Inoszemslco šolstvo in učlteljsfvo PROSPERITETA IN DEPRESIJA. Ameriško učiteljstvo je izvečine včlanjeno v »Ameriški učiteljski federaciji«, katere tajnica je mrs. F. C. Hanson. Napačno pa bi bilo misliti, da je ta federacija vsaj približno tako trdno na no<?ah. kakor katerakoli organizacija roonih delavcev. Baš učiteljstvo je izpostavljeno neverjetnim neprilikam, kakršnih bi se človek niti izdaleč ne nadejal pri tako razvitem narodu kakor so Amerikanci. Bilo bi preobširno, če bi navajal vse žalostne dokaze za to ugotovitev, zadostuje naj sledeče, kar sem našel v raznih rubrikah. Sedanja kriza ima zle posledice -trudi na amerikansko šolstvo, predvsem na učitelje. Šolski odbori so postali izredno tiranski in trgajo ne samo plače, ampak tudi diktirajo kakovost privatnega življenja učiteljeml V mnogih krajih jim prepovedujejo posečati gledališča in hoditi na ples. V drugih jih potom kontrakta prisilijo obiskovati cerkev in učiti v nedeljskih šolah. V tem oziru so najslabši šolski odbori v Iowi. V Indiani je 85 odstotkov šolskih odborov, ki delajo razliko med plačo moškim in ženskam. Enaka plača za enako delo je v mnogih primerih izginila in učiteljicam plačujejo manj radi tega, ker so ženske. V mnogih krajih so bila suspendirana tudi avtomatična zvišanja plač. Neki odbor je oglaševal v časopisih za učiteljico, ki je pripravljena prevzeti službo za najnižjo plačo. Dobilo jo je res ineko dekle, ki se je ponudilo za 60 dolarjev na mesec. Kljub depresiji pa učiteljska federacija stalno raste v članstvu. V zadnjem času je organizirala štiri nove postojanke v Ashvilli, v Minneapolisu, v Chicagu in v El Pasu, Texas. Tu-le naj bi se zgledovali tisti, ki izstopajo iz organizacije radi neugodnih, osebnih razočaranj. Estella de Lia, 28 let stara učiteljica, je vsled morečih skrbi obupala nad življenjem. Vrgla se je iz drugega nadstropja na cesto in 6e smrtno poškodovala. »Jaz sem le breme in ne maram več živeti,« je dejala članom svoje robine. Že par mesecev ni dobila plače. Druga stvar, ki je značilna za tako veliko mesto, kakor je Chicago, je bil apel na guverinerjevo komisijo za odpomoč brezposelnim, naj določi del sklada za podpiranje bednih učiteljic. Apel je poslala Agnes Clohesy, predsednica učiteljske unije. Med drugim navaja, da se je moralo že veliko število učiteljic obrniti na miloščinskc organizacije za pomoč, ker ne morejo dobiti nikjer posojila in so njihovi prihranki pošli, trgovci pa jim nočejo dati ničesar na kredit. Pri nočnih racijah v lokalih in javnih parkih, mnogokrat najdejo brezposelne učiteljice, ki nimajo niti denarja za stanovanje, da morajo prenočevati kar na prostem. Ta kratek pogled v propadajočo duševnost Amerike samo potrjuje. kar je napisal o tej deželi vseh možnosti Duhamel v »Prizorih iz bodočega življenja«. Edino pravičnost, spoštovanje človekovega dostojanstva, prizmavanje njegovih najelementarnejših pravic, so bila poleg mravljinčje pridnosti ona gibala, ki so ustvarila mogočno, zavidanja vredno Ameriko. Ekstremi tega grozijo upropastiti vse dosedanje pridobitve. In če velja to za obljubljeno deželo nebotičnikov, koliko bolj je potrebno, da se tega zavedajo državniki vseh dežel, kadar režejo kruh armadam svojih prosvetnih delavcev.