); 453-53rd Are., Milwaukee, Wi». ANTON DULLER, 238 — 136th St.. Chicago, 111.
MARTIN KONDA, 3622 W. 26. St., Chica©o, IH.
POROTNIKI:
AUGUST KUŽNIK, 8323 Connecticut ave., S. E., Cleveland. Ohio.
JOHN BATICH, Box 208, Claridge, Pa.
JOK CVETKOVIČ, 810 W. Forth St., Michigan City. tod.
POMOŽNI ODBOR:
ANTON SLOGAR, 4144 W. 16. St.. Chicago, IH.
JAKOB TISOL, 11355 Fulton ave., Chicago, lil.
JOHN JEREB, 321 — 136. St.. Chicago, 111.
FRANK GODINA. 1441 FullertonSt.. Chicago, 111.
MOHOR MLADIČ, 2603 Lawndale ave., Chicago, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
DR. ALOIS M. ZAHORIK. 1845 So. Ashland Ave. Chicago, 111,
Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati na tajnika loj Benko, 11250 Indiana Ave., Chicago, 111. Denarne (odpošiljatve) pa na John Kalan, 341 —6th St. Milwaukee, Wis.
Uradno glasilo je “Glas Svobode”. — Seja gl. odbora je vsako zadnjo sredo v mesecu v Stastny-evi dvorani, 2005 Blue Island ave.
IZ UK ADA ZAPISNIKARJA S.
S. P. ZVEZE.
Izvleček iz 29. redne seje gl. odbora.
'Seja se vrši dne 26. maja t. L, začetek ob 8 uri zvečer, v navadnih prostorih. Na istej so navzoči sledeči člani gl. odbora:	Anton
Mladič, Jus. Benko, \Vm. Rus, A. Duller, M. V. Konda, Ant. Slogar, John Jerek in Fr. Godin#.
Zapisnik zadne seje se prečita, sprejme in podpiše.
Dr. št. 7 Aro n a, Pa.: Prečita se dopis tičoč se hr. Pograjc-a in sklene, da se mu odškodnina za izgubljene 4 prste izplača takoj kot hitro so vse potrebne listine v redu.
Dr. št. 24 Milwaukee, Wis. — Sklene se, društveni želji v zadevi hr. Sušnika povsem ugoditi z dodatkom, da ga vsaiki teden drugi član obišče.
K že na zadnji seji razmotri-vani zadevi hr. Pluta od dr. št.
30.	Bishop, Pa. poroča gl. tajnik, da je pronašel. da dotični elan i-ma potni list; in z tem se vsa zadeva v nadalje reši v smislu pra-•vil.
Dr. št. 48 Mulberry, Kans.: Bolniška podpora g. Ulepič-u se izplača kot hitro društvo pošle listine oziroma potrdilo od kedaj in do kedaj je bil bolan.
Dr. Št. 91, Black Diamond, Wash. Sestri Fr. Kramer se dovoli izplačati podporo, ako društvo v Issaquah, Wash, potrdi njeno bolezen.
Dr. št. 98, Oak View, Colo. Iz raznih poročil se izprevidi, da hr. Kastelic ni deležen podpore in zbog tega se mu tudi ista ne izplača.
Dr. št. 106. Adamsburg, Pa.: Br. Dedenku se njegova bol. podporo ne more prej izplačati, dokler se ne pronasjde iz česa izvira in koliko časa je že stara njegova bolezen.
Br. tajnik poroča, da sta umrla člana in sicer: Od dr. št. 33. Livingston, 111. br. M. Gorenc, cert. št. T7G, vzrok: zavratno naipaden in ustreljen in od dr. št. 4, Black Diamond, Wash., br. Jos, Falle, cert. št. 730, vzrok: ponesrečen pri delu v rovu.
V izrplačitev se odobre razni računi.
Za vstop v S. S. P. Z. so se prijavila sledeča nova društva: Pod št. 40, društvo v Halida, Colo. z 14 člani-; pod št. 123, dr. v Detroit. Mich. z 8 člani in pod št. 124. dr. v Los Angeles, Calif, z 8 elani. — K posameznim društvam pa je prijavljenih 8 članic in 107 članov, katere se vse na podpiran predlog sprejme v Zvezo.
Nadalje se sklene, da se razpiše volitev delegatov za prihodno konvencijo, ter da se da tiskati pooblastila za iste..
Beja zaključena oh 10. uri zvečer.	Wm. Rus, zapisnikar.
Chicago, 111.
Kraali ho čas tukaj ko se bo v Mihvaukee pričela konvencije S. S. P. Zveze. Poprijeti se je težavnega dela, ki se mora izvršiti, da bo rodilo dober sad, katerega marsikateri pričakuje. Gledati ho treba, da se ne zaseje kakšen u-ničujoči plevel, paziti se mora na razna mrčesa, da se ne zaredijo in vjedo na tem polju, kajti če se zarodi, gloda in gloda in skrajna težava je ga odpraviti.
Tedaj da se to prepreči, potrebno je da se pravočasno pripravijo zdravila in kot taka so zvezna pravila, katera znajo zabraniti glodaeem vtihotaipenje in odstraniti vso in vsako bolezen, ki bi imela škodovati naši organizaciji. Pravila bo treba prenarediti, ker sedanja so v večih točkah pomanjkljiva, ali pa času neprimerna.
Slovanska Svobodomiselna Podporna Zveza je zadnje čase zelo lepo napredovala, dasi ima mnogo konkurence, napredovala pa je le zato, ker se točno posluje in bolniške podpore so takoj nakazane, ko hitro so listine v redu.
S. S. P. Zveza bi pa še bolj finančno napredovala, ko bi društva bolj pazila na svoje elane; mnogo jih je za katere gl. nadzorni odbor sumi, da so neopravičeno dobivali bolniške podpore. Vsa društva naj pazijo na sedanji štirimesečni račun, ki bo razglašen v glasilu, in prepričali se bodete, da so nektera društva, ki več bolniške podpore vlečejo, kot pa prispevkov vplačajo. Ako bi vsa društva tako delala, potem ne bi za dostoval mesečni ases-ment po $2.00.
Tajni nadzornik S. S. P. Z. popotuje iz kraja v kraj in zasleduje take sumljive stvari ter jih že več zasačil, ki so po krivici vlekli podporo in se bodo radi tega morali delegatje na konvenciji zagovarjat, kar pač ni lepo. Na konvenciji bodo razpoloženi vsi računi, tako da se bo vsak lahko prepričal, da je to resnica.
Kar se tiče združitve Zvez in Jednot. tako se mora to zgoditi prej ali slej: koliko prej, toliko bolje za narod. Ako se to posreči, da bi se vsaj H. H. P. Z. in H. D.
P.	Z. zjedinile, bil bi storjen velik korak. Če se je v ta prilog kaj storilo na konvenciji S. D. P. Z. meni ni znamo, a če <se ni, tede čaka glavna naloga konvencijo S. S. P. Z., da nkrene vse potrebno za ta cilj.
Glavni odbor že deluje na pravilih in smelo trdim, da bodo najboljša iz med vseh slovenskih organizacij. Torej tudi društva naj delujejo na tem. da bodo predlagale dobre snovi, dobre nasvete, kar bo v korist zveze, društev in članom in da bo konvencija poprej minula, ker stalo bo mnogo denarja, a denar je pa delavski.
(Društva, kadar volite delegate,
Tudi “Glas Naroda” in Na-
solite sposobne in poštene može,
rodni Vestnik” pišeta, da je mazi-j ki so nepristranski in sposobni za Ijeni Kranjec, urednik žolietske vsak urad: kajti kdor prevzame plenice lažnik! Next?	'urad, mora biti skozi in skozi po-
štenjak, ne pa da bi se po tem pisalo po listih, ta ali oni je tisti, ki je ogoljufal zvezo. Kdor poštenje izgubi, ne dobi ga več nazaj. —	Anton Duller,
član gl. nadz. odbora S. S. P. Z.
Herminie, št. 1, Pa.
Cenjeni bratje in sestre S. S. P. Zveze; Kakor vam je že nekoliko znano, se bo dne 8. septembra t. 1. v Milwaukee pričela konvencija S. S. P. Zveze; tedaj nam trka že na vrata, ker loči nas čas samo še treh mesecev. Čas beži hitrih korakov in ne bo dolgo tega, ko bodo delegati in delegati-nje morali odpotovati na zborovanje.
Ker vsakega člana in vsako članico veže dolžnost, da gleda za procvit in napredek S. H. P. Z. in naj si to bode v članih ali v blagajni, torej je tudi društvo “‘Trdnjava ’ ’ št. 50 sklenilo na redni seji dne 25. maja, naj se vzame v prevdarek kraj, kjer se ima vršiti konvencija. Ako pregledamo imenik društev, tedaj najdemo, da je država Wisconsin skoraj zadnja na st»veru, in če pomislimo, da bi vsi delegatje morali romat v najbolj odstranjeno državo, pridemo do zaključka, da stane to ogronuj^ga denarja.
Pomislimo, da je samo v Bonn sylvaniji 2(9 društev, v Washing ton 8, v Illinois 24. Ohio 12 in druge države, kar jih je tukaj na tostran Colorado in iz Kansasa, če se ne motim morajo tudi preko Illinoisa v Milwaukee. Izjema so le dve državi s približno 12 društvi, in te so Montana in Minnesota. Toraj bi večina clelega-tov moralo narediti najdaljšo pot kar stane mnogo denarja:	radi
tega bi bilo silno priporočilno, Ja bi se konvencija sklicala kam v Illinois ali kam v sredino, potem bi tudi a- zvezni blagajni ostalo nekaj desetakov.
Cenjeni bratje in sestre, mogoče bo kateri ugovarjal temu predlogu. toda če prav premislimo, tedaj je to resnica ; ako je pa prejšnja konvencija glasovala za Mil wanker. tedaj se jim ne more o-porekat, ker delegati niso vedeli po katerih državah se bo najbolj razširila naša vrla in napredujoča
H.	H. P. Zveze.
Torej bratje in sestre premislite in ukrenite praA-o, da bo Ar korist društvam in Zvezi.
Poz d rav vsem bratom in sestram S. S. P. Z.
Ignac Kolar, predsednik.
Calumet, Mich.
Ponatisnite par vrstic iz naše (črnomaljske naselbine (Calutue-ta). Delavske razmere so navadne. Delo se lahko dobi, a ne vem kako dolgo, ker se nekaj pripravljajo na štrajk.
Zatorej ne vabim rojakov v naše bakreno okrožje dokler ne bomo znali kako bode stvar izšla. A-ko bode sloga med delavci in vstrajnost upam, da bodemo zmagali. Samoobsebi je razumno, da je tudi tu pri nas nekoliko delavskih prijateljev, kateri se odločno pro-tivijo. Seveda A-«e je odvisno od delavcev.
Bratje, kakor si bodemo postlali, tako bodemo pa spali!
Apeliram na vse člane društva “Svobodni Bratje” št. 97 S. S. P. Z., da se polnoštevilno udeležijo mesečne seje, katera se bo vršila v nedeljo 22. junija točno ob 9:30 dopoldne.
Na programu imamo nekoliko važnih stvarij.
Vse ostale Slovence, kateri š1 niso pod okriljem naše slavne Slov. Svob. Podp. Zveze, kar naj-uljudneje vabim, da pristopijo v našo napredno organizacijo. Naša organizacija Vam daje za nizko mesečnino $1.25 — 8 dolarjev na teden bolniške podpore in $500.00 posmrtnine.
Cenjeni rojaki! lahko si mislite koliko vdovam in otročičem je S. S. P. Z. že obrisala solz iz oči.
Pristopnina, je zelo nizka. Seje se vrše vsako 4. nedeljo v mesecu v Curto Hall na 6. cesti.
P. J. Špehar, predsednik.
Cobalt, Ont.. Canada.
Z delom gre tukaj prav dobro, delajo vsi rudniki s polno paro in to vsak dam. Štrajka, katerega se je pričakovalo. ne bo. ker bosi so se vdali brez njega ter pripo-znali 8 urni šilit in to pričen.ši s prvim januarjem 1914. Toliko v pojasnilo. Canadski SloATenec.
Huntington, Ark.
Ker se nihče ne oglasi iz te naselbine, naj jaz poročam par vrstic. Z delom gre tukaj prav slabo, tako da tisti ko delajo komaj toliko zaslužio j, da se borno preživijo. Tukaj je eden rov zaprt že tri mesece in je Areliko delavcev brez posla ; nekteri so od tulkaj odšli drugi pa čakamo odrešenja, kedaj nam bodo kapitalisti vrgli droptino raz njih preobloženih miz.
Ziatorej rojaki ne hodite semkaj za delom, ker ga še za nas ni Kadar se bo obrnilo na boljše, bodem poročal.
Jos. Supančič.
Fostoria, Tex.
Po sedmem letu mojega bivanja at Globe. Ariz. sem se vendar e^rat preselil sem v Texas, na farme ali bolje rečeno v gozd. Tudi zadnje je dobro, in popred ko opišem moj načrt se najprvo zahvaljujem za prijazni večer pred mojem odhodom vsem tistim, ko so skrbeli da ni manjkalo ječmenove a in pa tudi L. P. za cigare, ker jih je bilo za ves večer in še zame za drugi dan do San Antonia, Tex.; tedaj hvala vsem skupaj.
Well, nadaljevanje od gozda, kjer bodem poskusil živeti brez “bosa” in nadzorstva. Sedaj sem si že zgradil hišo in izkopal vodnjak, kako pa bo šlo naprej, se že še oglasim v tem listu.
Od kar sem tukaj, sem pregledal in pretehtal vse stvari, in sem prišel do prepričanja, da bo ta naselbina lepa rešiteljica za tistega, kateri si je tukaj svet kupil, in mnogim se še ne sanja, kaj rabi ta naselbina. Na primer, da bi imeli svojo žago, ker jo tudi potrebujemo. Kakor sem že zgoraj omenil, je tukaj gozd in vsa-ki ki se tu naseli, potrebuje les za stavbe, ker celo drevo ne more rabiti. Zatorej je potreba žage. Tukaj nas je okoli 45 Slovencev, dali bi vsaki nekaj, kupili si ga-solin-stroj in imeli bi svojo žago na kateri si bi lahko narezali stavb inski les in za vse potrebno, kot .plotove itd. Taka žaga bi bila lastnina vsili in vsaki bi imel do uje jednake pravice. Seveda bo kateri rekel, bom že dal delež, toda prijatelj, po tem te bo več stalo; sedaj lažje daš $10 do 15 kot pa potem, ko bodeš tukaj $1.00. In pa ni li bolje, da ko sem prideš, že žaga stoji, si vzameš les in si postaviš dom.
Gasolin-stroj bi moral biti močan za 10 do 12 konjskih sil; manjši stroj ne bi bil umesten, ker les po dolgem rezati vzame več moči. Tedaj premisli dragi sosed, ki si tukaj svet kupil, da te to vse skupaj stane okoli $15, če pa les kupiš, te stane pa $150 do 200. Tudi se mora upoštevati, da imaš deske, imaš od hlodov, odrezke za plotove in pa nimaš po .zemljišču okoli ležati tiste trske, imaš vse lepo skupaj. Takisto lahko iz žagaš tajze ali tračnice, kar lahko spraviš v denar.
Stalo bi vse takole: Stroj okoli $260, dve žagi $25, jermen $12, stekel $12 in k temu pa še računaj vožnje stroške. Če bi kdo mislil, da je to kaka goljufija, tedaj imam jaz tukaj zemlje 40 akrov, Jos. Puzes 80 akrov in Jos. King 40 akrov za jamstvo, da je vse tako kakor sem opisal.
'Sedaj tukaj živeči Slovenci ise strinjajo s tem mojem načrtom, in vsi ki ste zato. da se stvar, kupi in napravi, pišite meni ali pa kateremu zgorej imenovanih, kajti več ko nas bo skupaj manj bo stalo posameznika. Tedaj skupaj, da si olajšamo mučno delo s sekiro. Tudi bi priporočal, da bi se kupil dva konja močan “(Stumps puller” pa pravijo tukaj, da ga ne potrebujemo.
John Paulič,
Box 22, Fostoria, Texas.
Kadar vas nadleguje glavobol
ter si ne morete pridobiti olajš-be. poskusite Severove Praške zoper glavobol in nevraligijo (Severa’s Wafers for Headache and Neuralgia) in bote kmalu občutili olajšbo. Hitro olajšajo vsakovrstne glavobole. Poizkus vas bo prepričal. Nikoli ne bote brez njih. Cena 12 praškov 25 centov. Naprodaj so Ar vseh lekarnah. Zahtevajte Severova in ne vzemite drugih. W. F. 'Severa Co., Cedar Rapids, IoAva.
(Advertisement)
“Glas Svobode” naj kroži od rok do rok!
Slab duh,
Ljudje trpeči od slabega duha se velikokrat počutijo nesrečne. Ce niso zobje ali zobno meso temu vzrok potem iščite po vzroku - gl oboke j e — v želodcu ali čre-esju. Kaže kjerkoliže v telesu je neka nerednost katero je treba odstraniti. Ves sistem se more natanko očistit in ojačit. Zato pa am priporočamo Trinerjevo a-merjško zdravilno grenko vino. Ono deluje hitro o mnogih boleznih, v katerih se najdejo, kot vodilna znamenja, zaibasanosti, slab dih, glavobol, nerazpoloženost od želodca ali črev; slab tek, vznemirjenost po jedi, zaprtje, otožnost,, bluvanje. V lekarnah. Jos. Triner, 1333—1339 S. Ashland AAre., Chicago, 111. Ako potrebujete liniment, rabite Trillerjev li-niment. Je močan in zaleže več kot kateri drugi.
(Adverti»«ment..!
Slovencem
dobro znani češki lekarnar J. G. Hermanek, iz Centre ave. in 18. ceste ima sedaj svojo lekarno na 4016 W. 26th St., 7 vrata zapadno od 40. ave. Slovencem v bližini živečim se priporočam.
The KonradSchreierCo.
Sheboygan Wla,
Varitelji najboljšega piva v sodih in steklenicah,
Edelbrau in Pilsen pivo iz naše pivovarne je najboljše.
ODVETNIK
PATBttT)
GIRL STROVER
(Sobe štev 1009)
133 WASHINGTON ST	CHICAOO, 1.1,1
Tel. 8»S9 MAIN
J. F. HALLER
GOSTILNA
prve vrst«.
Magnet pivo, mrzel in gorak prigrizek. Domač in importirani likerji.	Tel. Canal SOM.
2103 Blue IsUnd Av. cor. 21.St
Dr. B. K. Simonek
ZOBOZDRAVNIK.
1669 Blue Island Avenue.
Tel. Canal 2127
Uradne ure; Vsak dan od 9 jutro do 6 ure večer; ob nedeljah od 9 do II ure predpoldne.
Tel. Canal 376
RUDOLF SMRČEK
Edina $1nve*ska knjigoveznica v Ghicagi
1623 BLUE ISLAND AVENUE
Sf^ priporoča rojakom.
Najniži© cene.
ROJAKI V CHICAGU POZOR!
Naznanjam, da razvažam na dom DOMAČ KRUH 'Naročite ali pišite dopisnico JOHN QUALIZZA 2138 W. 25th St.	Chicago.
Tele Ion: Canal 3014
NAZDAR!
S A L O O N
s kegljiščem
kjer točim vedno sveže pivo in drag© raznovrsne pijace. Domačo vino. Uniiska cigaro.
Potniki dobe pri meni čedna poeno čišča. P otre že ra vsakemu točno in iabomo.
MARIIN POTOKAR
1625 So. Center Ave., Chicago, DL
G. VOKOUN
1411 W. I8th St., CMca«.
V moji trgovini se dobe prve vrste cigare, dobre svalčice in raznoličen tabak iz vseh dežela.
Slovenci, oglašajte st pri meni!
Telefon Canal 2301
Popravi jal-nica. dežnikov ia pip
irasMi
kupite zdaj pri
M. KARA
1919 Se. HALSTED ST.
«or. 19. Ptaca.
Novi spomladni vzorci
Phone: Canal 80.
HOERftER’S CREAM OF MALT
Martin Nemanich,
GOSTILNA
Vogal 22. In Lincoln Street
Pro.t gorak in mrzel prigrizek vsak dan.
SLOVENSKA GOSTILNA
kjer se toči vedno sveže Sohoen-hoten-Edelweiss pivo in kjer se dobe domača vina in najboljše n-aijske cigare.
Kegljišče.
ANTON MLADIČ 2348 Bine Island Ave. Chicago.
Dobra Unijska Gostilna,*^
dobi
Jos. S. Stastny
m riel in gorak prigrizek. : Pod vodstvom
2005 Blue Island Ave.
veliki Dvorana za druitvone in unijsk« sojo, ia draga dvorana za koncerta, žanitva in zabava,
Social Club Saloon
— Edina slovensk m tv-dka v mestu —
J, Klancfenek in J. Pnmeriiič
312 Garrison Ave.
lastnika, in prodajalca likerjev na debelo.
Prenočišča za potnike.
FORT SMITH, A »KANSAS.
Znanje in skišnja.
Za izdelanje slik je treba poleg kamere in lense tudi tehničnega znanja in umetniške skušnje.
Jaz imam tehnično znanje in moji odjemalci pravijo, da imam tudi umetniško skušnjo.
Fotograf
1439 W. 18. 8t.
vogal Albert St.
NAJEMNIK Si VANA,
Izdelovalca
sodovioe mineralne vode in drugih neopojnih pijač.
82—84 Pisk St,	Tel. Oanal 140?
Slovenskim gostilničarjem in trgovcem priporočam
BINGOCIGARE
i
i
* CHARLES HLAVA, Izdelovalec * ? 2342 So. Kedzie Ave., Chicago. $
Telefon Lawndale 5616	^
“The RsoseveJt Saloon”
ROCK SPRINGS, WYO.
A. Justin, lastnik
im trgovec s vinom, cigarami, mntlM pivom Itd. — Se priporoča Stovencssaf
i«
Glas Svobode”
Ta s Voice or Llbertt)
weekly
PnbU»»ed by M V. KONDA (Sl CO
3b22 W. 2b Street mtcago. »lino*».
subscription $2.00 per veer. SdTrctŠBenieĐts on »greement
Prut svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki.
'Bi si Svobode’ iehaja vsaki petek ____________ in relj* -----------
it AMERIKO
Za oelo late...............¡*'2?
aa pel leta................»1OT
■*»Tm0PZ0a....l.te...................«■»
Sft pOl ...................i* *®
Kablov sa dopi»* m poIiwatt* rn
OLASSVOBODE «622 W. 26 IT«.	CH1CAC0, ILL
Prt »por«membi bivalilč* prosimo noroinik §1 km a«tonino amdadI}« polog Notioa tud |«ABX noilov.
101
ua pr. Grška in Rimska, katere so pa v resnici stare komaj okoli 2000—3000 let, so bile le vlade sužnjev, vlada gospodarja nad sužnjem.
Pred tem ni bilo nobenih vlad, nič več kakor so bile med ameriškimi Indijanci, ko je bila Amerika odkrita. Lastnina je bila skupna lastnina. Razredov ni bilo. Ljudstvo je bilo vse skupaj ljudstvo, nobene delitve skoz lastnine in nobene države.
RAZPRAVA O NEKATERIH GLAVNIH NAČELIH SOCIALIZMA.
Po H. F. Titus-u priredil R. J. Gradišnik.
IV.	POGLAVJE.
Četrti princip socializma.
Sedaj preidemo k razpravi četrtega velikega fakta. V nekaterih ozirih je ta fakt najbolj revo-lucijonaren, ker razpravlja o vprašanju vlade in poseže doli do korenin navadnega patriotizma.
Toda kakorkoli revolucionaren bi ta fakt že bil, nikdo ne more biti tako nespameten, da bi istega vzel za zlo. V resnici je to fakt, katerega se mora vzeti kot take ga, karkoli posledice.
Ta princip se glasi:
“Vlada, ali država je vedno bila in je sedaj policijska sila, katero lastuje lastninski razred, da po njegovem povelju ukazuje delavskemu razredu (sužnju, tlača nu kot proletarcu) vstvarjati bogastvo, katerega uživa lastninski razred.”
Ta fakt nasprotuje vsem pre vladajočim idejam o vladi, posebno tako imenovani “ljudski vladi”.
Da prav gotovo.
Ravnokakor je fakt, da je zemlja okrogla, ko je bil prvikrat pronajden, nasprotoval vsem prevladujočim idejam, da je ista “ravna”.
Ravno kakor je fakt, da se zemlja suče okoli solnca nasprotoval prevladujočim idejam, (pred ko maj 300 leti) da se solnce suče o-
koli zemlje.
Ravno kakor fakt, da človeško bitje obstoja na zemlji najmanj 100,000 let, dokazan po znanosti v teku zadnjih 50 let nad vsak dvom, nasprotuje stari, pa še vedno prevladujoči ideji, da je bil človek ustvarjen, pred kakimi 5000 leti.
Prevladujoče ideje, podedovane in popularne, se morajo vedno u-mikati novo razkritim faktom. To je napredek znanstva.
Berite znanstvena dela omenj na v drugem poglavju, posebno Morgan-ovo “Ancient Society” in Engels-ovo “Origin of the State in našli bodete zadosti dokazov o tem faktu, omenjenem zgoraj kot naš črti princip.
Vlada stara komaj 5000 let.
V	primeri s celo dobo človeškega obstanka na. zemlji, je vlada ali država modernega izvora. Za čela se je takrat, ko se je začela lastnina, pred kakimi 5000 leti.
V	času vseh prejšnjih dob, ko je človek stopnjema prehajal skozi divjaštvo in barbarstvo do ei vilizaeije, doba kakih 95,000 let, ni bilo nobene take stvari kot “lastnina” v modernem pomenu zasebnega bogastva, toraj tudi nobene take stvari kot “lastninski razred”, živeč od produkta “brez-lastnindkega razreda”, zatoraj ni bilo potrebno nobene take stvari kot “državi” ali “vlada”, katera bi branila “posedujoč razred” in njihove “lastninske pravice” proti “neposedujočim in brezlastnin-skim razredom.”
Vlada laštnine je predstavila vlado države, ali vlado razreda posedujočega bogastvo, toda ne producirajočega, nad razredom pro ducirajočim bogastvo, toda ne posedujočem istega.
Kar mi imenujemo stave vlade,
Civilizacija in vlada.
Vlada je istočasna s civilizacijo. Dokler ljudstvo ni bilo civilizirano, ni potrebovalo vlade. Mogoče bodete takoj skočili k zaključku, da vlada mora biti dobra naprava, ker je civilizacija dobra. Toda mi se ne bodemo pričkali o dobrem ali slabem o katerikoli stvari. Mi hočemo navesti samo fakte.
In fakt o vladi je, da ona ni starejša kakor civilizacija in da, kakor civilizacija sama, sloni na obstoju ekonomičnih razredov.
Nič “svetega” v zgodovini.
Znanstven socialist pravi, da zgodovina je rast. Narod nikdar! ne stoji, nikdar ni v enem letu to kar je bil v prejšnjem. Obleka, katero je vpeljala človeška družba, da se nosi v ednem stoletju, se zavrže v drugem.
Civilizacija sama je le prehajajoč pojav v človeški zgodovini.
Bili so že razni pojavi civilizacije. Doba suženjstva v civilizacije je prešla. Ravno tako doba tlačanstva. Mezdno suženjstvo civilizacije prehaja. Studenec socialnega življenja priteka, tvorec vedno novo zgodovino.
Ker so obstojale vlade, se ni vzrok da bi jih morali oboževati. Ker se je civilizacija pokazala kot najvišji cilj človeka, še ni vzrok, da bi je ne smeli analizirati.
Znanstven človek, človek zdrn vega razuma, položi na stran vso lahkoverno oboževanje za naprave, čeprav, so iste 5000 let stare, in si ogleda gole fakte, kateri s, tičejo istih.
Če je vlada razredna naprava, če je civilizacija sama razredni pojav v zgodovini, mi vzprejme-mo fakte z ravnodušjem in si vravnamo naši ideje po njih.
Zgodovina je bila vojna ekonomičnih razredov in vladujoč razred se je obdržal na površju e-dino le z vojteko, (armado) s postavami, sodišči, davki, v jedni besedi, s policijsko silo v svrho “postave in mira”, to je, hraniti lastnino in razred kateri jo lastuje.
Ali se more to trditi o vladi Zdr. držav?
¡Nas so učili v Ameriki, da vlada naša je različna od monarhij v starem svetu. Mi mislimo, da Iju-dovlada mora biti vlada ljudstva, ne pa vlada razreda. Amerika je “dežela svobode”, nam pravijo.
Znanstveni zgodovinarji so pa sedaj dokazali, da ustava Zdr. drž. je razreden dokument. Našlo se je, da tisti ,ki so ta važen dokument napravili, so svoje debate prikrivali in jih niso pustili javno priobčiti dokler niso vsi pomrli. — Iz zapisnika teh debat, na ustavni konvenciji 1. 1787., priobčenem
1.	1830. je razvidno, da ustava Zdr. drž. je bila “fremana’ , z besedami delegate, poznejšega predsednika Madieon, v svrho “braniti manjšino buržoazcev proti večini.”
Revolucijski duh v “razglaše-nju” 1. 1776. je res soglašal z demokratskim duhom ljudstva, katero se je večinoma pečalo s poljedelstvom in je bilo naravno in e-konomično neodvisno, med kate rim je bil pa novodoben mezden razred nepoznan.
Toda ustava 13 let pozneje je bila sestavljena od veleposestnikov z juga in hitro naraščajočega kapitalističnega razreda v svrho, da se manjšina zabrani proti večini proizvajalnega razreda. Kdor se hoče o istinitosti tega prepričati, naj čita Elliott-ovo “Debates of the Federal Convention”. katero knjigo dobite v vsaki dobri knjižnici. Ustava Zdr. drž. prikladna za razredno vlado.
Teh dveh velikih, modernih razredov, katere smo orisali v našem zadnjem poglavju, ni bilo v Ameriki ko se je ustava spisala.
Kapitalističen in mezden razred je bilo možno opaziti bolj določno v Ameriki, kot dva velika nasprotujoča si razreda še le od časa državljanske vojske 1. 1861-1865.
Toda ustava Zdr. drž., spisana kot je bila takrat od “bogate manjšine” za “obrambo zoper večino”, je občudovanja vredno o-rožje za vlado modernega kapitalističnega razreda, zoper moderen mezden razred.
Kapitalističen razred, kakor vsakdo ve, je zbran v senatu. Senat je klub miljonarjev.
Kapitalističen razred vlada s svojimi sporazumi j enimi služabniki, profesionelnimi politikarji in advokati, poslansko zbornico.
Če bi ti dve zakonodaji, zasto-j pajoči edino le vladujoč ekonomi-, čen razred, kedaj potrdile zakon, ki bi bil na kakšen način koristen za delavski razred, tedaj ima še najvišje sodišče popolno moč istega proglasiti za neustavnega.
Zatoraj ne more biti nobenega vprašanja, da vlada Zdr. drž. kakor je sedaj, je vlada kapitalističnega razreda, v kateri mezdni razred nima nobenega glasu.
Mezden razred se ne more odtrgati od trdega zakona mezde, kateri mu dovoljuje samo življenje, ker je zvezan na rokah in nogah z močno vlado, sodišči, voj sko, “šerifi”, vse oboroženo strašnimi modernimi “ gun-i”, vsi skupaj tvoreči policijsko silo v ro k'ah kapitala, ki zapoveduje delavstvu ustvarjati bogastvo, da je kapitalističen razred uživa.
Iz tega je razvidno, da ameriška vlada v tem 20. stoletju je ravno to, kar je vlada vedno bila, “instrument” naravne sile v rokah lastnikov, zapovedujočih brez-lastninškim proizvajati bogastvo za njih užitek.
(Dalje prih.)
DRŽAVA IN CERKEV.
Ab ditus.
Rimska cerkev je danes oslabljena ustanova, ki se ji z nobenimi reformami več pomagati ne da. Izgubila je svojo vodilno vlogo v svetovnem gospodarstvu, politiki, kulturi, vedi sploh; njeno počasno nazadovanje se vrši še samo v prid posvetnim državam.
(Bili so časi, ko je bilo drugače.
V srednjem veku je bila rimska cerkev takorekoč gospodarica vsega dejanja in nehanja v človeškem življenju, rimski papež se je povspel po hudih bojih do kralja vseh kraljev, cesarja cesarjev — do vidnega boga! Treba je bilo stoletij, da se je iz kiliastičnega naziranja. iz sanjavih teženj po tisočletnem kraljestvu komunizma konsuma, enakosti in pravičnosti, ki jih je dojil mnogoštevilni, po vojski in bogatincih odirani proletariat starega paganskega cesarskega Rima, razvila katoliška cerkev kot ustanova za reveže in iz katoliške cerkve zopet svetovno gospodarska in politična moč, kateri upirati se. je pomenilo smrt...
Krščanstvo sicer ni nikdar moglo poklicati v življenje kakega novega proizvajalnega načina, ki bi rodil nove gospodarske ali kulturne razmere, bistveno drugačne od onih, ki so vladale v poganski rimski državi; krščanstvo je črpalo svojo moč iz tega, da je uravnalo svoje stališče po vsakokrat nih razmerah, ne glede na evangeljske resnice. Krščanstvo samo ni nikdar zamoglo povzročiti kake socialne revolucije, ono ni niti moglo rešiti propadajoče rimske države, iz katere je izšlo. Tn če je umirala ta država nekaj stoletij, je ta propad le zadržaval plačani vojaški stan, ki so ga dajali bar-barični narodi, posebno Germani. Počasi so prihajali barbari, meša niča raznih narodov, ki so jemali kos zemlje za kosom. Doba nemirnega preseljevanja narodov sicer ni docela uničila krščanstva, pač pa je vstvarila nov družabni red, nove države.
Odslej v srednjem veku ni več nastopala revščina in brezposelnost v toliki meri, kakor poprej v nekdanji rimski državi, kateri — kakor rečeno — niti krščanstvo ni moglo pomagati, ker je država umirala na nezdravih posestnih in gospodarskih razmerah, Če je na-
stopila revščina, je nastopila bolj kot posledica vojske, slabih letin, ne pa kot družbena bolezen. Srednji vek je imel zadruge, ki po vsaj nekoliko ščitile svoje člane pred revščino; velik del ljudi je bil posestnik zemlje, ne glede ia osebno suženstvo, ki je bilo pogoj tedanjega proizvajalnega načina, pridelovanja itd.
Do tega časa je bila katoliška, cerkev skoraj izključno le pospeši-vaška dobrodelnosti, usmiljenja in podpirateljiea revežev. Taka u-stanova je bila v rimski državi potrebna, kjer je mrgolelo revežev. Sedaj pa je to jenjalo, naloga katoliške cerkve je odpadla in treba se je bilo prilagoditi novim razmeram. Umevno je, daje to docela izpremenilo dosedanji značaj katoliške cerkve in z njo krščanstva. Cerkev je postala politična ustanova. Denar, ki se je nabral v njenih rokah še v dobi, ko so jo vsi priznavali za nekak uhožni zave d, ji je dajal skupno z njenimi političnimi ustanovami nepremagljivo moč. Cerkev je s pomočjo vere počasi postala največja posestnica na svetu, navadno je njej pripadala ena tretjina dežele, pa tudi več. Sedaj je bila ec kev vladajoča in njeno premoženje je nehalo biti premoženje revežev. Prej 6 j reveži smatrali cerkveno premoženje za s o-e, kmalu po smrt! cesarja Karla Velikega, ki je hotel deliti cerkveno premoženje, kar se mu pa ni posrečilo, so izšle takozvane Izidorične dekretalije, šop dokumentov, ki so dokazovali pravico papeštva do tega cerkvenega premoženja. Doslej so bili škofje le upravniki premoženja cerkvenih občin, premo/'nje ramo je • io last dotične cerkvene občine. “Izidorične dekretalije” so bili nesramna sleparska laž. Ti dokumenti so dokazovali, se razume med reveži, katerih last je bilo do tedaj cerkveno premoženje, le duhovnike. Tako se je posrečilo duhovnikom si osvojiti celo cerkveno premoženje. Vsled tega pa je ob enem nastala potreba prepovedi ženitve za duhovnike, ki so i-meli prej žene in družine, potreba celibata. Kam pa bi prišlo o-gromno cerkveno premoženje, če bi se duhovniki ženili in hi imeli družine?
V dvanajstem stoletju se je ta nauk o cerkvenem premoženja razvijal dalje, dokler ni končno rimsk' papež sam postal gospodar vsega ogromnega cerkvenega premoženja
Seveda pa je cerkev še tudi zdaj podpirala reveže; toda to storiti je bila v srednjem raku dolžnost vsakega posestnika, torej tudi naj večje posestnice, cerkve.
Poljedelstvo je bilo tedaj v go spodarstv-u odločilni faktor. Ono je bilo podlaga družbenega življenja. Kar je kdo pridelal, to je tudi porabil. Večji posestniki pa niso mogli vsega porabiti, kar so pridelali; zato jim je raznovrstnih pridelkov ostajalo, katere so darovali revežem, ali pa so vzdržavali elika spremstva, vabili goste na svoja domov ja itd.
Cim bolj pa se je razvijala produkcija, tem več je ostajalo, več se je razdelilo med reveže. Denar je bil tedaj še redka prikazen.
Vse to pa se je nehalo, kakor hitro so mogli posestniki najti za kako vrsto pridelkov trg, kjer so iste lahko prodali, kakor hitro se je pojavil denar v večjih množinah, ki se je lahko spravil, ki je obdržal svojo vrednost in se ni mogel pokvariti, kakor so se lahko pokvarili poljski pridelki.
Denarno gospodarstvo je začenjalo izpodrivati naturalno gospodarstvo. Ta proces se je širil id trinajstega stoletja dalje po celi Evropi. In čim manj je odslej o-stalo doma, čim bolj se je delalo za naprodaj, tem manj so dobivali reveži, vedno večje je bilo njihovo število. — Razvoj produkcije je vstvarjal proletariat, kakor ga vstvarja danes.
Tudi cerkev, kot največja posestnica je sedaj delala na svojih posestvih za denar, nič več za reveže. Nadalje so samostani podpirali reveže, oni so nadalje vstraja-li v naturalnem gospodarstvu. Pa tudi zanje so veljali zakoni gospodarskega procesa, tudi oni so morali začeti polagoma prodajati
svoje pridelke, revežem pa le še deliti "opoldansko juho!” Ločitev med cerkvijo in reveži je bila tedaj že dognana stvar.
Zopet je nastal problem revščine, zopet so vsevetele komunistične ideje. Med reveži se je pojavljal nekak čustveni komunizem, med izobraženejšimi ljudmi pa filozofski komunizem. Med tem pa je nastopala nova moč, ki izrablja ta stremlenja v dolgoletne boje proti bogati cerkvi in proti pa-peštvu. To je bilo mezdno delo kot podlaga novega proizvajalnega načina, ki je rodil socialne boje srednjega veka in vstvaril države, kapital in proletariat.
Socialni boji koncem srednjega veka so pripravljali temelj modernim državam!
Naj večji bogataš je bila še vedno cerkev, kateri so znali v Rimu pridobivati vedno novih in bogatih dohodkov. Kot taka je bila voditeljica in organizatorica gospodarskega življenja, slonečega na naturalnem gospodarstvu. Njene dogme so dobivale vsak hip drugo obliko, kakor je to pač zahtevala gospodarska ali politična situacija. Dokler je vladal fevdalizem s svojimi graščaki in podložnimi kmeti, sta bila njena moč in njen vpliv univerzalna, kakor hitro pa so jeli nastajati novi stanovi in novi sloji, je pričela boj proti njim. Njeni najzvestejši pristaši so bili med plemstvom, radi dobička, ki ji ga je donašal fevdalni sistem in kmet, ki je bil izkoriščan, a duševno do cela navezan na duhovništvo. Še danes ima rimski klerikalizem največ pristašev med kmetskim prebivalstvom v zaostalih deželah.
‘Trgovina je napredovala bolj in bolj; njen kapital je deloval razbijalno na stare šege, staro družbo in tudi vero. Kapital je bil samo kapital, ki ni mogel priznavati nobenih predpravic cerkve, plemstva, duhovništva, poznal je le lastno moč. S trgovino so rasla mesta, ki so rodila nov razred — buržoazijo, katere moč je rasla, kakor se je množil v njenih rokah denar, ki ga je vedno več donaša-la trgovina, rokodelstvo in umetnija, Z naturalnim gospodarstvom je šlo naglo naVzdol, vedno bolj je stopala v ospredje moč razreda, ki ga je rodil kapital. Stare vezi patriarhalične družine so popuščale, novo, svobodnejše življenje je nastopalo, življenje, ki je bilo razuzdanejše, brezobzirnejše od onega prejšnjih dob. Ta novi razred se je boril proti fevdalni aristokraciji. Nastali so boji med mesti in plemstvom, na katerem je stala velika fevdna ustanova — cerkev. Polagoma so dobila mesta nadvlado, v njih so se rodili novi nauki o svetu in gospodarstvu. Vera se je osvobodila verskih spon.
(Konec prihodnjič.)
RIMOKATOLIŠKA CERKEV IN STVARJENJE SVETA.
Kakor se rimokatoliška cerkev oziroma njeni veleučeni duhovniki n. pr. urednik Am. Sl. protivi-jo vedi in naravoslovju. p‘a vse jim nič ne pomaga. Znanost napreduje in brezobzirno razkrinkn-je hnmbug, katerega blagoslovljene! nevednemu ljudstvu natvezli j e.j o.
¡Pred malo časom je g. urednik (seveda, urednik po imenu) poživljal, naj Gl. Sv. pove — ne — dokaže, kaj je še storil za v A meriki živeče slovensko delavstvo. Morebiti res ni veliko, kar je Gl. Sv. storil za razbujo in napredek slovenskega delavstva; smelo pa trdimo, da smo na tisoče zavedajočim ljudem oči odprli, kateri slepo več ne verujejo parasitom, ki oznanujejo največjo laž kot božje razodetje ter grozijo s peklom in hudičem vSakteremu, kdor se jim brezpogojno ne podvrže.
Seveda, taki humbugarji postanejo “duhovni svetniki”, to se reče svetovalci, kajti če bi taki u-mazani izrodki človeštva “nebeski svetniki” postali, no, potem je papež z vso njegovo gardo bankrot.
¡Naj navedemo tn nekaj znanstvenega, kar svedočijo neovrgljivi dokazi, ki so dela človeških rok iz pradavnih časov, in ki jih ne
more ovreči nobena farska zloba ali pa nadutost pod krinko znanstvene učenosti, katero si rimokatolički popi last ujej o, — seveda med preprostim, duševno še omejenim ljudstvom.
Tako je stvarjenje svefa zopet za nekoliko tisoč let nazaj postavljeno. In to se ni moglo preprečiti. Ali bi morali starin osiov-ei svoje izkopane tablice in starine zopet zakopati — kar pa nočejo — ali pa mora teologija (bogoslovje) popraviti svoje stare spise, katere proglaša za “božje razodetje”. Še ne pred mnogo leti so mislili učenjaki (ne Kranjec), re-šilci podobopisja, da so mnogo storili, ker so znali po Lavlardu dokazati z izkopninami v nekdanji asyrski kraljevini — v Niniveh —, da je bila asyrska kultura že 600 let pred Kristom jako razvita. Potem je prišel Francoz M. de Sarzec in razkril mesto Lagosr kjer so se našli spomeniki, ki so dokazali, da je bil Babilon že šti-ritisoč let pred Kristom na visoki kulturni stopinji. Naposled je prišla ameriška ekspedicija Peterš in Hilpreeht, krateri so z izkopanjem svetišča Bel v Nippur-ju stvarjenje zopet za 2000 let nazaj pomaknili. Po teh izkopninah, bilo je Babilon že veliko mesto tisoč let popred, kot je očak Abraham hotel na ča.st “gospoda” zaklati svojega sina Izaka. Domnevalo se je, da ima svetišče Bel biti na nekem hribu. Geologi trdijo in znanstveno dokazujejo, da prvotna zemljska plaist (iStrata) datira v dobo Krista. Potem so kopali 35 čevljev globje in našli so zidovje,, kamenite plošče itd., katere imajo zaznamovane imena kraljev, ki SO' vladali okoli leta 3800 pred Kristom. V globočini na daljnih 30 čevljev so našli starinoslovci tablice iu vaze, ki dajejo poročilo, da so približno 6000 let pred Kristom ležale v naročju matere zemlje. Oe so zvedoslovci in mlatema-tikarji že svoje možno storili, da vržejo raz prestola gospoda odi veke-vekov, tedaj mu tudi starinoslovci odrekajo stvarjenje sveta. —
Dovoljujemo si vprašati veleučene gospode bogoslovce in rimske doktorje, kako stališče bodo zavzemali s svojo biblijo, o kateri trdijo, da je spisana po navdah-njenju sv. duha, napram dokazom, ki se vidijo, se dajo ošlatati in tvorijo fakt, kateri se ne da z nobenim blufom s sveta spraviti?
¡Proti tem resnicam nimajo “u-eenjaki” pri Aim. Si. ničesar ugovarjati, marveč jim ostaja ediau ena in to je njih navadna pot, da svečano izjavijo: “¡Glas Svobode laže!”
Kolika je učenost v glavi duhovske posode v Jolietu, to smo že zdavnej znali, toda nikoli in nikdar pa ne verovali, da bi znal kakšen Kranjec tako otročji biti kot je. Enkrat piše, da nam da $1009 ako dokažemo, da živi kakšen duhovnik Seguin, a sedaj pa čenča, da Glas Svobode zagovarja Se-guina. Taka bedarija dokazuje, da možgani jolietskega ’’urednika” niso normalni. Sicer pa tukaj povemo, da g. ¡Seguin ne potrebuje zagovora ne od naše strani i ne od kogarsibodi, pač pa je mož kateri na blagoslovljenega bedaka Kranjca niti ne pljune. —
Kdor se zaletava v poštene može, ni nič vreden, in nič vreden človek je Kranjec. Ako bi to Sloveče imelo le trohico moštva, bi pač odgovarjal na poper, ki mu ga daje g. Pogorelc. Seveda, pikre resnice izpodbijati, to Kranjec ne zna in ne more, pač pa blatiti, o-brekovati in psovati kot stekel pes, na to se razumi.
¡Ako nam ne bi bilo pod našo častjo, prali bi Kranjeeta da bi smrdel kot je že, toda. ne: Z ljudmi, ki so umazani preko ušes, nočemo imeti posla.
POZOR KROJAČI!
Slovenec krojaške obrti 20 iet star, zmožen tudi nekoliko angleškega jezika, želi dobiti stalno dejo za popravljanje, pegljanje in čiščenje oblek, ali pa v kakem Clothing store za popravljanje. — Kdor ima dosti dela za popravila, naj se obrne za naslov na uredništvo tega lista.
Slovenska Delavska Podporna in
Družba
Penzijska
Ustanov.
21. nov. 1909
Inkerp.
15. marca 1910.
MADISON, PENNSYLVANIA
GLAVNI ODBOR:
PREDSEDNIK: Martin Jager, L. Box 102, Conemaugh, Pa. PODPREDSEDNIK: J. Zakrajšek, R. R. 3 Box 57 Cotumbug, Kama. TAJNIK: Jos. Hauptman, Box 140, Darragh, 'Pa.
ZAPISNIKAR: Jos. Mostar, L. Box 351 Staunton, Hl.
BLAGAJNIK: John Gantar, Box 286, North Chicago, 111.
NADZORNI ODBOR:
ALOJZ FLERE, predsednik, Box 121. Ađamsburg, Pa.
MATH PfETRICH, L, Box 183, Cliff Mine, Pa.
HENRY LAMUTH, II., Box 114, Marianna, Pa.
POROTNI ODBOR:
JOHN LEKŠE, predsednik, Box 94, Mulberry, Breezy Hill Sta. Kan. ALBERT ŠVAJGAR, n. Box 146, Livingston, HI.
JOHN GOMHJAR, m., R. F. D. No. 3 Box 144A, Johnstown, Pa.
POMOŽNI ODBOR:
MARTIN HORVAT, Box 140, Darragh, Pa.
ALOJZ ŽAGAR, Herminie, Pa.
MARTIN PUMPE, Box 130 Adamsburg, Pa.
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. Geo.Boehm, Arona, Pa.
Glasilo je “Glas Svobode.”
Vsem društvam oziroma dr. uradnikom na znanje, da ▼ poslej pošiljajo denar na sedanjega blagajnika.
Sprejeti novi člani.
K dr. št. 1: Carlo Barr, cert. st. 701.
K dr. št. 2: Juljus Beluš, eert. št. 702.
K dr. št. 5: Frank Straus, cert. št. 703; Alojs Vidmar, 704; Andy Turk, 705.
K dr. št. 6: Jos. Aristovnik, ccrt. št. 706.
K dr. št. 8: George Malvič, eert. št. 707; Frank Sernkovič, 708 ; John Jakše, 709; Jos. Beloševič. 710; Anton Lovrinc, 711; M. Pravica, 712.
K dr. št. 9: Fred Simpson, eert. št. 713.
K dr. št. 12: Fred Paklowitz, cert. št. 714.
K dr. št. 19: Aug. Wetl, cert. št. 715.
Suspendirani člani.
Od dr. št. 1: Anton Kotar, eert. št. 194; Luis Garbir, 476; Karl Meglič, 624.
Od dr. št. 2: John Sever, eert. št. 3.
Od dr.	št.	5: Frank Žakelj,	eert.	št.	494.
Od dr.	št.	6: Bartol Ževart,	eert.	št.	120.
Od dr.	št.	7: Bartol Serjin,	eert.	št.	31; Fr.	Deželak, 131; A.
Ocvirk, 151.
Od dr. št. 10: Jos. Fonda, eert. št. 577; Ant. Tomc, 618.
Od dr. št. 12: Ig. Škoda, eert. št. 302.
Od dr. št. 15: Mike Petrušič, eert. št. 622.
Od dr. št. 18: Mike Male, eert. št. 652.
Suspendiran član zopet sprejet.
K dr. št. 14: Jos. Toman, eert. št. 422.
Črtani člani.
Od dr. št. 2: Paul Mije, eert. št. 127.
Od dr. št. 9: Billi Napotnik, eert. št. 634.
Odstopli člani.
Od dr. št. 10: Fr. Lampe, eert. št. 619.
Od dr. št. 11: Martin Novak, eert. št. 291.
Prestopli člani.
Od dr. št. 7: Jakob Predikaka, eert. št. 138, k dr. št. 17.
Od dr. št. 12: Tom Skerbinek, eert. št. 307; Martin Knez, 450; k dr. št. 15.
IZ URADA GL. TAJ. S. D. P. in P. DRUŽBE.
Že večkrat sem opominjal dr. taj., da naj bolj pazijo pri izdelovanju mesečnih poročil, in da ne ostajajo na doligu gl. blag. SDP& PD. Bolniška podpora se točno in pravilno izplačuje bol. elanom, katere jih določujejo pravila SDP& PD. Listine predno se odpošljejo na gl. urad SDP&PD. morajo hiti natanko izpolnjene z certifikatno št., ker eert. št. je jako potrebna bolj kot- ime člana. Plačilne nakaznice naj se točno pošlejo po redni m. seji na gl. urad, da nehodo elani čakali bol. podpore dva ali še več tednov v svojih boleznih.
Polagam na srce vsim sobratom SDP&PD., da naj pri svojih rednih sejah razpravljajo o združitvi vseh naprednih podpornih jeduot in zvez, kako bi se združili in na kaki podlagi? in naj sporoče svoje mnenje na gl. urad do meseca oktobra t. 1.
Apeliram na vse rojake, sploh na vse delavce živeče v Združenih državah, da naj pristopajo k dr. v krajih kjer so .že dr. ali si novega vstanove in ga priklopijo k SDP&PD., ker naša organizacija je v korist delavcem in njihovim družinam; človek neve kedaj ga zadene nesreča ali smrt, je v jami ali vzunaj. Pri dr. st. 8 na Marian-ni, Pa., je šel sob. M. Maglaj, eert. 181 zdrav in vesel na delo.
šča žalujočo soprogo in štiri nedorasle otročiče; za pokojnim se je plačalo $100.00 pogrebnih stroškov, soproga pokojnega pa bo dobivala pokojnino dokler bo živela in otročiči do 16. leta. To je v korist nam delavcem. SDP&PD. je naša Mati, ker podpira svoje sinove v vseh slučajih, ako so ji zvesti.
V krajih kjer še ni dr. od SDP& PD. naj se rojaki potrudijo in dr. vstanove, dokler je še čas, da vas ne prehiti nesreča. Pišite na zdelaj podpisanega za pojasnila. iS bratskim pozdravom,
Jos. Hauptman, gl. taj. Box 140, Darragh, Pa.
Šivec, Box 206; vsi v Cliff Mine. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Dr. št. 6 v Roslyn, Wash. : Preds. Lucas Notar, Box 171 ; tajnik Anton Adamič, Box 16; blagajnik M. Arestovnik; vsi v Roslyn, Wash. — Seja vsako zadnjo nedeljo v mesecu.
Dr. št. 7 v Livingston, 111. : Preds. Alb. Schweiger, Box 145; tajnik Frank Čopi, Box 146; blagajnik Jos. Žabjek, Box 13; vsi v Livingston, 111. — Seja vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop.
Dr. št. 8 v Marianna, Pa. : Preds. Henry Lamut, Box 114; tajnik John Nastran, Box 190; blagajnik Jos. Milaueh; vsi v Marianna, Pa. — Seja vsako 3. nedeljo v mesecu.
Dr. št. 9 v Skidmore, Kans. : Predsednik Simon Repovš; tajnik John Repovš, R. R. 3 Box 187, Columbus, Kans.; blagajnik John Zakrajšek, R. R. 3 Box 57, Columbus, Kans. ~ Seja 3. nedeljo v mesecu.
Dr. št. 10 v Winterquarters, Utah: Preds. J. Bizjak, Box 85; Tajnik Petèr Zmerzlikar, Box 35; Blagajnik Štefan Esih, Box 111. Vsi v Winterquarters, Utah. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Dr. št. 11 v Conemaugh, Pa.: Preds. Frank Dremelj, Box 73 ; tajnik John Škufca, Box 102 ; blagajnik John Vičič, Box 571. — Seja vsako 1. nedeljo v mesecu, dopoludne ob 9. uri v Slovenskem Delavskemu Domu.
Dr. št. 12 v Breezy Hill, Kans. : Preds. Mart. Smolshnik, Box 94; taj. Frank Tratnik, Box 43, Breezy Hill Sta., Kans.; blag. Rochus Godina, Mulberry, R F. D. No. ? Box 125. — Seja se vrši vsako 2. nedeljo v mesecu.
Dr. št. 13 v Richmond, W. Va.: Predsednik F. Zadnik, Box 729 ; tajnik M. Škof, Box 729; blagajnik Karl Zadnik, Box 729; vsi v Richwood, W. Va.
Dr. št. 14 v Johnstown, Pa.: Preds. John Gomilar, R. F. D. No.
3	Box 150h ; tajnik Jos. Glavač, R. F. D. No. 3 Box 144; blagajnik Miroslav Intihar, R. F. D. No. 3 Box 57. — Vsi v Johnstown, Pa.
Dr. št. 15 v Franklin, Kans.: Preds. F. Vidmar, R. R. No. 4 Box 120 ; tajnik Frank Čefin, R. F. D. No. 4 Box 63. Girard, Kans; blagajnik Val. Suhodolčan, R. R. No.
4	Box 63. — Seja vsako drugo nedeljo v mesecu.
Dr. št. 16 v Brereton, 111. : Preds. Tho. Felc, Box 115; tajnik M. Mi helič, Box 98 ; blagajnik J. Germ, Box 98; vsi v Brereton, 111. Seja vsako 2. nedeljo v mesecu.
Dr. št. 17 v Staunton, 111. : Preds. Fr. Previnšek; tajnik Frank Jerkič, Box 77; blagajnik John Mo star, L. Box 351.
Dr. ‘‘SlovenskaJEIrvaška Sloga’ št. 18 v Madison, Pa.: Preds. Karl Slavič, Box 252; Tajnik Mihael Haberšek; Blagajnik Jos. Jelovic, Box 101. — Vsi v Darragh, Pa. — Seja vsako 3. nedeljo v mesecu.
Dr. št. 19 v Yale, Kans.: Pred«. Jos. Kotnik, Box 64; Tajnik John Prislan, Box 147 ; Blagajnik Martin Kožuh, Box 34. Vsi v I aie, Kans. — Seja se vrši 1. nedeljo v mesecu v Fr. Lamarjevi dvorani.
vzvišeno nalogo vršiti dobro, skrbeti v prvi vrsti za dobre knjige, katerih nam žal primankuje.
Zato se obračamo do vseh zavednih Amerikanskih rodoljubov, z udano prošnjo naj nam oni pomagajo vsak po svojih močeh.
Ne zahtevamo od vas dragi rojaki đenanne pomoči. Ampak prosimo : dajte nam dobrih knjig.
Prepričani smo da imate obilo knjig, ki vam praše po omarah; pošljite nam brezplačno istih, ker ravno dobrih knjig in časopisov nam primanjkuje.
•Vsak Slovenec lahko pogreša par dobrih knjig, sitem nam bo zelo veliko pomagano, kajti dobra knjiga je več vredna nego zlato, kajti kar se seje na polje omike in napredka, to ostane in se širi kot mogočno drevo košate veje.
Tudi stari napredno svobodomiselni časopisi vseh slovanskih narečjih nam bi dobro došli.
Prepričani smo, da bo naša prošnja, našla zelo mnogo za pravi napredek unetih src.
Imena darovalcev se bodejo objavilo na željo v Glas Svobode.
Vse pošiljatve naj se pošiljajo na naslov;
Franjo Čemevšek, tajnik. Nova Štifta pri Gornjem gradu Štajersko, Avstrija.
DRUŠTVENI URADNIKI.
st.
zgrudilo se je veliko kamenja naj
Dr. št. 1 v Darragh, Pa.: Preds. i Frank Gradišek; tajnik Anton i Cedilnik, Box 116; blag.: Jacob
| Godec, Box 42. Vsi v Darragh, Pa. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Dr. št. 2 v Adamsburg, Pa.: Preds.: Martim Pumpe, Box 131; tajnik: Louis Flere, Box 121; blagajnik : John Sever; vsi v Adamsburg, Pa.
Dr. št. 4 v Waukegan, 111.: Preds. A. Celaree, 706 Market at.; Taj. John Gantar, Box 286, North Chicago, 111.; 'Blag John Stražišar, 611 Market St. — Seja 3. nedeljo v mesecu na 611 Market St.
Dr. št. 5 v Cliff Mine, Pa.: Preds.: V. Koritnik, Box 192; taj.
NARODNIM IN SVOBODOMISELNIM SLOVENCEM ŠIROM ŠIRRNE AMERIKE.
POZOR ROJAKI!!!
Ako hočete postati sami svoji gospodarji in kupiti zemljo za kmetijo, kupite tam kjer lahko pridelate tri pridelke vsako leto na eni in isti njivi, in kjer se pridelki trikrat dražje prodajo. 2300 akrov nas je 50 Slovencev že kupilo in ta prva naselbina je sedaj prodana. Druga naselbina je blizo tam, meri 1740 akrov in je razdeljena na 37 farm tako, da so vse farme za cesto in morejo biti v 60 dneh prodane; zato se tudi zelo po ceni dobi. Leži ob International Great Nortehrn in Santa Fe železnici zraven mesta Conroe, ki je Connty seat in mesta Willis je tudi blizo mesta Houston, ki šteje 108,000 prebivalstva kjer se vse lahko proda. Pišite po knjige kaj se pridela in koliko se dobi od a-kerja za pridelke, in ko vse preči-tate pojdite pogledat zemljo in prepričali se boste na lastne oči in tudi gotovo knpili! Ker skoro povsod plačajo vožnje stroške knp-cem, sem tudi jaz posredoval, da se vsakemu ki kupi plačajo ali k kupnini pripišejo. Resno misleči rojaki obrnite se po pojasnila na: MATH GAISHEK,
R. R. No. 2	Nokomis, 111.
(Advertisement)
njega m ga
ubilo. Pokojni zapu- Math Petrioh, Box 183; blag. Jos.
Znano je da tičimo Slovenci globoko v blatu klerikalizma, ki bi naše ljudstvo še dalje rad videl da bi ostalo nezavedno; ter za vsak napredek slepo in gluho. Kakor vsa Avstrija siploh, osobito razmere na Slovenskem nam dajejo dovolj povoda; da se tudi naše ljudstvo začne zanimati za napredek misleč s svojo glavo: Kdo je njihov sovražnik in kdo odkritosrčni prijatelj. Izkušnja liči koliko Marijinih družb in raznih klerikalnih organizacij, obstoji ki so samo organizacije za po-neumnjevanje ljudi; tem potom v nevednosti obdržati mladino v krempljih ter s tem doseči večno nadvlado.
Da se temu odpomore, ustanovilo se je več mladinskih organizacij. ki imajo namen organizirati mladino, in odpirati oči onim, ki ne vidijo dražega nego štiri stene farovža, ki jih tlači nazaj v dobo staroveštva. Mladinčka organizacija pa, ako hoče svoje
CLEVELAND.
Pomlad je. Minuli so nadležni zimski dnevi, ki so prisilili vsakogar, vrteti se v okrožju tople pečine. Lahkeje nam dihajo pljuča in vsakdo z nestrpnostjo pričakuje prostega časa, da z veselim «r-eem poleti na sveži zrak. Tole gospodične v novih pomladanskih toaletih promenirajo po ulicah. — Poslednje pa upljiva tudi na mladeniče, da tudi oni nočejo zaostati, kajti mučivo je, predstavljati se mičnim znankam v slabem kraju. Isto store pa tudi poročen-ci in to tem lažje, ker nimajo ti ste skrbi, katera muči, uboge samce skozi in skozi. In vi? — Li zaostanete? —- Nikakor ne. ■ Zglasite se pri nas in mi vam pomerimo obleko ali pa vam pretvorimo obrabljeno v novo. Čistimo, likamo, popravljamo moške, kakor tudi ženske obleke po zmernih cenah. Prepričajte se!
I. SMUK,
4706 St. Clair Ave. Cleveland.
AVSTROAMERIKANSKA-LINIJA.
V
NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO


PARNIKI PLUTE To IZ NEW YORKÀ:
Martha Washington 14. junija. Kaiser Franz Joseph I., 21. jun.
Laura, ............. 9. julija
Argentina, ........ 26. julija
Parniki odplujejo vedno ob »red ui oo 3. uri popoldne iz pristanllčm Bush’s Stores, Pier No. 1 na koncu SOte ceste v South Brookljrno.
ŽelemiSke cene na teh ozemljah so najceneje in imenovan s pristani! fin najbliija Vašega doma. Dobra in priljudna postreEba; obtuje ss v SLOVENSKEM JEZIKU
kU«M
ume
ZA
asskrik«
Phelp’s Bros. & Co.,
2 Washington St.,	Now York, N. Y.
K. H. Kempt glavni last. na zapad u 120 N. La Salle 81. CMcaf*.
DVE HIŠI NA PRODAJ.
Hiša št. 2012 na Blue Island Ave. pritličju soba za saloom vsem pritlikami; nadstropje 6 ru-mov e kopalnico, vodovod, plin, itd.
Hiša št. 2019 Fort Street, pritličju prostori in hlev; nadstropje fiat in 7 rumov, s kopalnico in z vsem potrebnim.
Ob'ć hiši ste brez bremen in se prodate radi rodbinskih razmer. Kapital se dobro obrestuje.
Vse podrobnosti se izve pri lastniku
Edward Pauch,
2012 Blue Islamd Ave., Chicago
Vprašajte po Vae. Donat sodo-Vici, je najboljša na trgm, 1529 W. 19th St., Chicago, 111.
NIKJER V TEM VELIKEM MESTU NE DOBITE TAKO VELIKE IN RAZNOVRSTNE IZBERE
Možkih in mladenič-kih modernih oblek
kot so te, katere prodajamo mi po $7.00, $10.00, $12.00, $15.00, $18.00 $20.00 in $25.00
Z veseljem vam jih razkažemo in Vas vljudno vabimo na ogled.
HING®
Vogal Blue Island ave. in 18. ceste
Prodajalna je odprta vsak večer razen ob sredah in petkih. Ob ne-daljah je odprta dopoldne.
SCHW1TZNER CLOTHING C0.
Najstareija in najzanesfljiveja trgovina na zapadni strani mesta
VIDI IN VERUJ!
Pridite vsi, obiščite našo prodajalno, da se prepričate o kakovosti in vrednosti oblek za možke in dečke. Vse najnovejšega kroja in barv.
Obleke za možke od $7.00 do $25.00 Obleke za dečke od $5-00 do $15.00
Mnogoštevilno raznovrstnih klobukov, kap, srajc in spodnjih o->lek; z eno 'besedo vse možke potrebščine.
1828-30 BLUE ISLAND AYE.
Pilsen Auditorium
Restavracija in Bufé
JOS. FALTA, lastnik
1657-61 Blue Island Ave., Chicago.
Največje dvorane na zapadni strani Chlcage.
Importiran Pilsner, Anheuser-Bush, Michelob in	m
čepu. Importiran». vin» in cigare.
»TELEFON CANAL 4250.
Solidna slovenska trgovina
V	zalogi imam tso zlatnino in arebrnino, kar jo-apada v to atroko. Popravljam tudi ure in drugo.
V	zalogi imam tudi gramofone, slovenske, brvaš ke, nemške in angleške plošče. Se priporočam.
Za vse pri meni kupljeno blago jamčim.
,	FRANK. ČERNE
| 6034 8t. Clair Ave.	CLEVELAND, O.
@=

M. A. WEISSKOPF, M. D.
Zdravnik in Ranocelnik •-- Urad 1801 So. Ashland Ave., CHICAGO, ILL.
Tet. v praJdu: Camal 476	Tel. v stanovanju: LatvndaSe 8996
URADNE URE SO: Od 10. do 12. ure dopoldan vsak dan in od 7. do 9. zvečer razen ob sredah in nedeljah.
DR. WEISSKOPP je gl. zdravniški nadzornik S. N. P. J.
Uh
zrn
O'I j Aß aV0ROT>F
XDOFItâl
Bessemer, Pa.
Gledam in gledam, če bo v našimi listu Gl. Sv. kakšen dopis iz naše nfvselbine, a nič pa nič. Mislim da so naši rojaki zaposljeni, ker jih kapitalisti pritiskajo z delom ,p.o 10 ur ali pa še več. Da pa človek izmučen in zmrcvarjen ni za pisavo, to ve vsakdo.
Seveda, dela je tukaj dosti, toda delati kot živina in pa samo za $1.90, to pač preseda človeku. Sicer čitam v Glas Svobode dopise iz vseh krajev Zdr. držav, a malone je povsodi tako, kot je tu gori na Bessemer.
Vse kaj dražega je pa sledeče: Pred letom dni smo tukaj postavili lepo katoliško cerkev in smo dobili čmosutoneža, da izpred oltarja ljudi zmerja in psuje in ko bi imel bič, prepričan sem,, da bi jih tudi pretepaval. Seveda, po komu udarit ne bi imel, ker je vsled njegovega vzornega pasti-rovanja večinoma sam v cerkvi, če tudi je tuikaj štiritso glav katoliškega naroda. -— Samo nekaj “Mendetov” je še tu. ki ga hodijo poslušat in med temi je tudi
doljub št. 229 X. H. Z.; “Hrvatska Sloboda" št. 7 II. Z. 111. Jugoslovan št. 104 J. S. K. J-; Gorenjec št. 104 S. S. P. Z. ; Žensko dr. št, 47 S. S. P. Z.; Delavec št, 8 S. X. P. J. iz So. Chicage; Sloga št. 14 S. X. P. J. iz Waukegan, 111. z godbo; Xarodni Vitezi št. 39' S. X. P. J.; Slovenski Dom št. 86 S. X. P. J.; sestrsko dr. Xada št. 102 iS. N. P. J.; 'S. M. S. P. dr. Danica ter Slov. Del. Sokol Chicago. Poslednji sta prikorakali v dvo-j rano okolu 4 ure popoludne.
Ta dan sta tudi pevska zbora .“¡Slovan’’ in ‘‘Orel” nastopila in nam zapela zaželjene mile sloven-¡ske pesmice kot “‘Seranada” in j “¡Ljubici pod oknom” ter še več drugih. Ako omenim, da se je zastava razvila z sodelovanjem 56. j naših krasnih slovenskih družic od katerih je vsaka nosila v roki .krasni sveži šopek pravih majniških nageljnov ali vrtnic od ka-I ter ih je prihajal tako prijetni ; pravi rajski duh kot se mora nahajati edino le sredi žlahtnega paradiža. Na prsih so jim bili pripeti dolgi slovenski trakovi z besedilom '“Družica zastave dr. Sla vi ja št. 1 S. X. P. J." In v prsih jim je mlada duša kipela ve-
edeli. ki j<> šel v iarovž radi mene jezik brusit. No pa meni to nič ne stori; le dajte dokler je vas volja.
'Prvič ko je rev. pobiral svojo “žetev”, bil je z njim neki “men-det” in pričela sta za rano. 17. maja je bila “peda” od 11. do"2. ure, a ob 3. uri je pa že začel feh-t ari ti kot da bi se imeli vsi “mu-fati" iz Bessemera. Seveda, dali vsi in vsak po svoji možnosti.
Xo. sedaj je cerkev Fator Boka. in da je tem talko, so največ krive “kikle” ali mendetje. Oni kateri so dali naivec, nai ostane-io odzadi. Zadnji mesec, ko jo pobiral, jo dobil malo a prihodnji bo dobil pa še manj. —
V društvenih ozirih, je tukaj precej dobro, imamo štiri podporna društva različnih jednot, in za vse tiste rojake, ki še niso pri nobenejn društvu, je dana lena prilika za pristop k enem ali drugem društvu. Naj za danes zadostuje.	Star	naročnik.
Pittsburg, Pa.
Vendar se je eden oglasil v Vašem listu od nas. To se redko dogaja, pa kadar se kdo oglasi, je pri nas kakor v sršenovem gnezdu, če pobrskaš s palico. To pa samo zato, naši politiki tako vski-pe ogorčeni, ker se hoje, da hi jili kdo resnično potipal. To kar se piše dosedaj je le nedolžna senca grdih Spekulacij naših politikov. To pa rečem, da je vsakdo vesel, kadar kdo kaj pobliska. Samo škoda, da nihče v resnici ne odkrije široke plahte pod katero u-gainjajo politiko in humbuk ene tri spridene eksistence, ki so jih že odpovsodi spodili. 'Sedaj pa švindlajo in ljudi slepe. In le žalostno, da jiiim naše ljudje verjamejo. Zato pa teh razmer niso krivi ljudje, ampak le tisti po-stavači, ki upijejo veliko pa nič ne delajo. In ravno ti, tiči so krivi slabega napredka pri S. K. Domu, kjer so le coklje da se pri Domu ne dela tako kot je bil prvotni namen. Slkoda pa je misliti, da se bodo pod novim odborom te uipijoee razmere kaj zboljšale. Kaj še? Takega predsednika kot je bil pokojni Vovk ga ne bo več. Njemu je bilo za resničen napredek naše naselbine, a kaj pa današnji, ta je že pokazal v vsi svoji domišljavosti da je en velik gospod s celim kupom ajdovice v prazni glavi. Ge ne bo sedaj celn stvar nazadovala naj me precej klek pobere.
¡Kako sc je že začelo nam marsikaj kaže. Pa za danes nočemo razburjati javnosti, saj bo vse počasi prilezlo na dan. Le toliko rečem, da tista policijska garda ki stika pohišah kje se kale glaž ječmenov-ca spije, jo bo enkrat pošteno skupila. Prav zaprav pa vsake stvari je enkrat dovolj. Kaj več ob drugi priliki.	Delničar.
Chicago, 111.
Dne 25. maja. smo imeli v Chi-ongi velik praznik od strani naših vrlih slovenskih narodnjakov. Omenjeni dan .ie dr. “Sla vi ja” št.
1 S. X*. P. J. slovesno razvilo svo-
selja in radosti. Godba je zaigrala “Hej Slovani". Burni aplavz jo je skoraj nađkril. dasi ravno je godba nastopila kot leonida pri Termopilah.
Na oder stopi mladenič z velikim trakom čez prsa ter naznani občinstvu začetek programa in (Oredstavi predsednika ¡Slavlje. Ker ta v svojem govoru pozdravi vse navzoče in ob enem vzame nekoliko iz zgodovine svojega društva. katero je skozi hude boje se priborilo do svojega prapora, kateri se ravno kar razvija. Takoj na to se program spremeni v gin-ljivi trenutek ko je vsako oko zrlo tja v neizmerni bratski poljub desetih navzočih zastav ob milih zvokih prihajajočih od stare slovenske himne. Xli ga bilo niti e-nega, da ne hi mu sijajni prizor ne ganil znak'sočutja in mu spremenil odurno srce v pravo mehko in čuteče za naš mili slovenski narod in posebno pa še za mašo dično S. X. P. J., katera je z tem prizorom vrstila zopet en novi prapor, pod katerim naj bi vladala bratska sloga in ljubezen. Tu pa tam se je zabliskala solzica iz možkega očesa in se potočila dol po razoranem licu trudnega proletarca.
Pa glej, kar na enkrat se o-glasi naš stari znanec “Orel” z znano običajno “Predragi čuj voščila, hvaležnih src darila”. In v dvorani nastane pravo začudenje, kako da je zbor nastopil z tako čitimi glasovi; seveda hvala 'gre istim, kateri imajo ta dar, dar petja in požrtvovalnost. Omenim naj še, da je nastopilo 8 dobrih govornikov in 4 govornice. Nji-hovi govori so se sploh nanašali na razmere društva, katerega so zastopali in pozdrav nove j zastavi. Gi ni ji vi so bili govori matere in kumine. Posebni aplavz je žela gdč. Pajk kot prva družica, katera je svoje točke izvrstno izvajala. Omenjena je privezala krasni šopek na zastavo in temu so sledile vse druge družice in na mali je postala nevarnost da se drog zastave zlomi pod ogromno težo trakov in cvetlice ter je bilo treba iskati hitre pomoči.
Vršili so se prizori, katerih na tem mestu ni mogoče dovolj opisati. Med množico se je opazilo vse, od zdravnika do koronerja in od reveža do bankirja, od pristnega socialista pa do slovenski javnosti znanega rev. Sojerja, bo-ritelja za versko pravo.
Vrhu vsega smo pa imeli na ve-liei blizu 200 bratov Hrvatov in dosti raznih drugih slovanskih narodnosti.
V največje začudenje pa smo opazili med vso to množico najlepšo slogo in mir.
'Pa vsaj od prijateljev dr. “Slavi je ' ’ se itak ni nič druzega pričakovalo.
;S to slavnostjo je dr. “¡Slavlja ” naredilo dolg korak naprej ne samo v društvenem ampak tudi v finančnem oziru govori se da je blagajna odebelela za. pet stotakov poleg ima pa društvo v večni spomin krasno zastavo kateri kličem: Živila.	J. Ž.
dno zaspal in 20. maja smo ga spremili k zadnemu počitku. Pokojnik ni bil pri nobenem društvu in rojaki so šli pobirat milodare okoli rojakov po bližnjih mestih Sheboygan, Milwaukee, West Allis, Grefton in tukaj 'r Port Washington!) ter nabrali preko $100. To se je pa že nabralo par mesecev popred ker ranjki, bi se bil šel rad zdravit v staro domovino, a bilo je nemogoče, ker je zdravnik rekel, da je preslab. Tn sedaj se je nabrani denar potrošil za pogreb in vse drugo, tako da se je vse pošteno poplačalo. Pokojnik je bil star 41 let, tukaj zapušča eno sestro v starem kraju pa očeta in mater.
Tukaj je zopet žalosten zgled, kako se godi, kdor ni elan kakega podp. društva. Rojaki pristopajte k društvam, ki ne vemo kaj nas čaka.
Kar se dela tiče, je tukaj tako, kod drugod, dela se s polno paro a zaslužek je majhen.
A. Verhovnik.
Pittsburgh, Pa.
Najvažnejši korak za združenje.
Silno velikega pomena jo korak, katerega se namerava storiti, namreč korak za združenje vseh slov. svobodomiselnih Zvez in -Tednot.
Ta velevažni korak storiti, je v prvi vrsti poklicana S. S. P Zveza, katere konvencija so bo septembra meseca vršila y Milwaukee. Tukaj naj bi se dosegel zaiželjoni cilj, da so združijo vso svobodomiselno Zveze in .Ted not o v samo eno močno organizacijo. Veliko se ie že delalo in pisalo za napredek in v korist vsili Slovanov v Zdr. državah, delalo se je že na konvencijah in vodila zasebna korespondenca, toda u-speba še ni videti. Tn zakaj tako’? Odgovor ni težek. Veliko je takih. ki se ne zavedajo, kolike koristi bi prinesla ta združitev, a raarsikteri se pa od takega združenja odvrača, brez temeljitega premisi eka.
¡Sko.ro vsi somišljeniki smo zavarovani pri dveh ali pa treh zvezah ali jednotah. in zato pa ho marsikateri rojak rekel, naj li izgubim to. zakar sem se zavaroval pri eni ali drugi zvezi.
Rojaki, da se tem izogne, naj bi se uvedel sledeči način: Novim članom _yhj bi se mesečni ’prispevek povišal, recimo na $2.06 a bolniška podpora pa izplačala tedensko po $16.00. To naj bi bil cilj tega vseslovanskega združenja in organizacija naj bi bila inkorporirana vsaj v petih državah, da se ne bi bal kak “Miha Cigareta”. ako preide ta ali ona zveza iz te ali one države.
Pri taki močni organizaciji naj bi se tudi osnovalo starostno zavarovanje. Na tak način bi se morala organizacija vtrditi širom A-merilke po vsili slovenskih naselbinah, kajti bila hi to najboljša organizacij«, kakoršne premorejo danes kulturni narodi širom sveta.
Da pa ta ideja in cilj ne bi bil brez vspeha, apeliram na cenjene somišljenike, naj pridno ustanov-Ijajo svobodomiselna društva širom Amerike ter rojake spodbujajo na višek kulturnega cilja. To naj hi bilo naše geslo ter širimo svobodomiselne ideje v korist slovenskega naroda.
Frank Starman.
Ottawa, 111. .
Marsikterikrat sem popraševal za naslov lista Glas Svobode, a zaman, in menda ga tu v Ottawa tudi nihče ne pozna. (Op. ur. Se motite, ker tam imamo tudi naročnike), Nato sem se. obimil na Gl. Am., katera je drage volje aistre-gla moji želji. Da pa ne bodete mislili dragi čitatelji, kaj me je k temu vleklo, moram omeniti da sem v starem kraju Glas Svobode pridno čital in tudi drugim se je jako dopadel. Marskateri zavednež je rekel, da bi ta list bil bolj razširjen v starem kraju, potem ne bi tako trpinčili delavstvo, kot ga sedaj. Zasijalo bi solnce organizaci-ie in kmali bi bili prvi na polju nanredka ter dosegli bi vrhunec omike in izobrazbe. Da. potem bi znali, komu se zaupa, ali svobodomiselni, ali klerikalcu.
jo krasno zastavo. Da je bila slavnost po vsem ena najlepših in na j večjih, bode v pojasnilo zadostovalo ako omenim, da so se korporativno im nekatera z zastavami udeležila sledeča društva: “Slovenija” št. 44 C. S. B. P. J.; Ro-
Port Washington, Wis.
Naznanjam žalostno novico, da je iz naše srede smirt vzela rojaka Jožeta Čeplak, po domače Ko-cetov iz Rečice, št. .Tanž na Sp. Štajerskem. Za jetiko je že dolgo časa bolehal in 17. maja je za ve-
Samo en slučaj naj tu navedem : V starem kraju v Rečici ob Savini! na Štajerskem imajo kmetijsko društvo v katerem najbolj poslujejo “božji moleki — morebit: “voleki”? op. stavca —. Ha, in kako delujejo ti “tretje redniki”.
V omenjenem društvu nosi hlače neka. Ančka, koji je dal prednost poslovodja Tečki Janez ali pa predsednik kat. izobr. društva. — Torej, kadar pridejo kupovat v o-menjeno društvo ljudje, ki so bolj revni, tedaj jim morajo streči licenci, a kadar pa pride kak imeniten, tedaj pa pravi Janez ali Ančka “Vi mama”, ali “Vi ata, grem pa jaz. da Vam postrežem.” In res so taki bolj postreženi. Ubogi delavec mora zadovoljen biti z naj-slabejo stvarjo in z vsem kar se m/u da. Ali tem se ni čuditi; .Janez se dela najbolj pobožnega, a Ančka pa tudi tako, oba pa sta vse kaj druzega kot pobožna. Zvečer pijejo sladek čaj in najfinejšo slivovko. namesto da bi članom omenje-ga društva dali kakšno nagrado ali pa blago ceneje.
Zato bi bilo umestno, da bi rojaki, kateri so naročniki na Glas Svobode, list pošiljali svojcem v staro domovino, da se bodo ljudje bolj zavedali in organizirali, ter prišli na pravo pot.
Zavedni Planinčan.
Springfield, 111.
¡Precej časa je že minulo, od kar nisem čital nobenega dopisa iz naše naselbine: zato sem se jaz namenil nekoliko poročati o naših razmerah in to temveč, ko imamo baš sedaj prav ljubeznjivi čas. Delamo ne skoraj nič; eni rovi po en dan, nekteri pa malo boljše, to je po 2 do 3 dni na teden. To je vzrok, da nobenemu ne svetujem za delom sedaj sem hoditi.
Na drništvenem polju se prav dobro imamo in vsa društva vrlo napredujejo tako, da se nobeden elan ne more pritožiti. Poleg podpornih društev imamo pa še tri druga društva:	pevsko društvo
“Prešeren", “Slovensko godbeno društvo” na pihala in — o. skoraj hi se bil zmotil, ko sem omenil tri društva. Pevsko Dramatično društvo “Triglav”, je tudi še pred malo časom bilo, a slišal sem, da ga ni več. Toda. da društva “Triglav” ni več, kdo je temin drugi kriv kot tisti, ko držijo s reakci-jonarno gnilobo, izvirajoča iz er-nosuknježa. Versko-fanatičen klerikalizem je bil in je še grobokop pevsko-dramatičnemu dr. “Triglav". S tem je povedano vse.
Sicer sem slišal, da hi bilo bolje denar, ki ga je društvo imelo v blagajni, poslati na kako dobro podjetje kot se ga razdeliti med člani, tedaj je moje mnenje, da bi se ga poslalo na ‘Slov. Zavetišče’; ali kaj hočemo, ko je pa preveč klerikalizma, ki je mati vsej zakrknjenosti. Klerikalizem je zmagal na zadnji seji pri volit vi. da je $25.00 utonilo v cerkveni blagajni sv. Barbare v Springfieldu. To je res lepo in moramo reči, da so to vzorni naprednjaki, ki jim ni para.
Da, da, katoliški rojaki, vi se ne predramite da bi sprevideli, da: Klerikalizem od pameti je odpad in je za delavca strupeni gad; Sovražnik delavca je papizem. še mnogo hujši kot kapitalizem.
To si dajte v glavo v tepsti, da ne bodete še vedno tako neumni kot so bili tisti, ko so sv. Antonu krače nosili.
Da se vam možgani razbistrijo hi priporočal, da pristopite v kakšen socialističen klub. potem je mogoče da bi vam v glavi kaj o-stalo in da bi slišali, kako mora človek misliti in delati, če hoče boljše razmere doseči.
Nasvetujem vam, da se morate pred vsem — 'ličiti in pa misliti, kako je na svetu sedaj, ne pa kako je bilo pred tisoč ali petnajst-sto leti. ko so Kristovi agenti še okoli hodili in učili vero, kako mora ljudstvo tlako delati in pa dajati denar za “svetega očeta”, poleg tega pa še noč in dan moliti, če hoče da pride v neko “nebeško kraljestvo” o katerim izobražen človek danes nič ne ve.
In pa še to: Ko bi vi farani cerkve sv. Barbare že vsaj tako delali kakor je Krist učil: “ljubite se medseboj”, bilo bi dobro; toda obrekavati in drug druzega grizti. to pa vam prav gotovo ni v čast, marveč s tem kažete, da ste pač pravi hudobni in neumni klerikalci!	Naročnik Gl. Sv.
Glas Svobode stane $2.00 na leto

0^s svojoj
3622 W. 26. Street, Chicago, III.
OBVESTILO!	f
Vsem društva r, obrtnikom, trgovcem, gostilničarjem, kakor ^ tudi posameznikom se priporoCamo za nabavljene	J
Vsakovrstnih Tiskovin	|
kot: Zavitke in papirje z firmo, za zasebnike in urade, • račune in vse v to stroko spadajoče tiskovine. Priskrbimo . tudi	|
A
dr ti Jt V ena pravila in prevode
iz tujih jezikov na slovenski jezik in obratno. Naročnikom lista
‘*Glas Svobode”
dajemo vsa tozadevna pojasnila zastonj, samo poštno znamko
za 2c se naj priloži za odgovor.

•»»!,«
Pozori Novosti Pozor!
Majno vejšii n naboljJi
Gramofon
simo $7.50
g¡¡¡¡p ••
Nobenih troskov za IGLE ker ostane vedno ena.
ROJAKI! Sedaj se Vana nudi prilika, da si dobite izvrsten GRAMOFON 8 katerim si lahko doma napravite izvrstno zabavo z najlepžemi pesmi in godbo. Ta GRAMOFON ima prednost pred drugimi, radi čistega in močnega glasu in igle katere ni treba spreminjavati. Prodajama tudi plošče najboljših pesnikov in godbenikov, katera se nepokvari ja pri vporabljanju po 65c komad. Vsak kateri želi imeti GRAMOFON naj pošlje $7.50 na našo tvrdko in mi mu takoj odpošljemo GRAMOFON poštnine ali expresa prosto. Vse od'pošiljatve naše tvrdke so garantirane in za nadaljna pojasnila se obrnite na
BENKO RUS CO.
11250 Indiana Ave	Chicago, Illinois

Dajte zdelati svoje tiskovine pri
“SPRAVEDLNOST”
1825 Loomis St. Telefon Canal 1015
Cene zmerne	—o—	Delo solidno
“SPRAVEDI NOST” edini čeSki, unijski dnbvnik
ry ~l * uizunu-d l STANE I0C. NA TEDEN.

Pozor!
Pozor!
Poziv na vse one Slovence, ki se zanimajo za zemljišča — farme. Ako hočete postati samostojni, tedaj si kupite zemljo v slovenski naselbini Crivitz, Wds. Ne dajte se zapeljati in ne idite tja, kjer ni Slovencev. Tukaj je več rodbin iz Vaše domovine, torej pridite v Crivitz in obiščite rojake; vprašajte jih kako so zadovoljni in šele potem si kupite svet, ko se prepričate, da imate prijatelje tukaj.
Tukaj kupite svet od lastnika, ki Vam ga izroči vsaki čas s čistem zemljiško vknjiženem prepisom.
Naše cene so nižje kot kjersibodi drugod, in to zaradi tega ker mi prodajamo svojo lastno zemljo.
Mi Vam povrnemo vozne stroške ako svet kupite, tedaj pridite v Chicago, od koder Vas naš zastopnik privede na svet in Vam razkaže 'krasno lego istega.
Cena akerju $8.00 do $30.00.
Lastnik: THEO. KERSTEN. N. PIKLOR,
1526 W. 21st Street.
CHICAGO, ILL.
ET
ATLAS BREWING CO. H
•Inje na dobrem glasa, kajti »na pridelaj» najbolj» piv» ii čaekega hmelja in izbranega ječmena.
f*** LAOER f MAGNET [ ORANAT |
Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje.
S Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se obemiti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili.
j RAZNO IN DRUGol V.---------------------------t
kranjsko.
Posledice alkohola. V četrtek, dne 8. m. m., sta šla iz gozdarskega urada v Soteski pri Žužemberku dva knezova, oziroma Zhubro-va uslužbenca v bližini dvora po pesek. Nazaj grede ju je oskrbnik Drobnič napojil v gostilni pri Bo-benčku na Dvoru. Oba voznika, čez mero vinjena, sta se proti večeru vračala s težko naloženima vozoma. Konji v vozu,ki ga je vodil Martin Bobnar, so se že na Dvoru plašili. Prvi voznik, koči-jaž Kraker, je svoje konje pognal. Bobnarjevi pa so zdivjali za njim. Za. obema je pa vozil gozdar Drobnič v koleselju. Ko je Drobnič videl, da je Bobnar spotoma podlegel pijači, ga je vzel k sebi na voz. Potemtakem je bil Bobnarjev s peskom naloženi voz brez pravega vodstva. Ko so se vozovi'približali Soteski, je blizu napajališča ob Krki Drobnič Bobnarja spravil iz svojega koleselja in na njegov voz. Tedaj pa so konji najbrže naglo potegnili na vstran. Bobnar je padel z voza na tla in sicer tako nesrečno, da so mu šla kolesa težko naloženega voza čez sredo života. Poškodba je bila. tako težka, da so se pri ranjenem pokazala čreva in da so potem na lici mesta našli koščice, najbrže iz zgornjega dela nog. Gotovo pa je, da je bila ta poškodba tako težka, da je revež že drugi dan umrl v bolnici v Kandiji, kamor so ga pripeljali nezavestnega.
Pazite na otroke! — Posestnica Frančiška Luznar na Mlaki je pustila dne 4. m. m. svoje štiri majhne otroke v starosti od pol do sedem let same doma in šla v Kranj. Triletni Peter je med tem časom iztaknil na omari vžigalice, s katerimi se je igraj. Vžigalice so se vnele in tudi dečkova obleka. Starejši sestrici sta kmalu priskočili na pomoč in polivali dečka z vodo, toda bilo je prepozno, zakaj deček je bil že tako hudo opeče», da je druigi dan umrl.
Šentjanška premokopna družba na Dolenjskem je sklenila na glavnem zborovanju, da se razide in opusti obrat. Ako bi hoteli nadaljevati s kopanjem premoga, bi potrebovali pol miljona kron.
Premog na Dolenjskem. V rudokopu na Hrastnem pri Mokronogu napreduje delo prav dobro. Zdaj trasirajo tir do železniške proge za prevoz rude. Kopljejo tudi v Ostrožnih u pri Mokronogu, kjer je tudi železna ruda in so baje zasledili tudi premog.
Usodepolna vožnja. Dne 6. m. m. v pozni noči peljala sta dva posestnika iz doberniške občine, Cr-van in Hrovat, vsak po en voz zmletega žita iz mlina v Žužemberku, domov. Na cesti, ki pelje od Krke po strmem bregu v večkratnih serpentinah v Žužemberk, zavili so Hrovatovi voli pri zgove-nji serpentini iz ceste in padli z vozom vred na spodnjo cesto, kjer se je nahajal ravno Črvan s svojim vozom. Crvanovi konji so se v sle d padca Hrovatovega voza tako ustrašili, da so voz šiloma čez cestno ograjo nazaj potisnili in tudi ti z vozom vred več metrov globoko padli čez breg. Sreča v nesreči je, da se ni niti žival, noben voznik poškodoval in sta drugo jutro domov odpeljala. Kakor povsodi, bil je tudi tukaj vzrok alkohol, katerega, sta se Črvan ^ in Hrovat v Boncovi gostilni v Žužemberku navlekla in nista bila zmožna za vožnjo.
Nezgoda na delu. Delavec Matija Avbelj, zaposlen na cirkular-ni žagi trgovca z lesom Frana Hainriharja na Trati pri Škofji Loki, je prišel te dni z desno roko preblizu cirkularne žage, katera mu je raztrgala roko in zmečkala prve člene na kazalcu, sredincu in prstancu.
Napad. Martina Prešerna iz Pečice pri Radovljici in njegovega 211e<tnega sina Milana sta 15. m. m. ponoči pred neko gostilno v Rečici brez vsakega vzroka napadla dva fanta in ju z nožem in gorjačo nevarno ranila.
naročnina na “Gl** e $2.00 (dva tolarja).
PRIMORSKO.
Samomor 171etnega fanta v Gorici. Dne 14. m. m. zvečer okoli pol 8. se je ustrelil v spalni sobi urarja in zlatarja Aleksandra Ambrožiča v Gorici njegov 171etni vajenec Hiuko Jekler z Bleda. Našli so ga mrtvega. V eni roki je imel samokres, v drugi pa listek papirja, na katerem je staio napisano: “Ustrelil sem se zaradi tega, ker sem se zameril sestri od tiste, ki je pri Vokulatu in me ne mara več videti. Via Coronini 4.” Fant se je ustrelil torej vsled nesrečne ljubezni, zaljubljen je bil v 171et-no delavko v Stračicah Anico Per-tot v Koroninijevi ulici. Fant je bil v zadnjem času popolnoma zmeden in je izvršil samomor v zmedenosti.
Vojak utonil. Dne 13. m. m. so
imeli pionirji na -Soči svoje vaje, pri katerih je padel v vodo pionir. Nek desetnik je skočil za njim, da bi ga rešil, a nesreča je hotela, da je utonil, medtem ko se je rešil po nesreči v vodo padli pionir.
Strela. Dne 29. aprila je strela ubila v Neblem 121etnega dečka Alojzija Goloba v domači 'hiši. — Isti dan je strela udarila v Britofu v dimnik hiše Mihaela Kodermaca ter ga nekoliko poškodovala. —
Stražnik ustrelil mornarja. Nekaj mornarjev in podčastnikov torpedovke “Trabant”, ki je usidrana v bližini ladjedelnice Da-nubius na Reki, je ustavil ponoči, ko so se vračali na torpedovko, stražnik ladjedelnice. Mornarji se za njegov prvi klic niso brigali is neki podčastnik je šel naprej tudi po drugem klicu. Stražnik je u-strelil in zadel podčastnika v ramo. Ranjenca so odpeljali v bolnišnico, stražnika premenili in uvedli -drogo preiskavo.
Ponesrečen železničar. 37 letni železniški skladiščni mojster I. Godnik v Trstu, je zadel, ko je stopil s tramvaja, v mimoidočo kočijo, ki ga je vrgla z vso silo ob zid. Pri padcu si je razbil Godnik črepinjo. Odpeljali so ga v bolnišnico, njegovo stanje je zelo resno.
ŠTAJERSKO.
Anarhist v Trbovljah? Rudar Anton Paneak iz Trbovelj je odnesel strelnemu mojstru Antonu Jordanu pred kratkim več dina-mitnih patron in smodnika. Tatvino so kmalu opazili in ker je bil /Pansak znan, da goji anarhistične nazore (?) in je baje med delom izražal prav nevarne grožnje, ki so kazale, da ima zločinske namene, so ga orožniki takoj pričeli zasledovati. Pansaka so prijeli v Litiji. — Če le ne vidijo boječi ljudje strahov pri belem dnevu.
Otroka sta umorila. Jožefa Blak-šie iz Kozjega je porodila 3. marca 1912 nezakonskega otroka. 0-če otroka je bil 521etni oženjeni posestnik Franc Dobrina, ki je moral plačevati na mesec po 10 K za otroka. Dobrinova omožena liči Cecilija Blakšič, ki je svakinja nezakonske matere, se je bala, da bo prikrajšana na dedšeioi, če bo moral oče dolgo časa plačevati za otroka. Zato sta sklenila z očetom, da umorita otroka. 3. m. m. je spal otrok sam doma, ker so bili vsi domači na polju in takrat sta umorila otroka na ta način, da sta mu nanila v usta solno kislino. Ko je prišla opoldne otrokova mati domu. je bil otrok že mrtev.
Težka nezgoda pri streljanju z možnarjem. O binkoštih so streljali v Mišidolu pri Laškem z mož-narji. Možnar je sprožil 141etni Miha Guček. Ker pa se možnar ni ¡hotel takoj sprožiti, je podrezal s kocinastim kosom v smodnik. Pri tem se je smodnik vnel in ves naboj je puhnil dečku v obraz. Tudi na desni roki je dobil poškodbe. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico, a najbrže ne bo okreval.
Nevama igra. V Polzeli so se igrali 13. m. m. dečki s puško, ki i jo je bil eden dečkov skrivoma odnesel očetu. Ravnali so pa tako neprevidno, da se je puška sprožila in kroglja je zadela 141etnega mlinarskega učenca Andreja Rudnika. Rudnik je zavpil in se zgrudil mrtev. Kroglja mu je bila predrla možgane.
Tatinska družba. Zadnje dni je vdrlo na Bizeljskem nekaj hrvaških tatov v trgovino Andreja Ko-
sa m odneslo mnogo blaga in denarja, vsega skupaj do 2000 K vrednosti. Isto noč so tatovi pobrali bizeljskemu župniku Rakte lj i vse meso, slanino in mast iz kamre.
KOROŠKO.
Cigani med seboj. V okolici boroveljski sta dve ciganski rodbini Tambmau in Lincik, ki se preživljata z godbo. Med obema rodbinama vlada strašna zavist in sovraštvo, in večkrat je prišlo med obema že do krvavih spopadov. Po praznikih sta trčili zopet skupaj. Taubman je ustrelil na Lincka. 'Zadel ga je lahko,' toda bil bi še streljal, da se niso vrgle na njega ženske, ki so ga toliko časa zadrževale. da je Linck pobegnil. — Taubmana so zaprli, on prizna, da je hotel namenoma umoriti svojega konkurenta.
Poizkušen samomor v vojašnici.
V celovški vojašnici se je v levo stran prsi ustrelil topničar Karol Šimnnek od 9. topničarskega polka, najbrže, ker ni imel veselja do vojaške službe. Rana je smrtnone-varna.
Mrtvo so našli štiri ure od Djek-še pod neko skalo 601etno Marijo Roganovo. Nabirala je planinske cvetlice in pri tem bržkone padla čez strmino.
Nepreviden avtomobilist. Pri
Borovljah je trčil neki avtomobil, v katerem je bil šofer in neka natakarica, v voz nekega kmeta iz o-kolice, ki se je peljal v Glinje. Voz je odletel v steno neke hiše in se razbil, kmet je nevarno, morda smrtno ranjen, žena je nepoškodovana. Konja so morali vsled dobljenih poškodb ubiti. Nesrečo je zakrivil šofer, ki se je, kakor pravijo, bolj brigal za natakarico, kot za voz.
Vojaški begun. Ob Glini pri Celovcu so našli vojaško uniformo nekega huzarja, ki je pobegnil iz Jezernice. Mislili so prvotno, da je mož skočil v vodo, toda pozneje se je dognalo, da je bila to le zvijača, kajti ubeglega huzarja so aretirali v Grebinju.
RAZNO.
Dvajset let zaprta. Vsled ovadbe je policija v Ženevi preiskala neko stanovanje in našla v njem ženo, ki je bila že dvajset let zaprta v svoji sobi. Žena je bila v strahotnem položaju in so jo morali takoj prepeljati v bolnišnico. Njena rodbina je obtožena.
Legar med turškimi ujetniki. V
kaznilnici v Sofiji, glavnem mestu Bulgarske, v kateri je kakih 500 turških ujetnikov zaprtih, je izbruhnil legar. Dozdaj je zbolelo skoraj do sto mož.
Ljubavna tragedija. Iz Franko-broda poročajo: VAieki hiši v kolodvorskem okraju je nedolgo tega ponoči hotelski sluga Moench vlomil v stanovanje svoje neveste, pri kateri je zalotil svojega tekmeca Franca Kleina. Moench je potegnil revolver ter parkrat ustrelil na dvojico. Dekle je bilo težko ranjeno. Klein je bil ustreljen v glavo in je kmalu na to u-mrl. Moench je na to samega sebe nevarno ranil.
Samomor madžarskega aristokrata. Iz Budimpešte poročajo: 241etni grof Ladislav Keglevich, sin elana magnatske zbornice in komornika grofa Julija Keglevi-cha, se je v mestnem gozdu ustrelil. Pri njem so našli štiri vinarje in nekaj brezeenib precioz. Grof Keglevich je bil prejšni večer v klubu in se je ponoči odpeljal v avtomobilu z grofom Evgenom Keglevichem in njegovo soprogo v njihovo palačo. Ne ve se. kako je prišel v mestni gozd. Grof Ke-glevich je živel že dalj easa v finančnih težkočah. Po Smrti svoje matere je podedoval veliko premoženje, ki je je v kratkem zapravil. Pozimi je imel grof Ladislav Keglevich jako kočljivo afero. — Pri neki zabavi v “Palais de dan-se” v Budimpešti je zmanjkal baronu Ura.vu, ki je bil ves večer v družbi grofa Keglevieha, tisoč-kronski bankovec. Dolžili so natakarje. da so ukradli bankovec. — Končno so vso družbo odpeljali na policijo. Međ'potoma je neki de tektiv zapazil, da je grofu Kegle-viehu padel bankovec iz žepa.
Če hočete zgubiti prijatelja, posodite mu denar!
Kedar prosi, zlata -usta nosi,
Kedar vrača, hrbet obrača!
Takih dobrih prijateljev je jako malo. Ako se hočete izogniti neprili kam zaradi posojila denarja takim na-pačnim prijateljem in če ne morate zgubiti svojega denarja tedaj naložite svoj denar obrestonosno na varno banko. Če to storite se Vam ni treba bati, da bi vam ga tatovi ukradli ali ga pa ogenj vničil. Vloge prijemamo od $1.00 naprej. Iz malega raste veliko. Isto tako vljudno Vam postrežemo kedar prinesete samo en dolar, kot če bi prinesli več. Od vlog plačamo 3% obresti na leto. Obresti so plačljive vsakega pol leta. — Pričnite hraniti še danes.
Ameriška Državna Banka
1825—1837 Blu Hni Br1 Vogal Loomis St., Chicago, Ul. hraniteljica vladnih poštnih vložkov.
GLAVNICA IN VLOGE $1.850.000.00
JAN KAREL, predsednik,	J. p ¿TEPINA, blagajnik.
Lladne "TeaS* od,.8-30 d°P°ldne, do 5.30 popoldne, ob sobotah do 9 ure zvečer, ob nedel-ja<n pa od 9 dopoldne do 12 ure opoldan.
Denar pošiljamo v Evropo po veliko nižjih eenah kot pa pošta.
Govorimo vse slovanske jezike.
|	SLOVENCI, Ki HOČETE BITI POŠTENO POST
fRL.	-i JL ;!f ®	obračajte se do
Np	i’a"1-"'
S	E>spar Državne Ranke
1
1
S
Zanesljiv bančni zavod, pod DRŽAVNIM nadzorstvom.
Sprejema denar na hranilne vloge in plačuje 3% od vsega vloženega denarja. Denar se vzdigne brez odpovedi. Slov. Narodna Podp. Jednota vrši; svoj denarni promet potom Kas par Državne Banke.
VSAKA IZGUBA NEMOGOČA!
Kaspar Državna Banka pošilja DENARJE V STARO DOMOVINO. Ravnotako drafte na vse dele sveta po kur-znih cenah. Denar izplačan najhitreje. K. D. Banka stoji v zvezi z najbogatejšimi slovanskimi bankami v stari domovini.
Na milijone kron je bilo poslanih v Avstro-Ogrsko monarhijo in v druge dele sveta potom te banke, in nihče ne more reči. da se mu je cent izgubil. Varnost, točnost in hi-trost je naše geslo.
Na denarne pošiljatve izven Chi£age se polaga največjo pozornost, in je denar tisti dan odposlan, ko ga mi prejmemo. Vse izven Ohicage poslane -denarje se maj pošilja skozi “Post Money Order” ali skozi zanesljive banke. MENJALNICA TUJEZLMSKEGA DENARJA.
KASPAR DRŽAVNA BANKA PRODAJA parobrodne listke za vse najboljše premorske družbe po kompanijskih cenah.
Pišite v slovenskem jeziku. Potniki, ki potujejo potom Kaspar Državne Banke so v najboljših rokah. V New Yorku pričakuje potnike zanesljiv bančni zastopnik in sipreme ljudi na ladjo in poskrbi za prtljago, s čemur se potnikom odvzame velika skrb in delo.
ICA.SFA.R STATE
1900 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO, ILL..

mmmmm	mmmmmmmmmm mmmmmmmmmm
•	Ovirano delovanje
•	------------------
8
8
Naše vsakdanje delo bi moralo biti tako upeljano, da se vzdržimo aktivni in da na ta način porabimo ves čas in vso našo zmožnost. Na ta način ostanemo zdravi in močni. Nikoli ne smemo dopustiti, da bi kaj oviralo naše organe pri njih delu, kar bi bilo našemu celemu telesu v škodo.
Toda celo največja skrb ne more včasih preprečiti, da se ne bi naši organi vle-nili ali pa popolnoma prenehali delovati. Zgodi se, da se želodec brani sprejemati hrano ali morda vsaj ne sprejema toliko hrane, kolikor je potrebuje telo. Včasih tudi jetra ali čreva ne delujejo in posledica je zaprtje. V takih slučajih, kjer so prizadeti prebavni organi, je najboljše zdravilo
Trincrjcvo ameriško zdravilno grenko vino.
Isto bo izčistilo ves sistem, brez kakih bolečin ali neprilik. Ojačilo bo tudi
prebavne organe in poleg istih tudi celo telo. Isto bo:
venara Tunara
'ErvMI
jitCfftTZRt»
USTVARILO DOBER TEK POVEČALO RAZKROJITEV IN ODSTRANILO ZAPRTJE, NOTRANJE BOLEČINE IN KRČ, GLAVOBOL, ZLATENICO, KOLCANJE IN BLJUVANJE.
Isto bo pomoglo v vsih takih boleznih pri katerih trpi želodec in vsled katerih zgubimo apetit, smo zaprti ali se čutimo slabo. To zdravilo želimo priporočati za slučaj nervoznosti, povzročeni vsled neprebave in za ženske nerednosti, povzročene vsled kroničnega zaprtja.
Za dobiti v lekarnah in pri
JOS: TRINER
1333-1339 So. A »hIrti d Are.
Chicago, 111.
eeeeeeeeeee•

————a—*
VABILO
na plesno veselico, katero priredi
društvo sv. Barbare št. 68 K. S. K.
J, v Westmoreland City dvorani.
Začetek točno ob 6. uri zvečer 28. junija.
Vljudno vabimo vse rojake in rojakinje, posebno vse sosedna društva, dase te naše veselice polnoštevilno udeležijo; v enakih slučajih bode tudi naše društvo pripravljeno na pomoč.
Vstopnina za moške $1.00
Ob enem naznanjam članom našega društva, da smo pri zadnji seji sklenili da daruje vsak član $1.00 v društveno blagajno, ako se ne vdeleži veselice. — To ve Ija za vse člane, tudi one, ki so oddaljeni. Izvzeti so le bolni člani.
Društvena blagajna je prazna zaradi izplačevanja bolniške podpore in isto tudi vsak zahteva, bodisi v bližini ali oddaljeni. Toraj rojaki in rojakinje na svidenje 28. junija. Bodimo 'složni in pokažimo drugim narodom, da smo v resnici vsi za enega in eden za vse.
Za dobro postrežbo, izvrstno zabavo. pijačo in prigrizek skrbel bode odbor.
Franc Kastelic, pred«.
VABILO
na piknik, katerega priredi društvo št. 41 S. S. P. Zveze
in sicer na prijazni farmi
brata Fred. Ogulina na Ambridge,
Pa. v nedeljo 15. junija.
Začetek ob 9. uri zjutraj.
IS tem se vljudno vabi vse rojake in rojakinje v okolici, posebno pa elane sosednega društva S. N. P. Jednote, da se te naše veselice v obilnem številu vdeleže, katero 'naklonjenost bo naše društvo ob enaki priliki prijazno v pošte val o in se povabilu odzvalo.
•Za izvrstno postrežbo in tudi zabavo bo preskrbljeno v vseh ozirih, torej na svidenje v nedeljo na farmi.	ODBOR
VABILO NA IZLET,
katerega priredi
Slov. Del. Pev. Zbor “OREL”
dne 15. junija 1913 ob 11. uri dopoldne
v Lake Side Grove, Ewing Ave. in 96. cesta v So. Chicago, 111.
Kjer je omenjeni izlet prirejen za povzdigo slovenskega petja, za-toraj navljudneje vabimo cenjeno občinstvo iz Chicage, So. Chiea-ge, Pullman in bližnjih slovenskih naselbin, da nam izkažejo bratsko naklonjenost in čutečnost do miljenih slovenskih pesmi. Toraj vsi na plan omenenega dne. Na razpolago bo vsakovrstne zabave. Nastopilo bo več pevskih zborov.
Pri kegljanju bodo tri nagrade.
Točilo se bo izvrstno pivo. in dober prigrizek bo na razpolago.
Na veselo svidenje kliše:
ODBOR
Vabilo na veliko društveno slavnost,
katero priredi Slovensko Delavsko Podporno in Penzijisko Društvo št. 9 v Skidmore, Kansas, kot razvitje nove društvene zastave
DNE 29. JUNIJA 1913.
Po razvitju zastave se vrši prosta zabava, h -kateri se tem potom vabi vsa sosedna društva in rojake, da se odzovejo vabilu. Vzemite električno karo in izstopite na št. 10. potem se koraka eno miljo zapadno do nas. Vstopnina 25c za možke, ženske proste. Z-a točno postrežbo bo skrbel	ODBOR.
VABILO
na plesno veselico, katero priredi
društvo št. 123 S. S. P. Z.
v korist društvene blagajne v Detroit, Mich.
v soboto 21. junija točno ob 6. uri zvečer v dvorani g. Demscha-ka na vogalu Jefferson in Anderson cesta.
Vljudno vabimo vse rojake in rojakinje, sploh društva, da se v polnem številu udeleže omenjene veselice, enkrat Vi nam drugič mi Vam.
'Toraj s prijateljskim namenom na pomoč, upamo da ne izostanete, za v-se potrebno preskrbi in vljudno vabi	ODBOR.
VABILO!
na plesno veselico, katero priredi
društvo št. 10 S. S. P. Z.
v Moon Run, Pa.
v soboto 14. junija točno ob 6. uri
zvečer v dvorani sv. Barbare.
Tem potom vljudno vabimo vse tukajšne rojake in rojakinje, sploh vse sosedna in razna društva, da se polno številno vdeležijo omenjene veselice. Enkrat vi nam, drugič mi vam!
Torej s prijateljskem namenom na pomoč, ker čisti dobiček je namenjen v društveno blagajno. U-pamo, da neizostanete. Za vse potrebno preskrbi in najvljudneje vabi	ODBOR.
Društvo št. 71 S. S. P. Zveze v Marianna, Pa.
vljudno vabi rojake in vsa sosedna društva na vrtno veselico z razvitjem zastave
— 4. JULIJA. —
Vstopnina $1.00 za možke, ženske proste. Za točno in dobro postrežbo jamči	ODBOR.
RAZNE NOVICE.
Tudi nekaj statistike.
Združene dobrodelne družbe v Ohicagi apelujejo na občinstvo za pomoč in obenem p-ošlejo mali letak, da dokažejo nujnost podpor. Tabela kaže Vzroke, ki so krivi da 17,000 rodbin s 70,000 člani bedo trpi. Ta tabela je pa tudi odgovor za tiste, ki trdijo, da je revščina povzročena po značaju posameznih oseb in da bi lahko bila odvrnjena skozi štedljivost in treznost.
Naslednje so v številkah navedeni slučaji', kjer je bila potrebna podpora in sicer:
Brezdelnost 4620, hipna bolezen 4311, jetika 1361, nosečnost 1285, pijanost 1205, smrt 756, nezgode 674. starost 634, moraličen propad 468, zaporne kazni 388, lenoba in nestanovitnost 360, slabo stanovanje 318, prosjačenje 292, industri-elne nezgode 188, slaboumnost 239, norost 237, spolne bolezni 202. nezmožnost 157, božjast 140, rokodelske bolezni 46, podpora prišel j nikom v poslednjih treh letih 177.
Ako se natančno premisli ta zaznamek, tedaj se pride do prepričanja, da večina navedenih vzro k o-v izvira direktno iz današnjega dobičkarskega sistema. Ta sistem izkoriščanja pa rodi vse bolezni od hipne do jetike.
Skesani tat.
Walter F. Shourds, kateri je svoječasno imel zaupno službo pri Merchant’s Union Trust Co. v Fhiladelphiji, Pa. in pred dvema leti, potem ko je s seboj vzel $1,400,000 v vrednostnih papirjih in $30.000 v gotovini izginul, brez da bi ga mogla zaslediti polieija ne zasebni detektivi, je minuli petek sam nazaj prišel ter se javil pri sodniji v Fhiladelphiji, kjer je vrnil poneverjeno svoto.
Shourds je baje s poneverjenem denarjem vspešno trgoval in je sedaj bogat — mož, ki ne bo kaznovan, ker mu je bila svoboda zagotovljena, ak-o ukradeni denar povrne. — Gentleman!
Japonska vstraja pri svojem mnenju.
Washington, D. C. — Japonska je govorila svojo posledno besedo glede kalifornske “Alienlandbill” in sicer je bil tozadevni dopis predložen predsedniku Wilson, da pride v razgovor y kabinetu.
(Prvi korak bo s tem storjen, da se da Japonski ofieielni odgovor, osobito na trditev, da je Webb-zakon istopomemben s kršitvijo pogodbe iz leta 1911.
Morilec svoje žene prijet.
Rim. — V Chiaso ob švicarski meji je bil prijet iz Italije pobeg li in iz Amerike se vrnivši Ascen-zio Moroni, kateri je pred krat kem svojo ženo v gozdu pri Cape strano, na grmado privezal in živo sežgal: Maroni se je bil izeelil Ameriko, a neki prijatelj iz njego ve rodne vasi mu je pisal, da se njegova žena pusti laskati od nje nega bivšega ljubega. S prvim par nikom se je Maroni vrnil v domo vino in na svojo ženo gozdu. Obleko ji je strgal raz ži vota, privezal jo na sklad drv sklad zažgal in gledal, kako je do smrti zgorela. Več ovčarjev je vi delo grozen prizor, a niso imel poguma da bi rešili žrtev.
Povečanje delniškega kapitala
iNew York. — Standard Oil Co v New Yorku bo prihodnji teden svoj delniški kapital povišala za $60,000.000, to je od 15 na 75 mi lijonov dolarjev, kakor je bilo New Yorku na obdržanem zboro vanju delničarjev sklenjeno. Vsi delničarji bodo dobili premijo 400 odstotkov od svojih delnic, katere imajo v posesti. Ravnatelji imajo urediti način, kako bodo razdelje ne delnice, kar se bo vršilo 13. ju nija v obliki dividend. Druge oil družbe, ki so pripadale k bivšemu trustu, so svoj kapital tudi povi šale.
Priznava umor
iColumbus, O. — Lee Coge, elan Iron Moulder’s Union v Wheeling. W. Va. je v zveznem okrožnem so dišeu pripoznal, da je leta 1910 v Steubenville ob priliki nekega štrajka umoril tajnega policista John Reardon.
ZASTOPNIKI “GLAS SVOBODE"
ARKANSAS.
Za Alix: F. Krefel.
Za Huntington: J. Zupančič.
Za Jenny Lind in Fort Smith: J. Zajc COLORADO.
Za Denver: J. Šikrabec.
Za Pueiblo: F. Petelin in J. Gaber. Za Somerset: F. Ernožnik.
Za Soipris in okolico: F. Lukanič. Za Leadkville: F. Bizjak.
ILLINOIS.
Za Bradley: G. S-taud-ohar.
Za Brereton: I. Petje.
Za Chicago: Victor S. Skubic.
Za De Pue: D. Badovinac.
Za Edwardisville, 111., F. Demšar.
Za La S-all-e: Paul Berger.
Za Livingston: F. Krek.
Za Lovington: F. Plaazotta.
Za Pullman: J. Tisol.
Za So. Chicago: F. Klobučar.
Za Springfield: A. Pekol.
Za Staunton: J. Klau-žar.
Za Wenona: J. Arhar.
Za Waukegan in North Chicago: J. Gantar.
Za Oglesby: M. Sitar.
Za Witt: D. Sanuškar.
IOWA.
Za Buxton in okolico: A. Pirnat. INDIANA.
Za Clinton: J. Albrecht
Za Indianapolis: J. Bruder.
KANSAS.
Za- Breezy Hiil: M. Smolčnik.
Za Dunkirk in Radley: L. Lekše.
Za Frontenac: J. Kolar.
Za Girard m Franklin: J. Žager.
Za Mineral in Stone City: P. Jurše. Za Skidmore: J. Zakrajšek.
Za Stone City: J. Zaitz.
Za Yale in Pittsburg: L. Cvetko.
KENTUCKY.
Za Browder: L. Jeras.
MINNESOTA.
Za Aurora: V. Mikulin.
Za Blwablck: J. Delak.
Za Chisholm: J. Judnlč.
Za Ely: M. Fink.
Za Eveleth: J. Pogačnik.
Za Gilbert in okolico: A. Sterle. Potujoči: Louis Wesse!.
Za Pineville: S. Mahnič.
MISSOURI.
Za Naylor in okolico: F. Levar. MICHIGAN.
Za Baltic in okolico: M. Likovič.
Za Calumet: Pe*er J. Špehar.
Za Detroit: Joe Kotar.
MONTANA.
Za Bear Creek: Jos. Jerman.
Za Butte: L. Šporar.
Za East Helena: F. Smith in Miss. M. Strainer.
Za Red Lodge: F. Razboršek.
Za Roundup: J. Cerovšete.
OHIO.
Za Barberton: J. Balant.
Za Cleveland: Ig. Smuk in F. Mež-narich.
Za Colllnwood: F. Požel, J. Potočar Za E. Palestine: S. Čute.
Za Girard: A. Strah.
Za Lorain: F. Ažman.
Za Newburg: J. Križmanič.
Za Youngstown; Struther in Lowell-ville: Math Slabe.
OREGON.
Za Oregon City: J. Kurnik, PENNSYLVANIA.
Za Adamsburg: M. Pompe.
Za Bessemer: J. Serjak.
Za Brougton: J. Žitnik.
M0ZE
Pove kako zamorete ozdraviti doma.
Vsak moški, katari je bolan, bi moral pisati po to zanimivo brezplačno knjižico.
Vredna je $10.00 vsakemu bolnemu moškemu. Ta knjižica pove zdravemu človeku, kako seje treba čuvati bolezni. Mladenič, kateri je na potu, da se oženi, bo profitiral, ako_ čita to knjižico. Ako trpite na želodčnih teškočah, bodisi na slabi prebavi ali na zaprtju, ali na jetrih, drobu, ledvicah ali ntekurni bolezni, slabih živcih, izgubljeni moči, nočnem gubitku ali na impotenci; zastrupljenju krvi ali sifilis, skrofnli, nečisti krvi; kapavki (triper) ali na kateri drugi spolni bolezni, kije dobljena pred kratkim; ako ste slab, nervozen, melanholičen, vedno utnijen in telesno potrt, ali ako trpite na posledicah razuzdane mladosti, revmatizmu ali na kateri drugi moški bolezni — ta knjižica vam pove, kako zadobiti hitro in stalno zdravje tajno in privatno na vašem domu. Pove razumljivo zakaj trpite in kako zamorete ozdraviti. Vsebuje take stvari, katere bi moral znati vsak moški, mlad ali star, reven • ali bogat, samskiali oženjen, bolan ali zdrav in kateri bi se moral tudi ravnati po teh stvareh. Dobri nasveti, kiji naiđete v tej knjižici, so velike vrednosti. Ako se ni drugim zdravnikom posrečilo ozdraviti vas, ne plašite se radi tega — ne obupujte, temveč pišite še danes po ta kažipot k zdravju.
POŠLJITE KUPON ZA BREZPLAČNO KNJIŽICO ŠE DANES.
S tem, da liani piSete, nimate niti najmanjših obveznosti naprani nam. Mi ne pošiljamo nobenih zdravil poprej, dokler -jisr aaro--čena in plačana. Poštnino za knjižico plačamo mi in pošljemo jo v navadnem zaprtem zavitku, tako da nihče ne ve ca; ;e
DR. JOS. LISTER & CO.. AUS. 801. 208 N. FIFTH AVE.. CHICAGO, ILL.
Gospodje:—Pošljite čim prej vašo brezplačno knjižico na vaše stroške. Razume se, da s tem jaz nisem niti malo obveza: vam glede kakšnih stroškov.
Ime...............
Naslov .
Za Burdine, Federal in Presto:	J.
Taučar.
Za Oanonsburg in okolico: B. Godec. Za Imperial: M. Mladkovlč.
Za Cla-ridge: A. Praček.
Za Oonemaugh: F. Dremelj.
Za Darragh in okolico: J. Hauptman.
Za Fredericktow-n: M. Jaklevie.
Za Forest City ln okolico: F. Leben Za Greemsburg: F. Matko, bartender.
Key Stone Hotel.
Za Du-nlo in okolico: L. Strle.
Za Cliff Mine: M. Petrich.
Za Johnstown—Cambria: J. Pavlovčič.
Za Johnstown—Moxham: J. Kocjan Za Lloydell: J. Culkar.
Za Manor ln okolico: F. Denuhar
Za Fitz Henry in okolico: F. Juvan Za Herminie No. 1 in okolico: Ign Kolar.
Za Wick Haven: Jos. Lenček.
Za WiLlock: Jos. Maček.
Za McDonald: F. Miklatičič.
Za Export in okolico: J. Prostor.
Za Marianna: M. Čebašek.
Za Moon Run: Jos. Seme.
Za Morgan: J. Pleteršek.
Za Pittsburgh: A. Skerbetz.
Za Sharon: J. Pavlenich.
Za West Newton: B. Vertačnik.
Za Yukon: .T. Widmar.
Za Irwin, Herminie II. in Wen-del: F. Seks.
Za Midway in okolico: M. Strupek UTAH.
Za Koenilworth: J. Juvan.
Za Sunnyside: J. Lončarich.
Za Winterquarters. Scofield In Clear Creek: Mike Kerstnik.
WASHINGTON.
Za Black Diamond: M. Pečnik. WISCONSIN.
Za Kenosha: F. Zabukovec.
Za Milwaukee: John Lenko.
Za Sheboygan: F. Stamcar.
WYOMING.
Za Rock Springs: A. Justin. L. De-niišar in Fr. Pogorelc.
Za Sublet in okolico: F. Kolar.
W. VIRGINIA.
Za Thomas: M. Hribar.
POTUJOČI:
Za Vzhod: M. Kranjc.
Za Zapad: A. Jeram.
Za Severo zapad: J. Keržtč.
Za Pennsylvanijo:	A. Zidanšek.
*
ROJAKE v onih naselbinah kjer še nimamo stalnih zastopnikov, prosimo, da se zglasijo za zastopništvo. Z o-hratno pošto pošljemo potem vse potrebno. Sicer pa ima pravico naročnike nabirati vsak 'pošten Slovenec.
Zahvala in prošnja.
Meseca marca t. 1. sem se s prošnjo obrnil do nekterih slovenskih podpornih društev jih proseč za milostno podporo v moji nesreči;
fes so se velikodušno odzvala sledeča dnuštva S. S. P. Z. • št. 89: $1.90: št. 4: $11; št. 79: $6.75: št. 85 : $3 ; št. 10 : $3.90 ; št. 42 : $2.80 ; št. 68 : $2.25 : št. 73 : $5 ; Št. 92 : $3 ; št. 15: $4.40.
Najiskrenejša hvala vsem darovalcem za meni izkazano dobroto, ker so mi olajšali čez vse bedni položaj. Obračam se še do ostalih podpornih društev s prošnjo, da hi blagovolili po svoji milosti meni v pomoč priskočiti in se že sedaj zahvaljujem za velikodušnost, s katero mi pomorejo v moji skrajni sili.
West All-is, Wis.. 1. junija 1913.
Matija Podjed, 408 Havlev Rd.
8TALNO OKREVANJE
Možjeozdravljeniv5dneh®OJA
■81 llin I8ll	—MB—B—tN BOLEČIN.
Ozdravim vsacega, kdor fcrpt na Varloocell, Structuri; dalje ozdra. ▼trn nalezljivo zastrupljeni«, živčno nezmožnost, vodenico Im bolezni
| tičočich se moških. Priaite k nam vsi, ki »te se nevspešoo zdravili pri v drugih zdravnikih. Moja 15 letna praksa vam j<- na razpolago in jamči popslno ozdravljenje. Govorimo v vseh jezikih.
Ozdravim pozitivne želodec, pljuča, ledice In neprilike v Jetrih.
(Za neuepoSoo cdravijenje ml treba plačati.)
TAJNE MOŠKE BOLEZNI
GUBA NAGONA,BOVEZ-ZlVLEDICAH IN JETRIH
zdravim hitro za stalno In tajno. Živčen« onemoglosti, slabost, na. por, zastrupljen)« la zguba vode.
PLJUČ A
naduho, Bronchltls, srčne bolezni in pljučne zdravim po moji najnovejši metodi.
Nasvet zastonj.
DR. ZINS, 183^
ZASTRUPLJEN-JE KRVI
ln vseh drugih kožnih bolezni, kakor prišče, lucije, onemoglost Itd.
ŽENSKE
BOLEZNI
bel! tok, bolečine v oza-ture. garje, otekline, pod ju in druge organske bolezni zdravim za stalno.
Preiskovanje zastonj.
med Randoipb & Lake Chicago
Odprto od S g) utr« J do 8 zvečer. OP nedeljah od 8 z j utr. de 4 pop.
SPECIJALIST ZA MOŠKE IN ŽENSKE.
Clark
Najstar«jša slovanska tvrtka
EMIL BACHMAN
lil 9 So, Centre Uve., Chicago,
Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, tari tem pa zelo zmerne cene.
Neštevilno zahval in pripoznanj jamči a« pristnost in okusni izdelek naročenih potrohlfikr Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik.
Compagnie Générale Transatlantique
Iz New York ▼ Avstrijo ¿«o Havre Basel.
Potniki tretjega razreda deMvsjo brezplačno hrano na parnikih družb«, snažne postelje, vino iti razna umi jedila.
Pristanišče 57 North Utor vznožje 15th St., New Yorfc Cit>
HITRI POŠTNI PARNIKI odplujejo vsak četrtek ob io. uri zjutraj* S. S. France nov dvovijak)	s. S. La Proveno«
B. S. La Lorraine	s. S. La Savoie
Najboljše udobnosti v III. raxredu.
Odplujejo vsako soboto ob 3. pop.
S. S. Rochambeau (nov. dvovijak)	S. S. Chicago
S. S. Niagara	¡3. g. La Touraiae
Glavni zatop na 19 State St., New Yjrk	MAURICE W. KOZM1HS
glavni zastopnik za zapadu. 139 N. Dearborn St. Chieag»,

Knjiga
“ŠKOF PROTI ŽUPNIKU,”
Spisal na temelju resničnih dogodkov in aktov PAVEL SVETLIN, bo kmalu pošla. Kdor se torej zanima za to velezanimivo razpravo naj poseže po knjigi. Ista stane 35 centov poštnine prosto in jo je dobiti pri
GLAS SVOBODE CO.
3622 IV. 26th St. Chicago, Ul.
NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE
MRODM TISKARNA
2146- SOJjBLOEj (ISLAND-AVE., CHICAGO, ILL.
TELJCANAL 443
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem, Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društva in trgovce.	... ... ... . .