gfieiavsko-kmetski list. Za agitacijo pri volitvah nimamo nikakih denarnih sredstev. Imamo sicer pogum in voljo, toda, sodrug, zbiraj in daruj v volilni fond Del.-kmet-skega republik, bloka. Sila je nujna, * ne oklevaj! Leto II Izhaja vsak četrtek. — Naročnina: mesečno 6 Din, četrtletno 15 Din. Uredništvo in Upravništvo: V Ljubljani, Aleksandrova cesta št. 9/11. LJUBLJANA, 1. januarja 1925. Stev. 1. Dokažite v dejanjih. Kaj? Da ste razredno-zavedni proletarci. S čini se pa to dokaže ? Z dejanjem. S kakim? S tem, da vsakdo prispeva k temu, da se čim bolj razširi ideja bojevne zveze vseh delavcev in kmetov v delavsko-kmetskem republikanskem bloku. Volitve se bližajo. Volivni boj se razvija. Druge stranke imajo milijone in tiskarne za to, da širijo. med ljudstvo laž, da zapirajo pot resnici, da ovirajo združenje delavcev in kmetov, da podaljšajo kapitalistično gospodstvo. Mi smo brez denarja, nad nami besni teror, vse peklenske sile so se združile proti temu, da prodre med delovno ljudstvo mest in vasi ideja o neobhodni potrebi, da se upostavi proti gospodi, reakciji, korupciji, militaristom in monarhistom delavsko-kmetski republikanski blok. Mi moramo preprečiti sovražnikove naklepe. Mi moramo dokazati, da so nas vsa preganjanja le še bolj utrdila. Agitacija stane. List stane. Letaki stanejo. Potovanja so draga. Ali vse to bomo zmogli, če bomo napravili dolžnost vsi, ki smo za delavsko-kmetski republikanski blok. Na tisoče in tisoče nas je. Vsak naj daruje 1 dinar, pa 1 °m° gotovo zbrali 20.000 Din gitacijskega fonda! V večino krajev smo razposlali nabiralne pole. Kdor je se nima, naj nemudoma pise na upravo lista. In zbirati hitro? V soboto, ko gredo delavci iz tovarn. Vsak somišljenik lahko daruje 1 Din. — Samo rudarjev je 10.000. Kdor zasluži več, lahko žrtvuje 10—100 Din. Vsak po svoji moči. Kdor je za stvar, bo žrtvoval. Vsi skupaj bomo potem želi uspeh. Razredno-zaveden proletarec ni tisti, ki samo govori, pa nič ne dela, nič ne žrtvuje. Zganimo se! Otresimo se lenobe! Zberimo 20.000 Din agitacijskega fonda! Zakaj še ni naš somišljenik. Človek potuje po raznih krajih sreča ljudi, govori z njimi in koti: o marsikdo pravi: „Saj bi že bil naročnik vašega lista, pa mi do danes še nihče ni po- vedal, da brani interese delavcev in revnih kmetov. “ In polno je takih, ki bi postali naši naročniki, če bi le prišli naši sodrugi z njimi v stik. Naš list je treba razširiti. Dobite naročnike po tovarnah, delavnicah, vaseh I Sedaj je najlepši čas za to! Mnogo naročnikov se da dobiti v vsakem kraju. Treba se je le pobrigati za to! Pridobivajte nove naročnike! Širite „Delavsko-kmetski list", edino glasilo v Sloveniji, ki oznanja proletarsko osvobojen je in kaže delavcem in kmetom pot v to osvobojenje! Dragocena priloga. Prihodnji številki našega lista bomo priložili brezplačno 1. štev. našega novega mesečnega časopisa „ Zapiski Delavsko-kmetske Matice “ z bogato vsebino na 48 straneh. Komur bo časopis ugajal, si ga bo v bodoče naročil. Priložili bomo pa časopis le onim, ki bodo do prihodnje Številke poravnali dolžno naročnino. Poravnajte torej nemudoma naročnino, poravnajte to, kar dolgujete svojemu listu! UPRAVA. Politični žongler Prepeluh v revirju. Prepeluh dokazal Čobalu, da je Judež — Čobal dokazal Prepeluhu, da je Judež! — Oba pa sta dokazala, da je naš blok pravi! V Zagorju se je v nedeljo dne 21. decembra vršil prvi volivni shod. Prišel je sam Prepeluh in tudi Čobal, skočila sta si v lase in shod je izzvenel v „Živeli delavsko-kmetski republikanski blok 1“ Shod je sklicala Prepeluhova republikanska stranka. Shodu je prisostvoval srezki poglavar in zunaj so se zračili štiri orožniki. Prepeluh je govoril jedva četrt ure, povedal ni nič kaj posebnega, metal je iz sebe naša gesla, venomer o republikanski stranki delavcev in kmetov (!), samo da bi posluševalce zmedel. Ljudje pa so ga obsipali s ,kr. republikancem" itd. Nato je govoril s. Jaka Žorga, ki je razložil položaj in pomen volitev, razkrinkal Radičevega Prepeluha, povedal o pogajanjih s Prepeluhovci za skupen nastop. Izvajal je med drugim: Hrvatski kmetje republikanci so revolucionarni, vodstvo pa je buržuazno. Enako je s slovensko republikansko stranko. Prepeluh pravi, kdor hoče imeti korist od volitev, naj voli mene. Jasno kot na dlani pa je, da kroglice ne bodo prinesle ničesar, kvečjemu diktaturo in meščansko vojno. Kdor hoče res manifestirati za delavsko-kmetsko republikansko misel, naj voli delavsko-repu-blikanski blok! Navzoče delavstvo (do 150 oseb) je odobravalo s. Jakatu. Prepeluh je skušal nekoliko odgovarjati, izrekel pa je, češ, mi se nismo združili z vami zato, ker smo smatrali, da je ta ponudba bila neiskrena in le zgolj tega, da bi nas vlada razpustila kot komuniste. Temu so se delavci smejali. Nato je govoril g. Čobal po dolgem času spet enkrat. Vendar upamo, da mu je še za to žal; zakaj, h Mel je razkrinkati Prepeluha, pa je s tem i samega sebe. Napadel je popolnoma pravilno Prepeluha k >t političnega verižmka. Saj je bil pred vojno socialist med vojno se je povlekel nazaj, ob koncu vojne ob Jugoslaviji je videl Prepeluh, da se socialdemokratom ob jubljajo korita, postal je pravi socialist; ker je s kandidaturo propadel je postal avtonomist, zdaj pa Rad čeva lutka. To je politično verižništvo. Jaka Žorga je skoz in skoz ostal komunist, ni politični verižnik, Prepeluh pa je. In tako dalje je naštel razne grehe Prepeluhu. Dejal je tudi, da je federalizem, avtonomizem itd. fraza in di je treba čakati: republika pride sama po sebi! Itd. Prepeluh odgovarja: „Čobal pravi, da sem verižnih. On je imel v vojni bel kruh, ko ga ni imel nihče izmed knapov. (Knapje: To je res. On ga je imel, mi ne!) Kdo je torej verižnik? (Klic: Obi!) Očita mi, da sem bil v drugi narodni vladi. Bil sem res.“ (Torej je pomagalv pri. zgradnji troedinih koritov). Tudi Čobal je bil takrat pošten Jugoslovan. Saj je znano vsem, da se je f920 leta v Celju na takratnem kongresu sprejela resolucija: Ako Pašič s svojo vidovdansko ustavo propade pri glasovanju v parlamentu, bomo še mi socialisti glasovali zanjo! Torej so podpirali srbsko hegemonijo! (Čobal se razburja, Prepeluh vpije: Imam priče!) Čobel piavi, da so federalizem, avtonomizem, republika fraze. Čobal: Da, fraze so! Prepeluh: Potetakem je fraza Lenin, pariška komuna fraza, ruska revolucija fraza, potem je Marx fraza, potem je Lassalle fraza. Čobal: Marx in Lassalle si še čevelj ne bi obrisala ob tebi. Prepeluh: Res je! Ob tebi pa tudi ne! Čobal (jeza mu raste). Prepeluh: Ko sem bil v vladi v Ljubljani, sem namerjal popraviti zakon o bratovskih skladnicah, pa sem rekel Čobalu, stori ti to, ti se razumeš, pa je dejal Čobal: Naj ostane pri starem, saj bodo itak vsi pomrli kmalu 1 Čobal (jeza prekipi): Pa ti? Ti si pošiljal 1920. leta v Trbovlje telegrame, koga naj se aretira ! Še zdaj imam enega doma. Ti si jih podpisali (Klic: Seve, komuniste!) Prepeluh vpije, Čobal vpije, delavstvo se jima smeji. Snoj se je spopadel z gronom. Tekmovala sta, kdo bo koga bolj osramotil in oba sta se dobrO odrezala. In pri gornjih očitkih sta oba govorila o dokazih in pričah, torej mora biti pač res! Prepeluh konča s klici: Živela republikanska stranka! Živel Radič! Nato je bilo vse tiho. Žorga zavpije: Sodrugi! Februarja bo sleherni volil del.-kmečki republikanski blok! Ven! — Vsi so se razpršili in Prepeluh je ostal sam. Delavstvo, ki je bilo poleg, je spoznalo Čobalovske in Prepeluhovske kosmate duše, saj je dovolj slišalo od njih samih. Prepeluh torej je bil svoj čas sam v vladi in kuhal ta blagor, ki ga zdaj uživajo delavci, veriži s prepričar''m, pošilja telegrame, koga naj se arr.ira in zdaj agitira za svojo judejevo dušo. Delavec in kmet imata zanj samo pljunek. Čobal je torej kriv šepavemu zakonu bratovskih skladnic, na kongresih socialistov se je sklenilo, da socialisti ob potrebi glasujejo za ustavo in ravno tako kot Prepeluh kuhal današnji troedini teror! To sta si povedala drug drugemu v lice. Dva bratca sta se našla, dva umazana verižnika z delavci in kmeti, da sta se razgalila pred delavci: Glejte, gobavca sva! S tem sta se rekla isto kot: Če hočete, da bi uživali beli kruh terorja, jetnišklh pimsov in omrežij, pušk in sabelj, progonov in brezposelnosti, dajte, volite, naju. Ustvarila bova socialistično, demokratično republiko nasilja! Dajte nama tiste frnikule februarske ! . Delavstvo pa je reklo: Mi si ne delamo nikakih iluzij o blagru volitev, mi gremo v borbo, mi stopamo v reakcijo, ne klonimo pred terorjem, ker smo pravi delavsko-kmetski republikanci 1 Ven iz revirjev s Prepeluhi in Čo-bali! Živel delavsko-kmetski republikanski blok! Zastopniki angleškega delavstva o sovj. Rusiji. V našem listu smo že poročali o bivanju zastopnikov angleških strokovnih organizacij (trejdunionov) v sovjetski Rusiji. Prinesli smo izvleček iz govora Purcella, voditelja angleške delegacije na šestem kongresu ruskih strokovnih organizacij. Priobčili smo, razgovor ruskih sodrugov s Purcellom o vprašanjih svetovnega delavskega strokovnega gibanja. Danes prinašamo v izvlečku poročilo Ben Tilleta, drugega člana angleške delavske delegacije — o vtisih, ki so jih prejeli zastopniki angleškega proletariata v uniji sovjetskih republik. To poročilo je dal Ben Tillet na povratku v Anglijo dopisnikom raznih listov. Ben Tillet je med drugim dejal: „Na svojem potovanju smo obiskali celo vrsto velikih industrijskih središč, kot Donecki bazen, Baku, Georgijo itd. Spoznali smo položaj industrije in delavstva in življenje delavcev. Videli smo pridobitve sovjetske oblasti na polju družabnega in kulturnega življenja delavcev. Lahko rečem, da je dovedel do popolnega uspeha poskus, ki ga je napravil ruski proletariat. Pridobitve sovjetske oblasti v tem sorazmerno kratkem času njenega obstoja so presenetljive — često spominjajo na čudeže. Vzoren red, zavestna disciplina, sistematično organiziranje industrije, to je vse največjega občudovanja vredno. Socialno zavarovanje delavcev v tovarnah, skrb za matere, otroke, javne kuhinje in ^obednice — to so kolosalne pridobitve sovjetske oblasti. Opazovali smo aktivno udeležbo delavcev v sovjetih i irugih napravah mest in pokrajine Globoko sem prepričan, da stoji p,ed novim sistemom velika in sijajna l >dočnost, če bodo ruski delavci še daijc sodelovali « požrtvovalnostjo in vztr*i Čudežno se nam zdi, da je sovjetska republika mogla združiti skoro 200 različnih narodnosti s 150 različnimi jeziki in dialekti v trdno zvezo. Uničenje an-alfabetstva (nepismenosti) je bolj pomenljiva zmaga, kot revolucija sama. (To je vprašanje. Uredništvo.) Pod ca-rističnim režimom se ne bi uničilo an-alfabetstva v dveh stoletjih. V splošnem smo videli sovjetsko Rusijo takokot je. Vse se nam je pokazalo odkrito in iskreno, z vsemi dobrimi in slabimi stranmi. Politični položaj sovjetske unije, i.jena diplomacija in kontrolne naprave — vse je mnogo boljše, nego smo si mogli predstavljati v naši deželi (Angliji), kjer zanikava kapitalistični tisk vsa dejstva. Naša naloga je sedaj, da seznanimo angleške strokovne organizacije z vsem, kar smo videli v sovjetski Ru>iji, in da tako dovedemo do združitve angleškega delavskega razreda z ruskim. Prepričani smo, da se nam ho to posrečilo." Tako govori Ben Tilltt, ki ni bolj-ievik, temveč funkcionar angleških strokovnih organizacij, ki pripadajo Amsterdamu in ki sedaj zahtevajo, da Amster-damci prenehajo s svojo razkolniško politiko v delavskih strokovnih organizacijah ali pa da se umaknejo. To je zopet močna klofuta vsem, zlasti slovenskim sociali^triotom, ki blatijo sovjetsko Rusijo, c pijo delavsko gibanje, vodijo delavstvo za nos in s tem ovirajo osvobodilni ooj proletariata. To je močna klofuta, ki jo je dal angleški proletariat angleški buržuaziji, ki snuje blok proti sovjetski Rusiji in širi v svet vesti o raznih uporih v Rusiji. Te vesti sta pri nas začela zopet trobiti *Jutro“ in »Slov. Narod". Ah mislite, delavci, da se bodo naši socialpatri tski voditelji sedaj spametovali?! M ti se oni, kdor na to upa. Kajti sih. .aIpatriotski birokrati ovirajo povzdig delavskega gibanja. Za oiovenski proletariat bodo prišli boljši časi tedaj, ko se bodo tisti delavci, ki danes radi neinformiranosti za Koruni, Svetki in Deržiči, ko se bodo ti in danes še indiferentni delavci združili z razredno-bojevnim proletariatom v boju proti buržuaziji in njenim zaveznikom za vlado ročnih in duševnih delavcev ter kmetov. Prepeluh je že nekaj tednov republikanec. On je tudi predsednik „Slovenske republikanske starankeu (SRS). Demokrati fcočejo naloviti glasor z „narodnim edin-stvom“, klerikalci s ^slovensko pošte-■•8tjou, Prepeluh pa z — republiko. Ali delavci in kmetje se morajo vpra-šati, za kakšno republiko je Prepeluhova SRS. Kajti republik je več vrst na svetu in r marsikateri republiki se ne godi delavskemu razredu nič boljše kot v mo-marhiji. Na vzhodu obstoja zveza sovjetskih republik, v katerih imajo vso moč in vso vlado v rokah ročni in duševni delavci ter kmetje. Gospoda nima nobene pravice. Pravico ima le oni, ki dela bodisi s kladivom, bodisi z motiko ali krampom, s plugom ali sekiro, s peresom ali svinčnikom. Tam je uresničen stari izrek: Kdor ne dela, nai ne je! Tam upravljajo delavci in kmetje občine, okraje, pokrajine, «elo državo in vse poedine panogo kot a. pr. kmetijstvo, zdravstvo, prosveto, industrijo, trgovino itd. Centralne vlade nihče ■e postavlja, temveč jo voli delovno ljud-•tvo na svojem kongresu. Na drugem kraju pa imamo ameriško republiko in tudi izvoljenega predsednika republike. V Ameriki nimamo kronanih kraljev, imamo y-., nekronane kralje — razne velekapitali:" e, ki imajo v svojih rokah gospHarstvo cele države. Volivni zakon je p.ir^jon tako, da vedno zmagajo kapitaliatičn faranke, ki ii.volijo za predsednika onuga človekn, ki zna najbolje zastopati interese kapit; -istov, bogatašev proti interesom delavcev in k motov. Kdor bere le kuj Časopise, ve, s kakimi grozovitimi sredstvi je nrepu likanskau ameriška buržuazija zad vsako resno delavsko gibanje. Slovenski delavec in kmet ne more biti za tako republiko, ker ni znatno nič boljša kot monarhija. Prepeluh pa je za tako republiko in je proti pravi delavsko-kmetski republiki. To beremo v zadnji številki njegovega „Slov. Republikanca1*, ki pravi: „Ko so se Amerikanci osvobodili angleškega gospodstva v 18. stoletju, so sklenili, da ae bodo vladali Bami, po svojih zastopnikih. Kot svojega vidnega poglavarja na zunaj so si določili predsednika.. Tako Be razlikuje monarhija od republike. Monarhija pomeni širjenje rodbinske oblasti z večnimi vojskami in vlado samo ene osebe, republika pa pomeni vlado ljudstva in mir.u Tako hoče oslepariti one, ki ne mislijo. Kajti, kdor misli, ve, da ameriška, francoska, nemška, poljska in druge take meščanske republiko ne pomenjajo „vlado ljudstva in miru — ampak pomenjajo vlado meščanske gospode in imperialistične vojne. Saj je francoska republika steber militarizma in ameriška republika financira svetovna oboroževanje. Vlada delovnega ljudstva in mir sta mogoča le v delavsko-kmetski republiki. Iz tega vidimo jasno, da noben kmet, noben delavec ne more glasovati za „Slo-vensko republikansko stranko14. Kuj ti, kdor bi glasoval za njo, bi glasoval za meščansko republiko, za vlado gospode in za nadaljnje zatiranje delovnega ljudstva. Delavci in kmetje Slovenije ne morejo glasovati za meščansko republiko, ker bi s tem glasovali proti samim sebi. Kajti, kar je dobro za gospodo, je slabo za delavca in kmeta. Med gospodo in delovnim ljudstvom je nemogoč sporazum. Za delovno ljudstvo bodo prišli boljši Časi šele tedaj, ko bo zmagalo nad gospodo in prevzelo samo svojo usodo v svoje roke. Zato bodo glasovali delavci in kmetje Slovenije za slovensko delavsko-kmetsko republiko. Za to republiko se pa bori edmo-le Delavsko kmetski Republikanski Blok! Vprašajte jih. Razne stranke bodo začele prirejati po vseh krajih javne volivne shode. Sodrugi, pojdite na te shode in vprašajte govornike, kaj je že njihova stranka napravila za slovenskega delavca in kmeta. Oni vam ne bodo hoteli priznati tega, da so delavca in kmeta doslej samo vodili za nos in ga goljufili, oni se bodo hoteli izogniti vašemu vprašanju. Vi se ne smete s tem zadovoljiti, temveč stopite sami na govorniški oder in povejte ljudem resnico. Saj ni potrebno biti bogve kako dober govornik, treba je le ljudem povedati resnico. In tisti delavci in kmetje, ki so doslej radi nevednosti še tavali za klerikalci in drugimi sleparskimi strankami, vas bodo razumeli in bodo postali pristaši Delavsko-kmetskega republikanskega bloka. Na klerikalnem shodu povejte ljudem to- le: Klerikalci niso doslej še prav nič zboljšali položaja delovnega ljudstva, pač pa so: 1. podpirali habsburško dinastijo, nemški centralizem, militarizem itd.; 2. hujskali so ljudi na vojsko za »presvitlo habsburško dinastijo, vero in domovino". V tej vojski pa delavci in kmetje niso krvaveli za »vero, dom, cesarja", pač pa za — kapitalistične roparje ; 3. izsiljevali so iz ljudi vojna posojila; A. prodali so Slovenij) srbskim monarhistom, militaristom in centralistom pod krinko ..jugoslovanstva"; 5. sedeli so v prvih »jugoslovanskih" beograjskih vladah in pomagali na noge srbski gospodi in svojim bankam ter konsumom; 6. dali so streljati slovenske železničarje, ki so zahtevali kruha; 7. da bi p tlačili nezadovoljnost delovnega ljudstva, so se naenkrat zavzeli za avtonomijo (potem ko so utrdili centralizem); s parolo avt momije so hoteli nafirbati ljudi. Ko so pa prišli na vlado, niso niti znižali davkov, niti niso delali za avtonomijo, niti se niso pobrigali za delavstvo; pač pa so se popolnoma udinjali monarhiji, centralizmu in glasovali za to, da gre 6 milijard iz ljudstva iztisnjenih dinarjev za militarizem, prepovedali so vsako delovanje razredno-bojevnih delavskih organizacij, držali so delavske borce v zaporih in sploh tlačili delavski razred; 8. so proti agrarni reformi; 9. navdušujejo se za francoski imperializem ; 10. zato SLS ne more biti več niti stranka kmetov, niti stranka slovenskega naroda — pač pa mora slovenski delavec in kmet obsoditi vod telje te stranke ljudskih sleparjev in biričev. Na socialpatriotskem shodu povejte: 1. Da so socialpatrioti socialisti le v besedah, v dejanjih so pa nezavedni ali zavedni zavezniki buržuazije. Socialpatrioti so napravili s socializmom isto kot klerikalci s Kristusovo vero — oboji so Kristusove in Marxove nauke popačili in poteptali. 2. Socialpatrioti so bili za svetovno vojno. 3. Socialpatriotski konsumi so dajali vojna posojila. 4. Zastopniki socialpatriotske stranke: Prepeluh (ki je postal šele na zimo republikanec), Kristan in druyi so sedeli skupaj z Žerjavovimi in Pribičtvi-čevimi demokrati v ljubljanski in centralistični beograjski vladi. 5. Delavstvu, ki je h« telo izvojevati popolno osvobojenje in delavsko-kmetsko republiko, so rekli: „To je neumnost. Mi moramo najprej utrditi našo mlado Jugoslavijo!" In tako so socialpatrioti pomagali utrditi današnjo reakcionarno |ugoslavijo, v kateri je dobro za kapitaliste, veleposestnike, oderuhe, generale in socialpatriotske koritarje. a slabo za gladujočega delavca in čez glavo zadolženegi kmeta. 6. Žerjwovci so prepustili za nagrado za izdaja sko ddo socia'patri< tom delavsko zbornic'', inšpekcijo dela in bolniško blagajno, od katerih se redč S'icia'pitriotski birokrati na račun delavskih žuljev Volitve v vse te delav?ke institucije nočejo razpisati, ker potem bi se morali oni skupaj z Žerjavovci umakniti delavskim zastopnikom. 7. Kradli so in še kradejo delavsko imovino, razbijajo strokovne organizacije. denuncirajo delavske zaupnike in sploh pomagajo buržuaziji proti delavstvu. 8. Včlanjeni so v 11. internacionali, ki jo vodijo razni kraljevi in republikanski ministri, ki v več deželah sede v vladah skupaj s f šisti. 9. So proti slovenski delavsko-kmetski republiki in so za centralistično Es-hae/.ijf». 10. Z^to socialpatriotski voditelji ne morejo biti zastopniki delavstva, pač pa spadajo pred sodišče, ki jim ga bo stavil delavski razred. V prihodnji števiiki bomo napisali, kaj morajo delavci in revni kmetje povedati še drugim strankam, ki sedaj pošiljajo med ddovno ljudstvo svoje plačane krive preroke. (Konec prih.) Socialpatrioti hočejo prikriti resnico ! Socialpatrioti se držč pokonci le z lažmi. To je stara in znana stvar. Oni hočejo prikriti resnico na vsak način. Kajti, ko bo zvedelo delavstvo za vso resnico, je socialpatriotov konec. Tako je prišlo sedaj na dan, kako so socialpatrioti hoteli zamašiti usta Fimmenu, tajniku mednarodne organizacije transportnih delavcev, ki je včlanjena pri Amsterdamu. Fimmen jo bil lansko jesen v sovjetski Rusiji. Mi smo priobčili nekatere njegove izjave o sovjetski Rusiji. Priobčili smo one, ki jih je Fimmen objavil. Nedavno pa je bil pri Fimmenu amsterdamski dopisnik „Drapean Ronge“ („Rdečega praporjau) in je vprašal Fim-mena: nZakaj niste skoraj nič napisali o sovjetski Rusiji po svojem povratku domov?u Fimmen : „Če nisem doslej nič napisal, to ni moja krivda. Imel sem namen, da priobčim celo vrsto člankov v social-demo-kratičnem glasilu „Het Volku. Ali uredništvo je prepovedalo objavo mojih člankov pod pretvezo, da niso nadstrankarski. Lahko bi priobčil vse, kar hočem povedati, v komunističnem tisku. Ali to ne bi imelo onega uspeha, ki ga jaz želim, ker bi tam govoril že prepričanim. Jaz hočem povedati resnico social-demokratičnim delavcem. u Tako hočejo preprečiti socialpatrioti, da ne bi prišla resnica do njihovih članov. Ali vse to jim ne bo pomagalo. Internacionalni Socialpatrioti — rablji delavstva. Na Estonskem se je stvorila vlad* iz zastopnikov vseh »trank, tudi — iz socialdemokratov. Estonski socialpatrioti »o torej vstopili v fašistovsko vlado, ki je dala nedavno postreliti 300 delavcev. Na Estonskem so napravili socialpatrioti- isto kot v Bolgariji. V odločilnem momentu bodo storili slovenski socialpatrioti isto. Kdaj bo proletariat obračunal s temi rablji ?! Španski socialdemokrati za vojaško diktaturo. Po odloku španskega kralja je bil pri-deljen v vojaški direktorij predsednik so-cialdemokruN -h konsumov in član predsedstva španske socialpatriotske stranke Largo Caballero. Caballero je sprejel kraljevo ponudbo. Socialdemokratski delavci so silno razburjeni nad tem vstopom v vojaŠKu vlado generala Primo de Rivere. Angleška delavska delegacija je vrnila iz Moskve v London. De cracija angleških strokovnih -ga-nizacij e je ta teden vrnila (L .,>v >z «ovV > Rusije. Njena poročila priobčujejo v v .v,h listih. (Glej v današnji šte- vilki poročilo Ben Tillela o sovj. Rusiji!) Meščansko časopisje se peni od jeze nad temi poročili. Tudi desničarsko krilo delavske stranke je nezadovoljno a pohvalnimi poročili delegacij# o sovj. Rusiji. 29. decembra se je vršil generalni svet strokovnih organizacij; na tem svetu bo poročala delegacija o svojem zadržanju na 6. kongresu atrokoVnih organizacij, o sovjetski Rusiji in o skupnem odboru, ki so ga upostavili z ruskim: delavci za pripravo ujedinjenja mednarodnega strokovnega gibanja. Po generalnem strokovnem svetu se bo vršila širša delavska konferenca, ki se bo pečala predvsem z vprašanjem enot-no»ti strokovnih organizacij. Na to konferenco bodo povabljeni tudi zastopniki amsterdamske in rdeče strokovne internacionale, francoskih, nemških in čehoslova-ških strokovnih organizacij. Mi bomo v našem listu o poteku vseh teh konferenc natančno poročali. Beli teror v vseh obmejnih deželah sov. Rusije. Angleško-francotko-italijanska buržuazija pripravlja znova blok vseh kapitalističnih držav proti sovjetski Rusiji. V zvezi pregled. s tem so se povečala preganjanja delavstva v vseh obmejnih državah sovjetske Rusije. V Rumu"niji je bilo ta teden zaprtih nad 400 delavcev. Na Poljskem ae je izročilo sodišču komunistične poslance: Laneucki, VasinČuk, Člučumaj in Kosiski. Obtožuje se jih veleizdaje. — Socialpatrioti sede v vladi, ki uprizarja te „veleizdajalskeu procese. Na Estonskem (kjer so tudi aocialpa-trioti v vladi) se strelja Cele komunistično družine. Strokovni funkcionarji se nahajajo na črni listi. Na Letskem se vrie aretacije kar v masah. Na Litavskem so bili obsojeni štiri delavci na smrt, češ, da so sirili med vojaki komunistične letake, 17 letna deklica je bila obsojena na dosmrtno ječo. Srbska buržuazija pripravlja v zvezi z bolgarsko in rumunsko isto. Rdeča nedelja v Parizu. Zadnjo nedeljo bo se vršile v Parizu velike delavske demonstracije pod vodstvom komunistične stranke. Proletariat je demonstriral proti pripravam buržuazije proti sovjetski Rusiji, proti fašizmu, za izpustitev zaprtih delavskih borcev. Za kakšno republiko je Prepeluh? DELAVSKO-KMETSKI LIST Stran 3 Pred novim! volitvami v Mussoliniji. Mussolinijo lahko imenujemo današnjo Italijo, v kateri pa vedno bolj vre proti fašizmu. Mussolini veihio bolj izgublja tla pod nogami. Zato se hoče pokazati bolj „de-mokratičnega“. Tako je, v presenečenje vseh predložil parlamentu nov volivni zakon po angleškem sistemu. 8 tem je Mussolini spravil na dnevni red vprašanje novih volitev, ki se jih pričakuje do maja. Strok, pregled. Za enotnost svetovnega delavskega strokovnega gibanja Ruske in angleške strt kovne organizacije so upostavile skupen odbor, ki ima pripravljati enotnost delavskih strokovnih organizacij po vseh deželah, upostavo enotne mednarodne delavske strokovne internacionale. Ruski in angleški organizirani proletariat (okreg 15 milijonov 1) sta prva spoznala, da je treba danes v prvi vrsti rešiti to življenjsko vprašanje proletariata. Maloštevilno je slovensko delavstvo v primeri z internacionalnim proletariatom. Ali proletarci Slovenije nismo brezpomemben člen v verigi mednarodnega delavstva. Nihče drug nas ne bo osvobodil kot mi sami s trdnim, vztrajnim bojem, v katerem imamo gotovo za zaveznike t>pine drugih dežela. Mi ne smemo držati prekrižanih rok. 4 leta smo krvaveli v strelskih jarkih — za kapitaliste. Zavihajmo rokave, pljunimo v roke in d lajmo — za osvo-bojenje nas samih I Milijoni delavcev in kmetov so padli za — sovražnika, ne strašimo se truda in žrtev — za delavski razred! Delajmo resno in iskreno za enotnost strok, organizacij. Ne začnimo zopet s kakimi konferencami voditeljev, kajti konference poedinih central za uje-dinjenje — so že konec dela za enotno strokovno gibanje. Enotne organizacije, enotno fronto morajo ustvariti množice. Množice so za enotnost. Ali one še ne delajo za njo, ampak čakajo. Cnkanja je pa bilo že preveč. Razredno-zavedni delavci moramo mobilizirati mase za stvoritev enotnega strokovnega gibanja. Te mase niso niti v Šelenburgovi ulici, niti na Turjaškem trgu, niti v ..Naprejevem" uredništvu, niti v bisagah strokovnih funkcionarjev — te mase so v rudnikih, tovarnah, na železnici. In tu — v rudniku, tovarni, na železnici moramo vzbuditi gibanje za enotne razredne strok, organizacije. Tu moramo na javnih shodih izvoliti skupne delavske odbore, ki bodo vodili akcijo za enotnost. Na ta način bomo pripomogli za-početemu delu ruskih in angleških delavcev. In to naše delo bo imelo uspeh. Tedaj bomo vrgli birokrate, ki h( čejo preprečiti enotno organizacijsko fronto na strokovnem polju. Vsi smo za to. Ali bodimo vsi za to tudi — v dejanjih! Torej na delo. Rudar. Konec kongresa italjanskih strokovnih organizacij. Preteklo soboto se je zaključil kongres italjanskih strokovnih organizacij. Reformistični voditelji so ves čas kazali na kongresu svojo reakcionarnost. Pred glasovanjem o orientaciji C. G. L. je v imenu komunistov Vota razložil edino sprejemljive zahteve in parole, namreč svoboda organiziranja in štrajka, enotna fronta za boj proti fašizmu, reorganizacija na podlagi obratov in delavskih zbornic, strokovna enotnost tako nacionalna kakor tudi internacionalna. Pri glasovanju j? odpadlo na predlog konfederalistov (reformistov) 153.316, na predlog maksi naiistov 54.796 in na predlog komunistov 32.596 glasov. Način glasovanja je bil precej podoben fašističnim metodam. Nato se je na predlog reformistov sklenilo reorganizirati strokovne organizacij. Delavske zbornice, ki so v zgod vi naljanskega proletariata igrali tako i l> > revolucionarno vlogo, so se • . je sile v navadne administrativni; vi .'gane in še več; tljim je prepovedana najmanjša agitacija tn kakršnokoli organiziranje odpoFa proti fašizmu. Dosedaj so bile delavske zbornice v Italiji zatočišča in ognjišča revolucionarne agitar;ie. Odslej pa bodo po volji reformist..n'h voditeljev na- vadne podružnice opozicionalnih meščanskih strank in fašistom je odstranjen močan center akcij in proletarske obrambe. Razumljivo je, da fašistični časopisi ne štedijo s pohvalami reformističnih birokratov in se veselijo, da so konfe-deralisti upoštevali ne samo delavske zahteve, nego tudi interese domovine in italijanske civilizacije. Podjetniki se združujejo. V Jugoslaviji obstojajo poleg raznih industrijskih zvez tudi takozvani karteli v industrijskih panogah. Prvi kartel so ustvarile vse sladkorne tovarne, razen državnih. S tem, da so se sladkorne tovarne kartelirale, so izključile medsebojno konkurenco. Nobena tovarna ne konkurira drugi Pač pa so se vse zmenile, da pov š jo cene sladkorju, kajti čim ni kon u ence, se lahko cene nastavijo višje. Tan kartel ima veliko moč in čeprav zanon to prepoveduje, vendar obstoja. Za s!adkornimi tovarnami so prišle letos pivovarne do kartela. Vse najvažnejše pivovarne v državi, izvzemši v Sloveniji, so stopile v kartel in sklenile povišiti pivu ceno za 80 dinarjev pri hektolitru. Tretji kartel so stverile tovarne špirita V zadnji dobi se je združilo 50 pi Ijsdelskih in 14 industrijskih tovarn šp nta z namenom, zv.šiti cene. Sedež kaitela je v Zagrebu. Izven kartela je ostalo samo nekaj poljedelskih tovarn. Podjetniki se združujejo. Karteli nastajajo in zvišujejo cene. In ti karteli nastajajo baš v onih industrijskih panogah, ki so važne za ljudsko prehrano. Zvišanje cen s pomočjo kartela v živilskih panogah pomenja direktno izropanje ljudstva, ki se izvrši pod pretvezo, da imajo tovarne velike stroške in celo izgube. Kako se naj proletariat brani napram karteliranim podjetjem? Kajti jasno je, da so karteli tudi za to ustvarjeni, da ne zvišujejo samo cene, nego da tudi znižujejo delavske plače ali pa potlačijo k tlom gibanje delavstva, njegove zahteve in njegove štrajke. Kartel podjetnikov je bojna napoved delavstvu v dotični stroki. Kartel podjetnikov izključuje, da bi moglo delavstvo ene tovarne izboljšati svoje mezde. Delavci vseh tovarn ene stroke morajo združeno nastopiti, ako hočejo kaj doseči, saj nimajo boja z enim podjetnikom, marveč boj s kartelom, z združenimi podjetniki. Vsak boj delavstva ene tovarne je danes obsojen na poraz. Vsak boj delavstva ene cele industrijske panoge zadene na močan in težko premagljiv odpor kar-teliranih indusvrijcev. Težak je boj, štrajki se vlečejo na tedrie, delavstvo strada in končno lahko obnemore. In potem pride bič kartela, pride maščevanje in proslavljanje zmage s strani kapitalistov z odpuščanjem, reduciranjem, šikaniranjem i. dr. Ne štrajk ene tovarne, ne štrajk celokupnega delavstva je danes edino uspešno sodstvo, s katerim zamore proletariat izvojevati svoje zahteve. Ali ni postalo to jasno že z lanskim štrajkom železničarjev? Ali ni postalo to dejstvo naravnost prijemljivo z velikim rudarskim štrajkom, ki se je po dveh mesecih končal s porazom? Samo štrajk vseh delav ih kategorij je ono orožje, ki lahko delavstvu prinese uspeh. S Irsti si zatiskajo oči in ušesa pred i.smi dejstvi. Oni se branijo uje-dinjciju strokovnih organizacij, oni cepijo proletarske vrste, da oi ra /ni Arhi in Golmajerji ostali phčani birokratje. Interesi proletariata p-, zahtevajo enotne strokovne organisti je! Nasproti kartelu postavim" T.jene strokovne organizaciji N >ti Centrali industrijskih korporacij » Beogradu zagrabimo za orožje splošen boj delavstva! -č—č. Kongres italijanskih strokovnih organizacij. Ne vemo še končnega rezultata o kongresu italijanskih strokovnih organizacij Vemo samo, da je na kongresu p idlo 30.000 glasov za predlog komunistov, kar pomenja mnogo z ozirom na pritisk reformistične birokracije in na polena, ki so jih amsterdatnovci metali pod noge revolucionarnim delavcem. Teh 30.000 glasov priča o ži-lavosti revolucionarnega duha med množicami italijanskega proletariata. Ni ga mogla zatreti niti fašistovska železna pest, niti izdajstvo reformističnih voditeljev, ki so ob prihodu Mussolinija na vlado šli k njemu, da se mu poklonijo. Italijanski tovariši Arha in Svetka so se ponudili Mussoliniju za stiefelputzerje, na kar je Mussolini v parlamentu iz- javil, da je pripravljen odstopiti en ministrski sedež »zastopnikom" proletariata. Ni čuda, da je taka po' ti