ANNALES • Ser. hist. nal. • 11 - 20í)1 • 2 (25) izvirni znanstveni članek UD K 56.02:551.781(497.4 Fiesa) prejeto: 14. 9. 2001 NUMULITI IZ APNENČEVEGA TURBIDITA PRI FIESI (SLOVENIJA) Ra ¡ko PAVLOV EC Oddelek za. geologijo, Naravoslovnotehmška fakulteta, SMOOO Ljubljana, Aškerčeva 2 IZVLEČEK Pri Fiesi nedaleč od Pirana ob slovenski obali so v delu srednjelutecijskega apnenčevega turbidita številni numuliti. Večina pripada vrsti Niummulii.es millecaput, nekateri so tej vrsti podobni in bi jih ob boljšem materialu kazalo opisati kot novo vrsto ali podvrsto. Podane so pripombe k opisom numulitov iz različnih dežel. Ključne besede: foraminifere, flis, eocen, Slovenija NUMMULiT! MELLA TORBIDÍTE CALCAREA DI FIESSO (SLOVENIA) SiNTESi Nella torbidite calcárea medio-eocenica della loe a i Ha di Fiesso, situata sulla costa slovena, sono stati trovad numerosi nummuliti. La maggioranza di questi appartiene alia specie Nummulites míllecaput. !..'autore suppone che, avendo a disposizione ma tori a le migliore, altri esempíari assomiglianti a (ale specie potrebbero venir descritti come nuova specie o sottospecie. NeU'articoh vengono commentate le descríztoni di nummuliti provenienti da varíe nazioni. Parole thiave: foraminiferi, flysch, eocene, Slovenia 295 ANNALES • Ser. hist. nal. 11 2001 • 2 (25) Rajko PAVLOVEC ML'MIJLITI 12 APNENČEVEGA TUttBIOITA PRI FlfSI Bl OVFNIIAj, 29S006 UVOD V slovenskem delu Dinaridov je zelo veliko numu-litin tako v apnencih kot v flišnih plasteh. Nekatera nahajališča so posebej zanimiva predvsem zaradi načina nastajanja. Eno takšnih je tudi ob jadranski obali pri Fiesi blizu Pirana (SI. 1). V spodnjem delu apnenčevega turbidita je izredno veliko numulitov (SI. 2) in mnogo manj drugih fosiiov. Ta plast se vleče od Pirana mimo Fiese proti Strunjanu ter naprej proti Izoli, kjer množina numulitov pojenjuje. Preučevali smo numulite v tej plasti in skušali razložiti, zakaj je samo v enem horizontu toliko te favne. FIESA Apnenčev turbidit je dobro viden med Fieso, Stru-njanom in Izolo. Zlasti v spodnjem delu je poln numulitov. Prevladujejo megalosferične oblike vrste Nummulites miUecaput Boubce (Pavlovec, 1963, 1969). Drugi numuliti so redki. V kamricah je pogosto limonit. Horizont z numuliti je skoraj monospecifičen. Poleg numulitov je največ diskociklin, redke so asiline, precej je drobcev litotamnij, nekaj je rlentalijev, šc redkeje je opazili bodice morskih ježkov in drobce nekaterih drugih nedoločljivih fosilov. V spodnjih 10-15 cm apnenčevega turbidita so številne dobro ohranjene hišice numulitov. Ponekod je večina hišic položena glede na potek plasti pod kotom 45°, drugod so hišice skoraj vzporedne s plastmi. Nad tern horizontom se dokaj hitro začenja 10-15 cm debel horizont, v katerem je polno bolj ali manj zdrobljenih ali skoraj zmletih manjših delcev numulitnih hišic. Vse to kaže na rahlo razporejanje delcev po velikosti med sedimentacijo. Navzgor postaja sedimcnt še bolj drob-nozrnat, menjavajo se apnenčevi deli s tankimi peščenimi vložki. Sedimentološko in paleontološko sta obravnavani fliš preučevala predvsem s pomočjo nanoplank-?ona Pavšič in Peckmann (1996). Horizont s številnimi numuliti ("iovver limestone turbidite") sta postavila v srednji eocen blizu sredine biocone NP 16 (str. 126). Tolikšna množica numulitnih hišic kaže na prenašanje s tokovi ali manjšimi plazovi. Material je prihajal iz tistega dela karbonatne platforme, kjer je bilo polno predstavnikov vrste Nummulites miUecaput in je bilo morda od tam večje nanašanje s platforme samo v nekaterih obdobjih (Pavlovec, 1982). Ugotovljeno je tudi bilo, da kažejo tokovnice v turbiditnem delu fliša pri Fiesi drugo smer kot orientacija večine numulitnih hišic (Pavlovec, 1969). To pomeni, da jc kamninski material prihajal od drugod kot numulitne hišice. Brez dvorna je bilo na platformi še veliko drugih organizmov, ki jih je v flišnih plasteh pri Fiesi malo. Bogata nahajališča z Nummulites miUecaput in drugimi numulitinami, rdečimi algami, koralami, morskimi ježki, školjkami, polži in še drugimi fosili so pri G ra- ci šču med Pazinom in Pičnom pa tudi drugod v Istri. Nahajališče pr; C rad šoj uvrščajo v mlajši del lutecija (Hagn el 1979). V teh nahajališčih je veliko A n 8 oblik, hišice imajo pogoste anomalije (Pavlovec, 1976b). SI. 1: Položaj nahajališč pri Fiesi ob slovenski obali. Fig.1; Localities at Fiesa on the Slovenian coast. Numuliti iz Fiese Iz apnenčevega turbidita pri Fiesi je bilo pregledano večje število numulitnih iiišic megalosferične generacije (Tab. 1). Nabrane so bilo v naslednjih nahajališčih-Fiesa 1: ob obali blizu Fiese Fiesa 2: ob obali med Fieso in Pacugom, okrog 300 m pred Pacugom Fiesa 3: ob obali med Fieso in Pacugom, okrog 200 m pred Pacugom Fiesa 4: ob obali okrog 100 m od Pacuga proti Strunjanu Pri številčnih podatkih v spodnji tabeli so uporabljene naslednje oznake: Dm = premer hišice v milimetrih / the test diameter in mm R = polmer hišice v milimetrih/ the test radius i rt mm W = število zavojev/whorl number M = premer melagosfere v milimetrih / protoconch in mm SI, S2, S3, S4 = število sept v prvem, drugem, tretjem in četrtem zavoju / number of septa in the first, second, third and forth whorl Tab. 1: Številčni podatki za vrsto Nummulites miUecaput. oblika A. Tab. 1: Numeric data for species Nummulites miUecaput, form A. Dm P. W M ŠI $2 S3 S4 Fiesa I 3,5-5 1,8-2,4 3,1-4,5 0,55-0,95 7-12 13-19 18-36 22-36 Fiesa 2 3,7 5,2 1,9-2,6 3-5 0,5-0,9 6-13 12-24 16-3 5 22-40 Fiesa 3 3,5-4,9 1,7-2,4 3-4,3 0,37-0,92 7-15 14-23 20-33 26-39 Fiesa 4 3,3-6,2 1.6-3,1 3-5 0.32-1,17 812 14-21 20-33 26-39 GračiSče 3,3-4.9 1.6-3,3 3-4,9 0,67-0,9 7-11 13-18 18-24 21-31 318 AN MALES • Ser. hist. nat. • 11 • 2001 ■ 2 (25) Kisto PAVlOVtC: NUM'JIIH ÍZ APNENČfcVtCA TURBIDITA PRI FIÍSI (SLOVEMIlA), 29'i HOG Po zgoraj navedenih podatkih pripadajo numuiiti iz Fiese vrsti Nummulites millecaput (Tah. 1, Si. 1-7). Vmes je nekaj primerkov, ki povsem ,ne ustrezajo (ej vrsti (~ Nummulites aff. millecapul; Tab. 1, SI. 8-9). Njihov protokonh je manjši in variira od 0,4 do 0,47 mm. Se večja je razlika pri septah. Tipičen Nummulites millecaput ima srpasta in pogosto valovita septa, zato so tudi nekoliko daljše kamrice. Tej vrsti podobne oblike iz Fiese imajo krajše kamrice in gostejša septa, ki so velikokrat enakomerno usločena po vsej dolžini. Za vojn i rob je tanjši in zavoji so nekoliko višji kot pri tipičnem Nummulites millecaput. Obliki Nummulites aff. millecaput (Schaub, 1981, Tab. 68) je zelo podoben tudi opisani numulif iz Fiese (Pavlovec, 1963, SI. 21). Podatki za vrsti Nummulites millecaput podobno obliko so na tabeli 2. Primerki iz Fiese imajo nekaj anomalij tako pri Nummuliles millecaput kot pri Nummulites aff. millecaput. Pogosta je različna debelina zavojnega roba, septa so nepravilno ukrivljena ali lomijena, redko so razcepljena. Tab. 2: Podatki za Nummulites aff. millecaput, oblika A iz Fiese. Tab.2: Data for Nummulites aff. millecaput, form A from Fiesa. S4_ 24-4-T|| Sorodne lutecijske oblike pripadajo naslednjim stra -tigrafskim horizontom: Nummulites polygyralus Deshayes - zgornji cuisij, deloma še najstarejši lutecij (Gidai. 1971; Blondeau, 1972; Schaub, 1981; Pavlovec, 1982) Nummulites alponerisis Schaub - spodnji lutecij in spodnji del srednjega lutecija (Schaub, 1981) Nummulites millecaput Boubee - srednji lutecij (Schaub, 1981) Nummulites aff. millecaput - spodnji lutecij in najbrž še spodnji del srednjega lutecija (Schaub, 1981, Tab. 68) Nummulites maximus D'Archiac - zgornji lutecij (Schaub, 1981) Nummulites dufrenoyi D'Archiac & Haime - zgornji lutecij in bartonij (= "biarritzij"; Schaub, 1981). Skupina avtorjev (Serra-Kie! et al., 1998) postavlja N. millecaput v "shallow benthic zone 15", kar je mlajši del srednjega lutecija (srednji lutecij 2), oziroma spodnja polovica NP 16 in P 12. Pri Miietičih v severni Dalmaciji je N. millecaput najden v apnencih iz spodnjega in srednjega dela srednjega lutecija (Pavlovec, 1993). Zelo veliko teh numu- iitov je pod plastmi s številnimi predstavniki podvrste Assilina spira planospira Bou bée, medtem ko jih je skupaj s to asilino bolj malo (Pavlovec, 1987). Za vrsto Nummulites polygyralus smo tudi v Dina-ridih ugotovili, da je živela še v začetku spodnjega lutecija. Pri Gračišču nedaleč od K u bed a so nad alveo-linsko-numuiitnim apnencem lapome in še više nekoliko peščene plasti z glavkonitom. Navzgor slede sivi do rjavi trdi laporji, še više mehkejši laporji, nad njimi je Hiš. V nekaterih horizontih alveolmsko-riurnulitnega apnenca zahodno od ceste Cračišče - Buzet je veliko opeikulin, med katerimi prevladuje spodnjelutecijska vrsta Assilina praespira {Douville). Peščeno laporne plasti vključujejo rakovice. Severno od Gračišča je bila najdena podvrsta I larpactocarcinus punctulatus istrien-sis Bachmayer & Nosan (Bachmayer & Nosan, 1959). Avtorja sicer pravita, da ni jasno, kateremu delu lutecija pripadajo plasti z rakovicami. V geološkem zemljevidu in komentarju (Pleničar el ai, 1973) prištevajo plasti z rakovicami spodnjemu futeciju. V teb plasteh je tudi N. polygyralus. Ker so pod plastmi z rakovicami apnenci s spodnjelutecijsko favno (Assilina praespira, alveoline in drugo; Pavlovec & Pavšič, 1987; Drobne, 1977), je jasno, da je N. polygyralus živel še v spodnjem luteciju, kjer pa se že lahko sreča z majhnimi predstavniki, podobnimi vrsti N. millecaput. Nummulites millecaput je bil najden tudi v Krapp-feldu v Avstriji (von lliliebrandt, 1993), kjer ga zaradi oekofiko manjših velikosti postavljajo v starejši del srednjega lutecija. Rozloz5nik (1929) je napisal, da o široko razširjeni vrsti Nummulites millecaput vemo še zelo malo ("herzlich wenig bekar.nt ist"l. Gidai (1971) je poročal o tej vrsti z Madžarske, Schaub (1981) je v diskusiji opozoril, da pod vrsto Nummulites "millecaput" združujejo različne oblike, med njimi bolj ali manj spIoSčene, večje in manjše. Med drugim je bila opisana oblika Nummulites verconensis De la Harpe, ki je manjša od tipičnega N. millecaput. Novejša dognanja o filogcnetskem nizu od zgomjecuisijskega in spodnjelutecijskega Nummulites polygyralus. prek srednjelutocijskega N. millecaput do N. máximos, ki sega do meje lutecij - bartonij (cona z N. aturicus joly & Ley meri e) so prinesla veliko novega. Vendar še niso dovolj razčiščeni laksonomski znaki, po katerih je mogoče ločiti podobne in sorodne oblike, deloma tudi zaradi variacijskih širin posameznih elementov hišic. Zato še vedno nastajajo nepravilnosti in nejasnosti v determinaciji vrst. 2e samo pri nagnjenosti sept so velike podobnosti. Nummulites alponensis ima v notranjih zavojih večinoma manj nagnjena septa kot N. millecaput. Prav tako ima manj nagnjena sepia tudi Nummulites polygvratus. Prepletajoče številčne podatke vidimo tudi v tabeli 3. I Dm R W M SI $2 Sir [3,9-5,5 2-2,8 3-4,5 0,40,47 7-10 1 3-23 21-13 Stratigrafski podatki 297 ANNAI.ES Ser. hist. nnt. • 11 • 2001 • 2 (25) Si 2: Številni numuliti v apnenčevem turbiditu pri Fiesi. Fig. 2: Numerous nummulites in calcareous turbidite at Fiesa. 298 ANNALES • Ser. hist. nat. I I - 2001 • 2 (25) Rajko PAVLOVEC: NUMUUTI IZ APNčNČEVECA TUK6IDITA PR! FlfSI (SLOVENIJA), 255-306 Tab. 3: Primerjava podatkov za nekatere sorodne oblike (po Schaub, 1981). Tab.3: Comparison of data for some related forms (after Schaub, 1981). Numrnulites premer v mm / protokonh / zavoj/polmer/ oblika A./ form A diameter in mm protoconeh whorls/raciius miliecaput 4-8 0,8 1,2 4/2,7 6/3,2-3,8 alponensis 5-7 0,4-0,8 4/2,5-2,75 5/3,1 6/3,1-3,4 polygyratus 4-8 0,6-1,1 3/2,2-3 4/2,7-3,3 distans 3-5 0,6-0,7 3/1,8-2,8 PRIPOMBE K PODATKOM V LITERATURI Srednja in Zahodna Evropa Vialli (1951. Tab- 5, Si. 19) ugotavlja vrsto Num-mulites miliecaput pri Padernu v severni Italiji v srednjem in zgornjem luteciju. Čeprav slika ni najboljša, je mogoče to vrsto prepoznati po velikem protokonhu, majhnem devlerokonhu in močno srpastih septah. V okolici Rovereta v Italiji je Numrnulites miliecaput v zgornjem luteciju (Castellarin, 1962). V okolici Modene v Apeninih je ta numullt pogost v srednjem luteciju (Sirotti, 1966), vendar primerki niso posebno veliki in je vprašanje, če res pripadajo omenjeni vrsti. Do 70 mm velike mikrosferične primerke iz okolice Loretta v Italiji omenja Bloncleau (1960). Arni in Lanterno (1976) uvrščata plasti z Numrnulites miliecaput iz Gargana v Italiji v zgornji del srednjega eocena in so pod plastmi z N. meneghinii D'Archiac & Haime, ki je živel v zgornjem luteciju. V francosko italijanskih Alpah je Numrnulites miliecaput v srednjem delu zgornjelutecijske cone z Asilina exponens (Sowerby) (Blondeau, 1968, Tab. 3). Drugi francoski avtorji (Bodelle et al., 1968; Blondeau et al., 1968) so ugotovili vrsto Numrnulites miliecaput v najmlajšem luteciju skupaj z N. brongniarti D'Archiac & Haime, N. perforatus (De Montfort), N. striatus (Brugu-i&re), N. praefabianii (Varentsov & Meriner), Assilina ex-ponens (Sowerbv) in Orbitolites complanatus Lamarck. Ni verjetno, da bi vse te vrste res živele skupaj. Comez LSueca (1929) opisuje obe generaciji vrste Numrnulites miliecaput. Deloma determinacijam ni oporekati (Pavlovec., 1963), vendar se zdi, da so nekateri po višini zavojev in debelini zavojnega roba bliže Numrnulites polygyratus, drugi morda celo N. maximus. Najzaneslivejše in v mnogih profilih preverjene podatke je dal Schaub (1981). Tipičen Numrnulites miliecaput je živel v srednjem luteciju, medtem ko nastopa v spodnjem in deloma srednjem luteciju manjša oblika N. cf. miliecaput (Hottinger et al., 1956, 1964). Ti manjši primerki verjetno pripadajo novi vrsti Numrnulites alponensis, ki jo je postavil Schaub leta 1981, čeprav omenja v tem delu tudi spodnjelutecijskega predhodnika vrste N. miliecaput {-- N. aff. miliecaput). V monografiji prikazuje Schaub (1981) razvoj lutecljskih oblik od Numrnulites distan.s Deshayes, preko N. poly-gyratus, N. miliecaput do N. maximus. Po našem mnenju (Pavlovec, 1982, 1987) ta razvoj ni šel direktno, ampak je od izhodne oblike Numrnulites distans ena linija potekala v smeri N. poivgyratus - N. maximu$, druga pa N. alponensis - N. miliecaput. Vsekakor je potekal skozi lutecij razvoj teh sorodnih oblik., med katerimi so večkrat zelo majhne razlike in je ločitev težka. Razvoj se je končal z Numrnulites maximus, ki je največji numulit sploh, južnovzhodno od Irakllona na Kreti smo blizu mlina na veter severno od vasi KaSo Chorio nedaleč od južne obale Merabelskega zaliva našli najmanj 19 cm velik primerek. Odkril ga je grški geolog Apostolos Alexopouios. Žal je bilo v apnencu videti samo aksialni presek, ki morda ni potekal skozi sredino in bi v tem primeru bila hišica še nekoliko večja. Že po velikosti ga lahko uvrščamo v Numrnulites maximus. V monografiji navaja Schaub (1981) hoiotip vrste Numrnulites miliecaput v zgornjem delu srednjega lute-cija skupaj z Numrnulites crassus Boubee, N. lorioli De la Harpe in Assilina spira planospira. Dinaridi Iz Furlanije omenja Dainelli (1915) redke mikrosferične oblike vrste Numrnulites miliecaput Vendar glede na starost tamkajšnjih plasti te oblike ni pričakovati. Morda je Dainelli našel majhne spodnjelute-cijslce predstavnike, ki so vrsti Numrnulites miliecaput podobni, morda so to N. polygyratus ali N. distans. V Dinaridih je vrsti Numrnulites miliecaput nekaj podobnih oblik. Zamenjavali so jih tudi z vrsto Numrnulites polygyratus, ki je bila iz Istre prvič omenjena razmeroma pozno (cf. Pavlovec, 1976a). Med drugim jo omenja Regfe (1928) iz fliša in breč pri Labinu, Pičnu, Roču, Pazinu, Buzetu, Trstu in drugod. Pravi, da je tam pogosta. Zelo verjetno ne pripadajo vsi primerki tej vrsti. V coni z Numrnulites laevigatus Bruguičre so v severni in srednji Istri majhni numuliti, podobni vrsti N. miliecaput i- N. aff. miliecaput), ki nekoliko spominjajo tudi na /V. polygyratus, so pa v coni z N. uranensis De la Harpe (Pavlovec, 1976a; Mikuz & Pavlovec, 1995). Problem teh sorodnih oblik iz istre ni zadovoljivo rešen. 299 ANNALES • Ser. hist. nat. • 11 • 2001 2 (25) Raiko PAVLOVEC: NliMUUTI 12 AHNeNi.EVeCA TURBIDITA PKI I ICS! (SLOVENliA), 295-jOfi TABLA 1/PLATE I: Ekvatorialni prerezi megabsfericnih obiik numulitov iz Fiese. Equatorial sections of megalospheric forms of nummulites from Fiesa. SI. 1-7/Ftgs. 1-7: Nummulites miiiecaput Boubee. SI. 8-9/Flgs. 8-9: Nummulites aff. miUecaput Boubee. 300 ANNALES - Ser. Iiist. nat. - 11 • 2001 - 2 (25) Ksjko FAVLO'vEC: NUMULITI IZ APNENČEVEGA TURBIDITA PR! RESI [SLOVF\'l|A). 295-30f> Podobno je tudi v Dalmaciji, kjer so prav tako v spodnjem luteciju majhni, v srednjem pa veliki numuliti iz te skupine. Tudi starost alveolinsko-numulitnih apnencev v Sloveniji kaže, da je pravi Nummulites millecaput lahko samo tam, kjer so apnenci srednjeiutecijski. Pod temi plastmi so spodnjelutecijski apnenci z Nummulites Iaevigatus, Assilma praespira, Ass. spira abrardi Schaub in drugimi numulitinami. Tudi Drobne (1977) je na pod lagi alveolin ugotovila, da se flis v juž.nozahodni Sloveniji začne že v spodnjem luteciju ali se prej, v srednji Istri pa v srednjem luteciju. Zato tipičnih predstavnikov Nummulites millecaput v delih južnozahodne Slovenije zunaj Islre ne moremo pričakovati. Petrovič in Živkovič (1960) omenjata Nummulites millecaput iz srednjeeocenskega fliša 500 m vzhodno od Buj v Istri. Skupaj s to vrsto navajata Nummulites iaevigatus in N. aturicus, ki pa je zgornjelulecijski. Vsaj zadnja vrsta je zanesljivo napačno določena. Madžarska V Transdanubiji je Nummulites millecaput v mlajšem delu srednjega eocena pod plastmi z glavkonitom, nad katerimi je zgornjeeocenski N. fabianii (Prever). Med srednjim in zgornjim eocenom je diskordanca (Nagy et al., 1968). Enako starost pripisuje vrsti Nummulites millecaput Cidai (1971). Vendar starost te vrste v Transdanubiji ni povsem jasna. V vrtini Oudar (Kecs-kemeti, 1974) je Nummulites millecaput nad plastmi z N. perforatus, obe vrsti pa so našli tudi skupaj. Vprašanje je, ali gre za presedimentirane numulite ali za netočno določene. E. Kohler (1967) celo trdi, da ločitev na coni i Nummulites millecaput in N. perforatus ni mogoča, ker sta v Karpatih obe vrsti skupaj. V Bakonjskem gozdu sta v apnencu Nummulites millecaput in Assilina spira (De Roissy), nad temi horizonti je apnenec z Nummulites millecaput in disko-ciktinidarni. Plasti z N. millecaput uvrščajo v zgornji lutecij (Kopek & Kecskemeh, 1961). Enako starost pripisuje tej vrsti jamborne Kness (1988), vendar nekateri madžarski primerki zaradi dolgih kamric, premalo srpastih in zgoraj premalo nazaj upognjenih sept niso tipični predstavniki vrste Nummulites millecaput (cf. Jamborne Kness, 1967, Tab. 3, SI. 23). Zanimiva so opažanja iz Bakonjskega gozda. Kecskemet; (1973) pravi, da razvojni niz Nummulites d is ta n S - N. millecaput tam ni v celoti razvit. V starejših horizontih je majhen Nummulites millecaput z nizkimi zavoji in debelim zavojnim robom. V zgornjem luteciju je tipičen Nummulites millecaput. Poleg teh oblik je še numulit z višjimi zavoji, debelejšim zavojnim robom m sorazmerno višjimi kamricami, kar vsa; delno ustreza vrsti Nummulites dufrenoyi. Majhni predstavniki te vrste so skupaj s spodnjeiutecijskim Nummulites Iaevigatus, v zgornjem luteciju pa je skupaj z N. perforatus (Kecs- keméti, 1969). V najmlajšem luteciju je živela vrsta Nummulites maximus D'Arcbtac, vendar navajajo iz tega časa tudi N. millecaput (Kecskeméti & Vañová. 1972), omenjajo pa celo zgornjeeocensko starost te vrste. Iz Bakonjskega gozda ima vrsta Nummulites millecaput premer hiš ice 100 do 110 mm (Kopek et al., 1971). Tako velik je lahko Nummulites maximus, medtem ko imajo topotipi N. millecaput premer 30-55 mm (Schaub, 1981), drugi primerki tudi nekaj več. Poleg tega navajajo madžarski avtorji (Kopek & Kecskeméti. 1965; Kopek et al., 1971; poleg Nummulites millecaput še Assilina exponens, N. perforatus, N. pusehi D'Arc-hiac, N. brongniarti, N. striatus, kar vse kaže na mlajši horizont kot oni z N. millecaput. V delu jamborne Kness (1967) numuiita na tabeli 3, sliki 22 in 23, zanesljivo ne pripadata vrsti Nummulites millecaput. Od nje se ločita po površinski skulpturi, po poteku zavojev in po dolžini kamric. Te oblike ista avtorica v monografiji rie navaja niti med sinonimiko (Jámborné Kness, 1988). Pač. pa so v tej monografiji na tabli 7 numuliti, ki gotovo pripadajo vrsti Nummulites millecaput. Moti le asociacija, ki jo navaja Jámborné Kness (1988), ker so pomešane numulitine iz različnih stratigrafskih horizontov, tudi tistih, v katerih Nummulites millecaput ni več živel. Karpati Tudi na področju Karpatov in južneje od tod v Bolgariji (Be'mustakov, 1959) daje večina Nummulites millecaput v lutecij. O natančnejšem horizontu so mnenja nekoliko deljena. Nemkov (1955) pravi, da v Pokutsko-marmaroških Karpatih ta vrsta ne sega do konca srednjega eocena. Golev in Sovčik (1971, Tab. 1) jo na področju Karpatov postavljata v srednji in celo zgornji eocen. Vendar so ti numuliti presedimerilirani ali napačno določeni, zakaj skupaj z njimi so vrste iz različnih stratigrafskih horizontov, kot so Nummulites distans, N. gallensis Heim, N. Iaevigatus, Assilina exponens. Med temi je nekaj izrazitih spodnjelutecijski h oblik, ki s pravim Nummulites millecaput na primarnem mestu ne morejo biti skupaj. Ista avtorja navajata, da sta v Karpatih dve provinci, ena z Nummulites millecaput -N. perforatus, druga z N. distans - N. irregularis Deshayes. To gotovo nista dve provinci, ampak dva različna stratigrafska horizonta. Golev in Sovčik (1971) sta prepričana, da se Nummulites millecaput pojavlja v južnejšem prostoru (Egipt, Sirija, Armenija) prej kot v južnozahodnih Karpatih. To pojasnjujeta s prodiranjem sredozemskih toplih tokov proti severu, zaradi otočnih kordiljerov pa naj bi bila tudi v različnih delih morja temperatura različna. Tudi takšna razlaga nima trdnih dokazov, ker se opira na različne stratigrafske podatke. Bombita (1961, 1963, 1973) omenja vrsto Nummulites millecaput v vzhodnih Karpatih skupaj s spodnje in srednjeeocenskimi oblikami, kot so Assilina (Opercu- 301 ANNAIES • Ser. hist. nat. 11 • 2001 - 2 (25) Kajko CAVLOVEC: NUMULITI IZ APNENČEVEGA TuRBIDITA PKS FI £51 (SLOVENKA). 295-306 lina) douvillei Abrard & Fabre, Ass. spira in N. ura-ncnsis. Omenjeno je že bilo, da nekateri primerki zelo verjetno ne pripadajo vrst! Nummulites millecaput (Pav-lovec, 1963). Poleg tega primerki na slikah (BombitS, 1961, SI. 33; 1973, Tab. 2, SI. 11, 12) niso značilni predstavniki vrste Nummulites millecaput, Nekateri so preveliki, drugi premajhni, tako da so nekateri bliže obliki Nummulites aff. millecaput (Schaub, 1981), drugi morda celo blizu vrste N. dufrenovi. Na prostoru zahodnih Karpatov uvršča Bieda (1959) Nummulites millecaput v zgornji I u teci j skupaj z N. perforatus in N. brongniarti. Pozneje jo ugotavlja (Bieda, 1960, 1963, 1968) v srednje in zgomjeeocenskem flišu, vendar se vedno nagiba k višjemu delu srednjega eocena. Kohler (1967) našteva iz zahodnih Karpatov srednje-eocenske oblike Nummuiites millecaput, N perforatus, N. sismondai D'Archiac & Haime in Assilina esponens skupaj z zgornjeeocenskirni N. chavannesi De la Harpe in predstavniki rodu Operculinoides. Trdi, tla ne gre za mešano favno, ampak da so to oblike, ki so dosegle višek v srednjem eocenu, izumrle pa šele v spodnjem delu zgornjega eocena. V zahodnem delu Karpatov omenjajo iz okolice Šturova na Slovaškem v zgornjem luteciju podvrsti Nummulites millecaput millecaput in N. millecaput m i not (Heim). Skupaj z njima so Nummulites perforatus, N. gallensis. N. inerassatus inerassatus De la Harpe in Assilina exponens, torej numulitine iz horizontov od spodnjega iutecija do spodnjega priabonija (Vartovd, 1972). Zanimiva je predvsem oblika Nummulites millecaput minor, ki ima protokonh nekoliko manjši kot tipični N. millecaput, vendar so razlike zelo majhne. Če primerjamo obliko Nummuiites millecaput minor s Schaubovim (1981, Tab. 68) N. aff. millecaput, sta si zelo podobna. Od tipičnega Nummulites millecaput se ločita po nekoliko redkejših septah in po nekoliko tanišem zavoj nem robu, medtem ko višina zavojev pri obeh precej variira. Najbrž bi Nummuiites millecaput minor iz Karpatov lahko uvrstili v skupino N. aff. millecaput, če ne celo blizu N. alponensis. Bombita (1963, SI. 14) omenja obliko Nummulites aff. millecaput. To ni ista oblika kot Schaubov (1981) Nummulites aff. millecaput. Primerek iz Romunije ima bistveno višje zavoje. Poleg tega navaja v nahajališču Cetatea numulitinske vrste iz različnih horizontov, vse pa postavlja v spodnji lutecij. Vzhodna Evropa in Mala Azija Belmustakov (1969) omenja iz severne Bolgarije Nummulites cf. millecaput Primerka na tabli 52, si. 2-4 po višini zavojev in številu sept nista značilna predstavnika Nummulites millecaput. Nista pa tudi povsem podobna obliki N. aff. millecaput (Schaub, 1981). Kačarava (1967) postavlja. Nummulites millecaput sicer v lutecij, vendar omenja, da nastopa v Armeniji in v Tatrah tudi v najnižjem delu zgornjega eocena. Če je navedba starosti pravilna, bi bil lahko zgornjelutecijski Nummulites máximos ali N. dufrenoyi. Poleg lega je (Ka-čarava, 1967) objavila statistične podatke o vrsti Nummulites millecaput iz Gruzije in le primerjala z numuliti z različni!) nahajališč. Pokazalo se je, da imajo primerki iz Gruzije ekstrem.no velik proiokul (1,2 mm), čeprav tako velike omenja tudi Schaub (1981Í, septa pa so zlasti v četrtem (7-8) in petem zavoji s (3-9) redkejša kot pri tipičnih primerkih megalosferične generacije te vrste. Kačarava leta 1975 ponovno omenja vrsto Nummulites millecaput iz Gruzije in objavlja celo iste slike kot leta 1967 (Si. 5-6, Tabia 9). Starostno uvršča lega numulita v zgornji luteci; oziroma "biarritzii". Pri megalosferični generaciji so septa v spodnjem delu skoraj pravokotna na prejšnji zavoj ali so le malo nagnjena. Takšna oblika sept ni najbolj značilna za Nummulites millecaput, čeprav vidimo podobno značilnost tudi pri nekaterih Schaubovih primerkih (Schaub, 1981, Tab. 68-69). Precej podobna septa ima oblika Nummulites arcanus Golev & Sovcik (1971, Tab 1, S). 17-5 8). Zdi se mi, da je ta oblika blizu skupini N. pratti D'Archiac & Haime. Vendar tudi njen stratigrafski položaj ni jasen, saj navajajo Numrnulites arcanus skupaj z numuliti in asi-linami iz spodnjega in srednjega eocena. iz Krima omenja Zerneckij (1960) okrog 125 mm velike mikrosferične oblike Nummuiites millecaput, do 50 mm velike predstavnike N. distans in do 82 mm ve/ike hišice N. polygyratus. Na edini sliki, ki pa nima navedene povečave, lahko sklepamo po nizkih zavojih na Nummuines millecaput. Vprašanje je, ali je Zerneckij opisoval prave predstavnike vrst Nummulites distans iri N. polygyratus, ali večji primerki pripadajo vrsti N. millecaput, če ne celo N. máximas, čeprav tudi Schaub (1981) omenja 82 mm velike predstavnike te vrste iz Krima. Vsekakor omenjeni primerki glede navedbe dimenzij sodijo med večje predstavnike omenjenih vrst. Zanimivo je še to, da je pri 35 rnrn velikem primerkLi iz Krirna ugotovil Zerneckij 50 zavojev s 3000 kamricami. Bagmanov (1966) postavlja Nummulites millecaput iz Malega Kavkaza v srednji eocen. Vendar misli, da sega la vrsta v Armeniji še v zgornji del srednjega eocena, nikakor pa ne V zgornji cocon, kot so mislili nekateri. Tudi za vse numulite iz Rusije (Nemkov, 1967) nisem prepričan, da glede na dolžino kamric sodijo vsi v vrsto Nummulites millecaput. Iz Turčije omenjata vrsto Nummulites millecaput Sirel in Gündüz (1976) pod imenom N. helvéticas (= megalosferična generacija vrste N. millecaput). Primerki na tabli 7 imajo manj zavojev kot tipični Nummulites millecaput. Od tega se ločijo tudi po površinski skulpturi, ki ni podobna oni pri Nummulites millecaput. Septa so zelo srpasta. Nastopajo pa v spodnjelutecijskih plasteh še pred plastmi z Numrnulites lehneri Schaub, Assilina spira, Ass. exponens in deloma telo skupaj s 302 ANNALES • Ser. hist. nal. 11 2001 • 2 (25) Bajko PAVLOVLC: NiJMULI! IIZ APNENČEVEGA TUSBItMIA PRI FÍES! especially ir, its lower part, an abundance of test of species Nummulites millecaput (Fig. 2). Megalospheric forms are prevalent. Along with them few discocyclinas occur■ as well as rare assilinas and spicules of sea urchins, many lithothamnian fragments, several dentalia and nondeterminable fossils In the lower 10 to 15 cm, the tests of nummulitids He mostly at an angle of 45° to the stratification, whereas elsewhere they are almost paralell to it. Above this horizon lies a 10 to 15 cm thick bed ((insisting mainly of broken tests. Upwards the sediment are finer grained, limestone parts alternate with thin sandy intercalations. This is an indication of sorting of particles by size during transport by currents of smaller slumps. The prolusion of nummulitid tests suggests that the materia! K/as supplied into the flysch sea especially from the part of the carbonate platform, on which many nummulites of the mentioned species lived. However, transport of this material occurred only sporadically. Age of the beds is Middle Eocene. Pavsi£ and Peckmann (1996) attributed them close to the centre of biozone NP 16. Numeric data for the species Nummulites millecaput are given in table 7. Most nummulits from Fiesa belong to this species (PI 7, Figs. 1-7; Table 2 contains data for similar forms (Nummulites aff. millecaput; PL 1, Figs. 8-9). Fhese have a somewhat thinner marginal cord and somewhat higher whorls. Septa arc more regular, a little less drawn backwards, and the protoconch is somewhat smaller. This is perhaps a new species or subspecies, but certain characteristics of the two forms overlap. 318 ANNALES • Ser. hist. nat. 11 • 2001 • 2 (25) R.-tjko PAVLGVtt K'i;MUUTII2APNENC£VfCArURBIOITArRIF!E5l|SLOVF.snjA). ¿95 30« Since taxonomic mark.- oí Lutetian representatives of the group Nurnmulites rnillecaput overlap, or they are very similar, we listed a few remarks to previous descriptions. Among others, a 19 cm large nurnmulite (Nurnmulites >. maximus) from the locality Kalo Chorio southeast ot Iraklion on Crete is also mentioned. Unfortunately a single axial section was found that could not get isolated Key words: foraminifers, flysch, Eocene, Slovenia L1TERATURA Arni, P. & E. Lantemo (1976): Observations paléoécologiques dans l'Eocéne du Gargano (Italie méridionale). Arch. Sci., 29(3), 287-314. Bachmayer, F. & A. Nosan (1959): £in bemerkenswerter Crustaceenfund aus Grad5£e bei Kubcd (Nordisfrien). Geologija, 5, 80-85. Bagmanov, M. A. (1966): Krupnie foraminiferi i moiju-skovaja fauna eocenovih otlo2enij Malogo Kavkaza. Akad. nauk Azerbajdzanskoj SSR, Inst, geol., Baku, 1302. Belmustakov, E. (1959): G oie mi foraminiferi (Grandes foraminiteres). Fosilite na Blgarija, (■>, Paleogen, 1-80. Belmustakov, E. (1969): Large Foraminifera from the Lutetian of the Lukovit syricline (northern Bulgary) Rocznik Polsk. towar. geol., 39(1-3), 265-276. Bieda, F. (1959): Paleontologiczna stratygrafia eocenu tat rz a risk ¡ego (Palaeontological stratigraphy of the Tatra Eocene and the Podhale Flysch). Biul. Inst. Geol. Pot., 149, 215-224. Bieda, F. (1960): Velké foraminifery priûtesového flysa na Vychodnorn Slovensku (Foraminiferen des klippennahen Flysch in der Ostslowakei). Geol. price, Zpràvy, 18, 131-139. Bieda, F. (1963): Du?e otwornice eocenu Tatrzanskiego (Larger Foraminifers of the tatra Eocene). - Prace Inst, geol., 37, 1-215. Bieda, F. (1968): Formacja numulltyczna w Zachodnih Karpatach fliszowych (Formation nummulitique dans le Flysch des Karpates Occidentales). Rocznik Polsk. tow. geol., 38(2-3), 233-274. Blondeau, A. (1968): Révision des Nurnmulites et des Assiliries des Alpes-Maritimes franco-italiennes. Mém. Bur. Rech. Géol. Min., 58, 27-55. Blondeau, A. (1972): Les nurnmulites. Vuibert, Paris, 1255. Blondeau, A., J. Bodelle, R, Campredon, M. Lanteaume & M. Neumann (1968): Répartition strafigraphique des grands Forminifères de l'Eocène dans les Alpes-Mar-times (franco-italiennes) et les Basses-Alpes. Mèm, Our. Rech. Géol.Min., 58, 11-26. Bodelle, R. Campredon K M. Lanteaume (1968): Excursion dans Jes Alpes Maritimes et les Basses-Alpes. Livret-guide, Coll. Eocene, Paris, 1-57. Bombea, G. (1961): Biostratigraficeskoe reviztonnoe is- sledovanie paieogenovogo flisa VostoCnih Karpat. Revue Geol. C.éogr., 5(2), 211-237. Bombijâ, G. (1963): Contribuai la coro la rea eocenului epicontinental din R.P. Rornmä. Acad. Rep. Romine, Bucuresti, 1-113. Bombijä, G. (1973): M acrof o ra m i n i fè re s des Carpates Orientales: leur position et leur signification strati-graphique. EcJogae geol. Helv., 66(2), 447-47/. Castellarin, A. (1962): Serie stratigraíiche paleogeniche dei dintorni di Rovereto. Mem. Soc. Geol. Ital., 3, 169189 Dainelli, G. (1915): L'Eocene Friulano. Mem geo-graphiche, 1-721. Decrouez, D. & FI. Selçuk (1981): Les Nurnmulites de la craie de la Formation d'Okçular (Hatay, unité tectonique des plis bordiers, sud de la Turquie). Notes Labor, paleont. Univ. Geneve, 8(2), 7-17. Drohne, K. (1977): Alvéolines paléogènes de la Slovénie et de l'lstrie Schweiz. Paläontol. Abb-, 99, 1-174. Flandrin, J. (193B): Contribution à l'étude paléonto-logique ci Li Nummuljtique Algérien Mat. carte géol. Algérie, Paléont., 8, 1-158. Gidai, L. (1971): Les relations stra'¡graphiques de I'eocene de la region nord-est de la Transdanubie. Ann. Inst. geol. publ. Hung.. 54, 4(1). 361-373. Golev, B. T. & J. V. Sovcik (1971): O zonalnom delenii eocena bahfisarajskogo razreza po nummulitidam. Strat. i paleogeogr. kainozoja gazoneft. oblaste) juga Sovetskogo sojuza, 31(39} in 32(40). 56-65. Gómez Llueca, F. (1929): l os nummuiitidos ríe Fspaña. ( om. ¡nvest. paleont. preliist., Mem, 36, ser. pal., 8, I- 400 Hagn, H., R. Pavlovec & Pavsic (1979): Excursion G. Gracisi'e near Pitan, Istria-Focene. 16"' 1 uropeari micro-pai. coll., Ljubljana, 185-190. Hillebrandt von, A. (1993:) Nummniiien und Assilinen aus dem Eozän des Krappfeldes in Kärnten (Österreich). Zitteliana, 20, 277-293. ANNALES - Ser. Iiist. nat. - 11 • 2001 - 2 (25) R.tjkt) PAVLOVEC: NL.'MUUTi « AF'MM^fVEGA 1URBIDITA PR! FlfSf (SLOVENIJA), 295-300 Hottinger, L„ R. Lehmann & H. Scliaub (1964): Données actuelles sur la biostratigraphie du Nummulitique méditerranéen. Mém. ßur. Rech. Céol. Min., 28(2), 611652. Hottinger, L., H. Schaub & L. Vonderschmitt (1956): Zur Stratigraphie des Lutétien im Adour-Becken. Eclogae geol. Helv., 49(2), 453-468. Jâmborné Kness, M. (1967): Nummulites-vizsgâlatok a Dorogi-medence Ny-i részén telepitett néhâny mély-fiirâs rétegsorâbôl (Untersuchungen an Nummuliten aus einigen Tielbohrungen im W-Teil des Doroger Beckeris), M. All. Földtani intérêt Évi JeL, Budapest, 251-271. jâmborné Kness, M, (1988): Magyarors2âg eoc.én kori nagy foraminiferidâi (Les grands foraminifères éocènes de la Hongrie). Geol. Hungarica, ser. palaeont, 52, 1629. Ka car a va, Z. D. (1967): O nahodke Nummulites mil-lecaput fioubée (A) v Ijutetskih otio2eni]ah sevemogo sklopa Triaietskogo hrebta. Bull. Acad. Seien. Georgian SSR, 46(3), 675-680. Kaiarava, Z. D. (1975): Eocenovie nummuliti Trialeti i ih str3tigraficeskoe znacenie (Thrialethian Eocene nummulites and their stratigraphical significance). AkarJ. nauk Gfuzrnskoj SSR, Inst. paleobiol., Tbilisi, 1-88. Kecskeméti, T. (1969): Appréciation de quelques espèces de Nummulites par rapport a leur valeur strati-graphique, avec la prise en considération des facteurs paléogéographiques. Coll. Eoc.r Communicat., 1, Budapest, 135-163. Kecskeméti, T. (1973): Entwicklungsgeschichte der Nummulitenfauna des Bakonygebirges in Ungarn. Annal. Hist.-nat. Mus. Nat. Flung., 65, 31-48. Kecskeméti, T. (1974): Neue Nummuliten-Arten aus dem Bakonygebirge (Transdanubien, Ungarn), il. Teil. Ann. HisE.-nat. Mus. nat. Hung., 66, 33-46. Kecskeméti, T. & M. Vanovâ (1972): Nummulites of the Dorog - Stürovo basin. Zbornfk geol. vied, Zâpadné Karpaty, Rad ZK, 17, 105-145. Köhler, E. (1967): Grossforaminiferen und Stratigraphie des Paläogens des Rajec- und Turiec-Kessels (Westkarpaten). Nauka o zemi, 3, geologica, 5, 1-87. Kopek, G„ E. Dudich & T. Kecskeméti (1971): L'Eocene de la Montagne du Bakony. Ann. Inst. geol. publ. Hung., 54(4), 201-231. Kopek, G. & T. Kecskeméti (1961): La classification des assises éocènes de la Montagne de Bakony (Transdanubien) d'après tes gra n d S - F o ram i n i fères. Annal. Hist.- nat. Mus. nat. Hung., 53, 51-65. Kopek, G. & T. Kecskeméti (1965): Oberlutetische Transgression in nordöstlichen Bakony-Gebirge. Ann. Hist.-Nat, Mus. Nat. Hung., 57, pars min. palaeont., 95105. Matsumaru, K. (1996): Tertiary Larger Foraminifera (Foraminiferida) from the Ogasawara Islands, Japan. Palaeontol. Soc. of Japan, 36, 1-239. Mikuž, V. & R. Pavlovec (1995): Polž Campanile giganteum (Lamarck, 1804) iz spodnjelutecijskih apnencev pri Črnem Kalu (II Campanile giganteum (Lamarck, 1804) nel Calcare del Luteziano inferiore di Črni Kal). Annales, 7, 157-160 Nagy, G., T. Kecskemet! & A. Kecskemeti-Körmendy (1968): Les connexion entre les formations eocenes de la Montagne Pilis et les autres parties du Massif Central Transdanubien. AnnaL hist.-nat. Mus. nat. Hung., 60, Min. pal-, 61-69. Nemkov, G. J. (1955): Nummuliti i orbitoidi Pokutsko-Marmaroških Karpat i .Sever no j Bukovini. Mat. biostrat, zap. obi. USSR, Gosgeoltehizdat, Moskva, 133-259. Nemkov, G. I. (1967): Nummulitidi Sovetskogo sojuza i ih biostratigrafičeskoe značenie (Nummutrtides of the Soviet Union and their biostratigraphic significance). Nauka, Moskva, i-320. Pavlovec, R. (1963): Stratigrafski razvoj starejšega pa-leogena v južnozahodni Sloveniji {Die stratlgraphische Entwickking des älteren Palaeogens im südwestlichen Teil Sloweniens). Razprave 4. razr. SAZU, Ljubljana. 7, 419-556. Pavlovec, R. (1969): Istrske numulitine s posebnim ozi-rom na filogenezo In paleoekologijo (Istrian nummulits with special regard to phylogenesis and palaeoecology). Razprave 4. razr. SAZU, Ljubljana, 12(4), 153-206. Pavlovec, R. (1976a): Numulitine iz zahodne Itigo-siavije (The Nummulitins from western Yugoslavia). 8. jugoslov. geol. kongres, Ljubljana, 2, 239-248. Pavlovec, R. (1976b): Patologija numulitin (The Pathology of Nummulitins). Geologija, 19, 83-93. Pavlovec, R. (1982): Nekaj značilnih numuiitin iz fliša Jugoslavije (Some characteristic numrnulitines from flysch of Yugoslavia). 10. kongr. geol. Jug., Budva. Zbornik radova, 1, 193-200. Pavlovec, R. (1987): Lutecijske numulitine z otoka Pa ga in Miletičev pri Zadru (Lutetian nummulitins from the Pag island and Miletiči near Zadar, Yugoslavia). Zbornik radova, Titograd, 61-74. Pavlovec, R. (1993): Numulitine v apnencih na Kvar-nerskih otokih in sosednjem področju (Numrnulitines in limestones of Kvarrier islands and neighbouring region). Rudarsko-metalurški zbornik, 40(1-2), 93-102. Pavlovec, R. & J. Pavšič (1987): Biostratlgrafija plasti z rakovicami v ¡stri (Biostratigraphy of beds with crabs in 1 stria). Geologija, 28-29, 55-68. Pavšič, J. & }. Peckmann (1996): Stratigraphy and sedimentology of the Piran Flysch Area (Slovenia). Anna les, 9, 123-138. PelroviC, M. V. & M. Živkovič (1960): Prilog poznavanju eocenskih foraminifera iz okoiine Cipjana, Buja t Nove Vasi (Istra) (Beitrag zur Kenntnis der Eozänen Foraminiferen aus der Umgebung von Cipjan, Buj und Nova vas, ¡Strien). Geol. anali Balkan, poluostrova, 27, 285-294. 305 ANNALES - Ser. Iiist. nat. - 11 • 2001 - 2 (25) Rajto PAVLOVEC: NÜMULITIIZ APNENČEVtCA TURBIDITA PRI RESI (SlOVENI|A), 395-J0i> Pieničar, M., A. Polšak & D. Šikic (1973): Toimač za list Trst (Geology of Trieste sheet). Osnovna geološka karta SFRJ 1:100 000. Zvezni geološki zavod, Beograd, 1 -51. Rege, R. (1928): Calcari a NummuJitidi ed altri Fora-miniferi del i Točene istriano. Boli. R. Uff. Geol. Itak, 53(10), 1-44. Rozlozsnik, P. (1929): Studien über Nummuüten. Geológica Hungarica, ser. paJaeont., 2, 88 248. Schaub, H. (1981): Nummulites et Assilines de la Téfhys paléogéne. Taxinomie, Phylogenese et bíostratigraphie. Schweiz. Pal.Abh., 104-106, 1-236. Serra-Kiel, }., L. Hottinger, E. Caus, K. Drobne, C. Ferrández, A. K. Jauhn, G. Less, R. Pavlovcc,J. Pignatti, I. M. Sanisó, H. Schaub, E, Sirel, A. Strougo, Y. Tambareau, J. Tosquella & E. Zakrevskaya (1998): l.arger foraminifera! biostraligraphy oí the Tetiiyan Paleocene and Eoceno. Bul!. Soc. géol. France, 169(2), 281-299. Sirel, E. & H. Gimdtiz (1976): Description and strati-graphical distribution of some species of the genera Nummulites, Assilina and Alveolina from the lierdian, Cuisian and Lutetian of Haymana region (5 Ankara). Bull. Geol. Soc. Turkey, 19, 31-44. SirottL A. (1966): Nummulitidae and Orbitoididae from the "Molasse di Rio Giordano" (Middle-Upper Eocene, northern modenese Apennines). Boll. Soc. Pal. Ital., 5(1), 62-78. Vanova, M, (1972): Nummulites from the area of Boj-nice, the Upper Hrort Depression, and the Budm pa-leogene around Stiirovo. Zbornik geol. vied, Zapadne Karpaty, Rad ZK, 17, 5-104. Vialli, V. (1951):! foraminiferi luteziano-priaboniani del Monte Orobio (Adda di Fader no). Atti Soc. Ital. Sci. Nat., 90, 97-168. Zerneckij, B. F. (I960): Gigantskie nummuliti Krima (Giant nummulites from Crimea). Priroda, Moskva, 12, p. 9. 306