obnovil ocnino novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / IfWRSn . ČVHaH ^trtplc IT marra 1QQ7 abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir S1, L.eaaa, CcliieK, 1 j. marca iyy / Stampe in spedizione abbonamento postale. Comma 27, art 2, legge 549/95. Filiale di Trieste Poniti Pantiča Zveza beneških žen |e v saboto v Spietre praznovala “Mednarodni dan žena” Osmi marec dvajst liet potlè Razstava v Beneški galeriji - V občinski dvorani igre, pesmi, poezije an govor v režiji Marine Cernetig Je premalo se uSafat sam uo ankrat na lieto Kar mislim, kuo je bluo, kuo je začelo, puno liet je že pasalo, že 20 liet je od kar smo se zbrale, da bomo imiele muoč an glas, da nas bojo posluSal. “Žene zbuditase” smo guorile, “je cajt, da nam dajo naše pravice, naSe dirite, guorimo an od naših pravic an ne samuo od dužnuost, dužnuost do hiše, do moža, do vsieh.” Ja, zak naše žene so takole učile: “le muč an potarpi” - so guorile - “an diel an skarbi” : dielat an skarbiet, mu-čat an potarpiet. An naše žene so znale dielat, skarbiet za vse, nič jih nie bluo strah, samuo kar je bluo za nje, za njih pravice vprašat, za njih dirite jih je bluo strah. Jih je bluo strah poviedat, ki misle-jo, ki bi želiele, sa’ nieso tiele nič posebnega, ku samuo da b’ jih poslušal an vprašal, kar je bluo za vzet kako de-čižjon tu hiš an uoz hiše. Ne, te krat je biu mož, mož, ki je znu guorit, mož, ki se je zastopu - ku de žene bi se na zastopile! Dost krat smo čule reč: “moška be-sieda, tist je biu pametan mož” an če je bi a kaka žena, ki se je interešala na socialne opravila al tu politiko, so pa guoril “pogled, kaka vandra je, kuo je zvajena, oku možji an ta po oštarijah hode" ; ja, kjer so ble riunioni je hodila, pa za žene tuole nie bluo pametno. An žene nieso imiele kuražo, muoč dok’ se nieso zbrale kupe. “Če se bomo pomale, če bomo kupe, kuraža nam pride, kuraža an muoč”. An takuo je bluo. Vilma Martmig beri na strani J Dvajst liet življenja Zveze beneških žen: tuole je kar smo vidli v saboto 8. marca v kamunski sali v Spietre na praznovanju “Dan žena”, ki še ankrat ga je organizala ta naša skupina. Film na platnu, kosCič raznih komediji, pie-smi, poezije... Vse tuole je zbrala Marina Cernetig an nam pokazal žene Beneškega gledališča, čeče an puobje Beneških koranin, Antonella Bucovaz an Michele Obit. Film je napravu pa Giacinto Jussa. Na koncu je v imenu vsieh žen spreguorila Vilma Martinig. V dvorani smo vidli puno novih obrazu. Novi parijatelji so paršli tudi ’no uro priet v Beneško galerijo, kjer le za parložnost 8. marca so odpar-li razstavo Rudija Skočirja. Umetnika iz Idrije je lepuo predstavila Anamarija Stibilj. Na razstavi je mojstersko za-godu Sebastiano Zorza. An moment predstave Beneškega gledališča, tle zdol ob otvoritvi razstave v galeriji Prodi in amicizia a Lubiana Il governo dell’Ulivo ha voluto già dall’inizio dare un segnale molto forte nei confronti della Slovenia. Al posto dei veti e delle chiusure il governo Prodi ha scelto la strada della collaborazione. Dopo nove mesi di intensi contatti diplomatici a tutto campo (anche per quanto riguarda la nostra minoranza) il sigillo finale è arrivato martedì, quando il premier italiano ha fatto visita alla Slovenia incontrandosi con i massimi rappresentanti della vicina Repubblica. leggi a pag. 4 D Consiglio di circolo dice no al corso di musica a Savogna Le scuole elementari e materna di Savogna non avranno più il corso di musica organizzato dalla “Cooperativa Lipa” nelFambito di un progetto previsto dalla legge regionale 5 del 1994 che finanzia le attività culturali locali. leggi a pagina 4 Pozitivni znaki zamejske pomladi Vsakič, ko prihaja pomlad, raste med nami optimizem. Vemo namreč, da se oddaljujemo od zimskih mesecev in pred nami so sončni in topli dnevi. Čez nekaj dni bo nastopila metereološka pomlad in nekaj njenih znakov je že tu. Kakšna pa bo manjšinska pomlad po hudi zimi, ki je zelo močno zamajala, ni pa podrla naše manjšinske organiziranosti? Nekaj pozitivnih znakov je že zaznavnih, da lahko z večjim optimizmom gledamo na prihodnje mesece. Znotraj našega zamejskega mikroko-zmosa beležimo prve žarke otoplitve in volje po skupnem dobrem. To ni malo. Dobre vesti prihajajo tudi iz naše zunanje stvarnosti in nas prevevajo z optimizmom. Torkov obisk Romana Prodija v Ljubljani in jutrišnje srečanje predsednika Poslanske zbornice Vio-lanteja v slovenski prestolnici sta znaka pozitivnih premikov med sosednjima državama, ki sta očitno stopili na pot konstruktivnega dogovarjanja, (r.p.) Pittaro olivelli CIVIDALE DEL FRIULI (UD) TEL. (0432) 731509 MANZANO (UD) TEL. (0432) 754872 VENDITA: / FOTOCOPIATORl / FOTOCOPIATORl A COLORI / ASSISTENZA TECNICA QUALIFICATA Četrtek, 13. marca 1997 2 Nuovi posti di lavoro a Čemur e nella zona artigianale di Pulfero Occupazione, + 50 Firmato un accordo tra la Comunità montana e l’assessore regionale Moretton Marinig: uEntro questo mese presenteremo una nuova istanza alla Regione” Cinquanta nuovi posti di lavoro. E’ la prospettiva che si apre per le Valli del Nati-sone con l’accordo firmato la scorsa settimana dal presidente della Comunità montana Giuseppe Marinig e dall’assessore regionale all’industria Gianfranco Moretton. Si tratta di due progetti già approvati dall’ente montano e finanziati dalla Regione in base alla legge 50 del 1993. Le iniziative, che dovrebbero dare occupazione ad u-na cinquantina di abitanti delle Valli, riguardano l’ex capannone della Beneco di Cemur, dove si insedierà u-na ditta bolognese che realizza misuratori idrici e gassosi in metallo, ed il Pip di Pulfero. Qui, spiega il presidente Marinig, “la Comunità acquisterà un fondo e vi costruirà un capannone dove verranno ospitate quattro ditte artigianali locali”. Per il primo progetto “è stata avviata la procedura burocratica, e spero possa partire entro quest’anno” afferma Marinig. Entro questo mese l’ente montano predisporrà poi u-na nuova istanza alla Regione con la richiesta di ulteriori contributi che dovrebbero riguardare l’urbanizzazione del Pip di Torreano, Dolina e Prepotto ed il potenziamento del Centro di raccolta di S. Pietro. La Comunità montana sembra dunque aver trovato una nuova via per ottenere i sospirati posti di lavoro. “E’ un nuovo modo per poter accedere a finanziamenti” sostiene Marinig, quanto mai opportuno in una fase che registra le difficoltà per almeno due aziende della zona industriale di S. Pietro, la Veplas e la Hobles. Ma a parte questo “la situazione è positiva, sono nati anche nuovi posti di lavoro nell’ex Daniele e nell’ex Techin. Sono poi in fase di realizzazione nuovi capannoni, anche se ormai quasi tutte le aree sono state assegnate”. A S. Pietro sono attualmente occupate poco meno di 350 persone, (m.o.) Una veduta della zona industriale di S. Pietro al Natisone Kronos, primi passi verso il concordato preventivo Venticinque miliardi. E’ questo il “buco”accumu-lato dalla Kronos, l’azienda che produce articoli sportivi a S. Leonardo. Mercoledì 5 marzo c’è stato, davanti al curatore fallimentare, un primo incontro con i creditori della ditta, dopo che si è fatta concreta l’ipotesi di salvataggio da parte di una cordata guidata da Maurizio Zamparmi, ex proprietario del Mercatone Zeta e patron del Venezia calcio. Ora sarà necessario che entro il 25 marzo la maggioranza dei 400 creditori accetti la proposta di concordato preventivo, che permetterà agli stessi di riottenere i crediti e all’azienda di salvarsi. Drnovšek in Podobnik sprejela naše zastopstvo Pred obiskom italijanskega premierja Romana Prodija v Sloveniji sta predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek in predsednik Državnega zbora Janez Podobnik sprejela zastopstvo Slovencev v Italiji, ki so ga sestavljali Miloš Budin (-DSL), Stojan Spetič (SKP), Marjan Terpin (SSk), Igor Tuta (Demokratski forum), Viljem Gemo (Slovenci iz videmske pokrajine), Sergij Pahor (SSO) in Rudi Pavšič (SKGZ). Predstavniki manjšine so Drnovška opozorili na zdajšnje stanje v Italiji ter v sami narodnostni skupnosti ter še posebej podčrtali vprašanje zakonske zaščite in nekaterih odprtih vprašanj, zaCenši z dvojezičnim šolskim središčem v Spetru Slovenov. Naše predstavništvo je Predsednik vlade Drnovšek sprejema Slovence iz Italije Drnovška in Podobnika opozorilo na dejstvo, da si od zdajšnje vlade Oljke, za katero je volila ogromna večina Slovencev, pričakuje konkretnih odgovorov in realizacijo obljub, ki jih je pred nedavnim manjšini dal podtajnik v zunanjem ministrstvu Piero Fassino. V svojih izvajanjih sta tako Drnovšek kot Podobnik izpostavila pomembnost manjšin v dogovarjanju z Italijo in obljubila, da bosta tako Prodiju kot tudi predsedniku Poslanske zbornice Violanteju (ta bo jutri gost slovenskega parlamenta) izpostavila upravičena pričakovanja slovenske manjšine v Italiji. Attimis, *>>. / cerimonia delPAnpi m Domenica 16 marzo si terrà in località Salandri, presso Attimis, per iniziativa dell’Anpi provinciale di Udine e con il patrocinio del Comune di Attimis, una cerimonia in ricordo dei partigiani della brigata “O-soppo” e dei civili caduti in quei luoghi. Verranno ricordati Ruggero Leonardi, Aldo Zamo-rani, Nicola Castenetto, Teresa Turco e Domenico Bombardier, questi ultimi due civili. La cerimonia inizierà alle 10 con la deposizione di corone al monumento ai caduti ed al cippo sul Malina di Attimis, quindi ci sarà la salita a Salandri ed al cippo dei caduti eretto dall’Anpi. L’orazione, dopo il saluto del sindaco Malduca, sarà tenuta dall’onorevole Elvio Ruffino. Continua la “guerra del golfo” Sindaci cercansi Dopo che i sindaci di Capodistria, Aurelio Juri, e Isola, Mario Gasparini, hanno optato per il seggio parlamentare, è iniziata la campagna elettorale per l’elezione dei due primi cittadini nei comuni costieri. Per Capodistria sono tre i candidati più autorevoli. Dopo l’autoe-sclusione di Jadranka Sturm-Kocjan il partito liberalde-mocratico punterà su Branko Kodrič, mentre la Lista unita socialdemocratica sembra intenzionata a candidare l’attuale vicesindaco, Irena Fister. Terzo incomodo sarà Marjan Knez dei cristianodemocratici. Più confusa la situazione a Isola. Sembra però che le sinistre punteranno sulla ex deputata Breda Pečan della Lista unita, i partiti della destra, invece, hanno scelto Bojan Zadel (socialdemocratico). Golfo “a pezzi” Il Golfo di Pirano, che ne- gli ultimi anni è stato motivo di tensioni tra la Slovenia e la Croazia, potrebbe essere diviso in tre parti: le prime due apparterebbero alla Slovenia, la terza a Zagabria. Si tratta dell'ultima proposta croata per trovare una soluzione finale al contenzioso confinario tra i due paesi. Zagabria in ogni caso non è intenzionata a lasciare a Lubiana l’intero confine marittimo del golfo. Difficile però che la proposta croata venga accettata dalla Slovenia. In crociera in Dalmazia Con l’arrivo della primavera ritornano le crociere via mare da Trieste per la Dalmazia che nell’anno passato hanno registrato un grande successo. Le escursioni, da due a cinque giorni, saranno effettuate con la motonave I-ris e inizieranno durante le festività pasquali. Da Udine a Trieste verranno assicurati i collegamenti coi pulman. Slovenija in Italija v oceni Marka Kosina Marko Kosin, slovenski diplomat v pokoju (svojo zadnjo funkcijo je opravljal kot slovenski ambasador v Rimu), je za tednik “ Panorama” dal daljši intervju glede odnosov med Slovenijo in Italijo. V kolikšni meri odnosi z Italijo vplivajo na vključevanje Slovenije v EU? “Čeprav sem se z Italijo veliko ukvarjal, nisem nikoli popolnoma razumel obsesivnosti italijanske politike, ki na prvo mesto vedno postavlja probleme s preteklostjo. Težave s preteklostjo imamo tako eni in drugi, toda zgodovinsko gledano, smo imeli Slovenci veliko več težav z Italijani kot oni z nami. Ker pa smo manjši, v svetu nismo tako odporni in odmevni kot Italija. To kar smo napravili najbolj grdega, in kar oni zdaj izkoriščajo, so fojbe iz konca druge svetovne vojne. Žrtev je zdaj dokazano največ 1.500, Italijani pa vseskozi operirajo s številkami od 5.000 do 50.000. Človek bi pričakoval, da bo narod, ki je tako velik, tako evropsko naravnan, ter s tako kulturo in demokracijo - kar zadeva ta vprašanja - bolj širok. Toda nekateri italijanski politiki in novinarji ob primerjavah z vprašanjem sudetskih Nemcev ugotavljajo, da si Italija nima kaj očitati in popolnoma pozabljajo na drugo svetovno vojno, na italijansko okupacijo in na fašizem. Med nami težave so, vendar mislim, da je sedanja vlada spoznala to, v kar sem bil sam prepričan že ves čas: da imamo med našimi sosedi z Italijani še največ skupnih interesov - ne pa-tudi skupnega. Italija si želi dostopa na srednjeevropske trge in Slovenija je ena - mogoče najkrajša pot”. Problem z Italijo zadeva predvsem status slovenske manjšine. Je s tem v zvezi kakšen napredek? “Italijani dobro vedo, da je to edini problem, ki ga imamo z njimi. Toda razmerje sil v Furlaniji-Julij-ski krajini je takšno, da se pritisk na manjšine nadaljuje. Se naprej nanjo gledajo kot na tujka, oziroma nekakšno slovansko peto kolono, etnično skupnost, ki ogroža italijanstvo. To je popolnoma smešno in v nasprotju z realnim stanjem, saj ta manjšina nikogar ne ogroZa in je do Italije lojalna”. Zakaj Sloveniji ni uspelo urediti vprašanje slovenske manjšine v Italiji v času, ko so Italijani urejali status svoje manjšine v Sloveniji in na Hrvaškem? “Ta spor smo imeli z Italijo še predno nas je Italija priznala. Ko je bil De Michelis leta 1991 v Ljubljani, si je Italija zelo želela, da bi se položaj italijanske manjšine v Sloveniji in na Hrvaškem uredil. Mi smo se s tem strinjali, toda poudarili, da je treba oblikovati tudi sporazum o položaju slovenske manjšine v Italiji, kar so okvirno sicer določali Ozimski sporazumi, vendar se italijanska stran ni pretirano posvečala sprejemanju zakonskih norm, ki bi zagotavljale status slovenske manjšine. Takrat smo se za to dogovorili. V Zagrebu so bila 10. januarja 1992 nato pogajanja. Glede italijanske manjšine smo se dogovorili zelo hitro, glede slovenske v Italiji pa je bilo zelo težko priti celo do nekegaj načelnega dogovora, da bomo tudi zanjo naredili nek bilateralni sporazum. Ko so se naši pogajalci vrnili iz Zagreba, naša stran ni bila zadovoljna z besedilom tega dvostranskega osnutka sporazuma, ker da je premalo precizen in konkreten. Italijanom smo predlagali še en sestanek. Doktor Rupel se je 14. januarja popoldne potem v Gorici sešel z Vitalonejem, ki je bil takrat podsekretar v italijanskem zunanjem ministrstvu. Vitalone je dejal, da je italijanska delegacija v Za-| grebu prekoračila svoja pooblastila, ter da zato od njih odstopa. Takrat so že malo grozili, da nas ne bodo priznali, če tistega tripartitnega sporazuma ne bomo podpisali. Mi smo vztrajali, da je sočasno treba rešiti tudi vprašanje naše manjšine. Ta problem smo tako imeli na tapeti že od začetka naše samostojnosti in ga imamo še danes”. Dejstvo, da je v Italiji na vladi levosredinska koalicija Romana Prodija potem še ni dovolj, da bi bilo iskanje rešitve lažje? “Mi moramo upoštevati to, da so v italijanskem parlamentu danes stranke, ki se oplajajo z duhom fašistične stranke. Izvedle so sicer veliko transformacijo, toda na volitvah leta 1994 jim je uspelo svojo vlogo, ki je bila razen v Trstu in Julijski krajini precej marginalna, zelo okrepiti. Danes igrajo veliko bolj pomembno vlogo, kot pa v vsej italijanski povojni politični zgodovini. V svojem programu imajo vedno tudi vrnitev izgubljenih krajev v Istri. Potihem vodijo nekakšno nacionalistično politiko tudi proti Natu in Evropski integraciji”. Kultura Mittelfest, direttore sarà Pressburger Sarà nuovamente Giorgio Pressburger il direttore artistico del Mittelfest. La conferma, assieme a quella del responsabile del settore musicale Carlo De Incontrerà e alla direttrice organizzativa Mimma Gallina, è arrivata la scorsa settimana dalla Regione. Il festival dedicato al teatro, alla musica, alla danza, alle marionette e al cinema della Mitteleuropa quest’anno si svolgerà a Cividale dal 19 al 27 luglio. L’assessore regionale alla cultura Roberto Tanfani ha sottolineato come la prossima edizione segnerà il passaggio verso l’attesa autonomia gestionale ed organizzativa del festival. Tutto infatti è definito per la costituzione di un apposito organismo, L'associazione Mittelfest”, della quale faranno parte, oltre alla Regione, il Comune di Cividale, la Provincia, la Giorgio Pressburger Camera di commercio di U-dine ed altri soggetti pubblici e privati. Giunto alla sesta edizione, il Mittelfest in questi anni ha coprodotto ed ospitato spettacoli provenienti da Austria, Bosnia-Erzegovina, Croazia, Repubblica ceca, I-talia, Macedonia, Polonia, Slovacchia, Slovenia e Ungheria. Cividale, Società operaia venerdì 14 marzo, ore 20.30 La Resistenza sul confine orientale fra revisionismo e documentazione storica con Alessandra Kersevan e Paolo Parovel Circolo Iskra - Cividale Slovenska pesem v Kanalski dolini Koroška in Primorska poje v nedeljo na Trbižu Kanalska dolina: stičišče različnih kultur in jezikov; Kanalska dolina: stičišče slovenstva, manjšinskega, iz Italije in Koroške, ter iz matične domovine. In zato ni nič čudnega, če se prav v teh krajih razvijajo in udejanjajo ideje, ki so izraz volje po sodelovanju in srečevanju. To je tudi eden od poglavitnih ciljev, ki so si ga zastavili tamkajšnji slovenski kulturni delavci, ki že vrsto let si prizadevajo, da bi Tromeja postala res izraz takšnega soočanja in dogovarjanja. Slovensko kulturno društvo Planika si je zato omislilo in realiziralo srečanje zborovskega petja, ki bo v nedeljo, 16. marca, ob 14.30 v kulturnem središču na Trbižu. Pripravili bodo Koroško in Primorsko poje. Gre v bistvu za sintezo dveh velikih pevskih manifestacij, ki jih že vrsto let prirejamo v našem obmejnem prostoru. Nedeljska manifestacija obenem uresničuje želje, ki so bile izražene lansko leto na trbiški reviji Primorska poje, ko je bila nakazana volja po takšnem vseslovenskem zborovskem srečanju. Na trbiškem koncertu bodo nastopili pevsko instrumentalna skupina kato-liško-prosvetnega društva Drava iz Zvabka, pevska skupina Namos iz Škocija-na, kvartet a capella Dobr-la vas, dekliški kvartet iz Borovelj, dvojezični zbor Zweisprachiger chor, ženski pevski zbor Ivan Grbec iz Skednja, dekliški pevski zbor Jezero iz Doberdoba, mešani pevski zbor Maestral iz Kopra ter zbor Ju-bilate iz Kranjske gore. Parte il premio ‘Lastra d’argento’ Le segnalazioni entro il prossimo 31 mano Scade il 31 marzo il termine per la presentazione delle segnalazioni per il premio “Lastra d’argento” che è stato i-stituito di recente dalla Comunità montana Valli del Natisone. Si tratta di un premio annuale “da assegnare -si legge nel regolamento -a persone singole o associate che nel corso dell’anno si sono distinte nell’azione di valorizzazione e stimolo nei diversi settori delle attività socio-economiche, culturali, turistiche, ambientali, sportive e ricreative delle Valli del Natisone”. I riconoscimenti sono in tutto cin- que. Due vengono assegnati a persone residenti nelle Valli, uno a persona non residente ma che abbia dimostrato concretamente la sua amicizia nei confronti della Benecia. Infine altri due premi vanno a emigranti o figli di emigranti le cui radici si riconoscono nell’ambito del territorio valligiano. Le segnalazioni, che possono essere fatte da chiunque e devono essere accompagnate da un curriculum e da una relazione sull’attività della persona proposta, vanno trasmesse alla segreteria della Comunità montana. Dobrovo: KdTrinko širi svoje sodelovanje Kulturno društvo Ivan Trinko že vrsto let organizira pobudo “Spoznajmo se-Co-nosciamoci”, da bi prispevalo k bogatenju kulturnih in drugih stikov ob meji. Letošnja pobuda bo razdeljena v tri sklope: prvi bo zadeval srečanje s slovensko stvarnostjo v Brdih, naslednja dva pa bosta namenjena italijanski manjšini v Istri ter Slovencem na Koroškem. Nekdaj zelo dobre in tesne stike z briško stvarnostjo bo društvo Trinko skušalo obnoviti s srečanjem, ki bo v soboto, 15. marca, v gradu Dobrovo in kateremu so dali naslov “Tam za rečico”. Ob 19. uri se bodo najprej srečali upravitelji z obmejnega prostora, uro kasneje pa bodo predstavili Trinkov koledar. Srečanje upraviteljev, na katerem bodo prisotni župani in predstavniki gorskih skupnosti iz Brd,‘ Nadiških in Terskih dolin, želi izpostaviti predvsem voljo po tesnejšem dogovarjanju in iskanju skupnega jezika za obmejne sodelovanje tudi v okviru evropskih programov. Konec aprila pa bo Občina Brda vrnila obisk društvu Trinko, ki bo združen s kulturnim sporedom, na katerem bodo ob nastopu pevskega zbora predstavili delo in življenje pesnika Alojza Gradnika. s prve strani Ku tiha uoda, miema uo--da pod silo rata pauodnja, takuo so se žene zdarle, spustile, so se začele ušafo-, vat, poviedale kaj mislejo, ki čejo an zauekale kar je korlo. Puno reči se je guorilo an nardilo tele lieta, tiste reči za kere možje nieso skar-biel, so bli Zenski problemi, al pa še hujš: za može nieso bli problemi, zaki jih nieso muorli oni tarpiet an jih o-pravjat. Ne vsi, kajšan je biu an pametan, nam je še pomau, pa tle je bluo trieba zbudit an sensibilizat vse može, jim stuort zastopit, da življenje an vse kar je v življenju ga je potrieba kupe opravjat, da žene imajo pravico poviedat, kar je pru. Puno reči se je nardilo tele lieta, puno se je guorilo an od vsega, borile smo se za miet konsultorje, za leče za “divorzio”, za “aborto” an za vse tiste reči, ki ti pomagajo živiet, ne samuo prenest življenje. Med telih rečeh še posebno smo se borile za naš izik, za našo kulturo, da bojo an dan mogli naš otroc bit veseli an pošteni za kar znajo, da na zgubmo še tisto bogatijo, ki so jo posebno naše none, mame, naše žene s tako ljubeznijo ohranile za nas: take gladke, žalostne, vesele, jezne, pa maj obupane besiede naših žen. Guori-le an skarbiele smo za probleme, adne posebno naše, adne vsieh žen na svietu an ku vse žene po svietu, smo Dekle mlada pri rieki je hodila sarce polno ljubezni an misle lepe, čista voda noge ji je hladila rahlo je tekla an posebno šumela, vabila naravo na začetek pomlada. Sonce na pomoč je paršlo pod njim siv kantan kot srebamo je svetel. Tudi zemlja zganila se je: to zvonček je čaku, skarbielo ga je prit na dan. Veliko vode morje je popilo, zdaj žena je pri rieki šele: gleda jo milo, motno jo vidi. Zakaj črna je in preteško se vlače ? Zeno tiho kliče: “Pojdi za mano, preteško je živeti, buj lahko je umreti. Pridi za mano, morje zeleno rešil nas bo... Ne čakaj njega, njega ni vič. Posebno luč ki je imel s sarcam se je umorila. Tisto kietno ki nose je zlata pa se samo lašči pa ni ta luč, ta prava luč, ki ti si ljubila.” An ti slikarca draga, z Buogam si šla, zadnjo sliko s teboj nesla. O prosi Boga, usmiljen on je da pošja ljubezen in mier na tel s\’iet. A. S. Je malo se ušafat samuo... A destra Luisa Battistig e Teresa Giro, sotto a sinistra Teresa Cernoia e Graziella Tomasetig durante lo spettacolo “Navada je željezna srajca?”. In basso a destra Rudi Skočir, che espone alla Beneška galerija di S. Pietro se zbierale na Dan žena, ku donas, ki smo tle, za poviedat še ankrat ka’ dielamo an ki čemo. An donas nas je puno tle, puno an saldu vič nas je, ki opravjamo vsake sort diela an odgovornosti: smo an dielamo vsierode, tu fa-brikah, ta po špitalah, tu šuolah, aministravamo komune, je navada videt žene, ki dielajo vse, ki lahko guo-re od vsega an navadno je ratalo študierat, da imamo vse kar nam kor, da se na kor vič borit, da gre vse pru an dobro an takuo je zadost se ušafat ankrat na lieto, na naši fešti. 8. marec je dan žena, nie samuo ’na liepa fešta; dan žena je namenjen ženam, da pomislijo kaj so, kuo je bluo za nje an posebno kuo bi muorlo iti napri. Je ries, da donas smo vsierode an dielamo vsega, je ries tud’ da vičkrat smo same, vsaka gre sama po soji pot, malo vič se ušafavamo, da bi se poguorile, ka’ je pru narest an zaki, pomat tistim, ki po-tle gredo napri, jim dat muoč an kuražo, da nieso same. Nie ries, da gre vse pru an dobro, nam zaperjajo š-pitale, zaperjajo fabrike, zaperjajo Suole. 2ene, kje smo? Kje je naša muoč? Je cajt poskarbiet, pohitiet priet ku bo prepozno, mi-druge znamo, lepuo vemo, ka’ imamo potriebo, duo lieš ku naše žene vje, ka pride reč letat ta po špitaleh dol po Laškem, uozit otroke za Suolo an vsako rieč saldu buj deleč od duoma, hodit dielat deleč takuo, da kar prideš damu imaš saldu manj cajta an si nimar buj trudna za mislit za te, an buj ki se gre deleč, buj se zgubi po pot naša besieda, naša i-dentiteta. Donas kar se uameta damu na stuojta se zapriet nazaj tu vašo hišo. Je potrieba, da se ušafamo buj pogostu, da se začnemo spet borit, duo lieuš ku žene vie, kaj je potrieba za naše ljudi, za lepuo živiet an ne samuo preživiet. Navadno je ratalo, da reči gredo same par sebe napri, navada je, da se ušafamo ankrat na lieto, smo se na-vadle takuo... “Navada je želiezna srajca”, je ries, navada je ku že-liezo, je tarda, te bran: stuojmo atent zak an Zeliezo priet al potle zarjavjeje. Mi druge na stuojmo pustit, da navada zarjavjeje našo vojo an kuražo, naše ideje za iti napri. Vilma Martinig Četrtek, 13. marca 1997 4 Dežela: sprostili sredstva za tisk V prejšnji številki smo naše bralce in javnost opozorili na izredno težko finančno stanje, v katerem se je znašla naša zadruga, ki izdaja tednik Novi Matajur. Opozorili smo na vrsto odprtih vprašanj, ki so razlog za takšno stanje. Eden od teh je bila večletna blokada deželnih prispevkov za zamejski tisk, v katerega je vključen tudi Novi Matajur. V zadnjih dneh je verjetno tudi zaradi našega javnega opomina prišlo do srečanja Skupnega zastopstva, ki je med drugim razpravljalo tudi o tem vprašanju in doseglo določen napredek. Predstavniki SKP so namreč napovedali, da če ne bo diskriminacij do tednika “Iskra”, bodo umaknili sodni priziv in s tem sprostili nekajletna denarna sredstva, ki čakajo v deželni blagajni. Pri Novem Matajurju smo vest sprejeli z zadovoljstvom, ker smo prepričani, da tudi za druge težave se lahko najde rešitve, če se znamo dogovarjati. Upajmo, da bo tako ozračje vladalo tudi v deželni komisiji, ki se bo sestala danes in ki bo razpravljala tudi o tem vprašanju. Le lezioni sono state bocciate dal Consiglio di circolo di Savogna Stop al corso di musica Per la direttrice didattica “.Non si possono tenere corsi che tolgono spazio all’attività scolastica” - Alcuni genitori protestano: “Non si vuole il dialetto” Le scuole elementari e materna di Savogna non a-vranno più il corso di musica organizzato dalla “Cooperativa Lipa” di S. Pietro nell’ambito di un progetto previsto dalla legge regionale 5 del 1994 che finanzia le attività culturali locali. Il corso veniva tenuto dall’insegnante Lia Bront. Il Consiglio di circolo, che è formato da una rappresentanza di genitori, dagli insegnanti e dalla direttrice didattica, ha ritenuto di bloccare il progetto. Spiega la direttrice: «Il problema nasce dalle nuove disposizioni normative per le scuole, secondo le quali non si possono tenere corsi che tolgono spazio all’attività didattica dei docenti, se non con corsi che abbiano il carattere della brevità». I rappresentanti del Consiglio di circolo, pur dando, stando alle parole della nostra interlocutrice, un sostegno all’iniziativa, hanno ritenuto di bloccarla. Esiste ora la possibilità, che la “Lipa” sta verificando, di tenere i corsi in un o-rario extrascolastico. Questa la versione ufficiale. Ma la decisione ha scontentato, in questi giorni, alcuni genitori che avevano n Livio Sirovich (a sin.) assieme a Michele Coren della PDB Sirovich e le cime irredente E’ stata una bella lezione quella tenuta venerdì scorso da Livio Isaak Sirovich, geologo e ricercatore triestino, autore del libro “Cime irredente". Invitato dalla Planinska družina Benečije, ha raccontato la storia da cui ha preso spunto il libro, un caso legato alla Società Alpina delle Giulie e alla decisione di questa di aderire ad un comitato nazionalista triestino. Il fatto, a cui Sirovich e altri si sono opposti, ha dato il la ad una ricerca sull’ “italianità” di Trieste. fatto frequentare ai figli le lezioni tenute da Lia Bront e che ne erano rimasti soddisfatti. E c’è chi pensa che la motivazione dello stop ai corsi sia un’altra: «A qualcuno dà fastidio che ai bambini vengano insegnate le canzoni nel nostro dialetto sloveno». Si terrà giovedì 20 marzo, dalle ore 20 alle 22, il prossimo incontro organizzato dalla consulta per i giovani delle Valli dai 16 anni in sù. Sarà l’occasione per conoscere la comunità di accoglienza che da alcuni mesi si è stabilita nel paese di Clastra, in una casa messa a disposizione dal parroco di Remanzacco, don Caucig. D ritrovo è fissato a Clastra. Chi ha problemi di trasporto può contattare le suore dell’Assunzione di S. Pietro (tel. 727814). Ospedale, Oleari rilancia la struttura L’Azienda sanitaria del Medio Friuli intende investire, anche finanziariamente, nell’ospedale di Cividale. E’ questo l’esito dell’incontro avvenuto venerdì scorso a Cividale tra i sindaci della zona e il direttore generale dell’Azienda Fabrizio Oleari. Questi ha annunciato un primo impegno pari a otto miliardi per la ristrutturazione dei locali di Pronto soccorso. In tutto i miliardi investiti saranno 36. Il piano a medio termine, che prevede la dismissione delle degenze entro il 31 dicembre di quest’anno, va comunque avanti. Oleari sembra puntare molto, se non tutto, sulla Residenza sanitaria assistenziale (una struttura per anziani che “sarà la più modema di tutto il territorio nazionale”) mentre ha ammesso i ritardi che si sono verificati nel servizio socioassistenziale, in particolare nelle Valli del Natisone. Alla fine il sindaco di Cividale Giuseppe Bernardi è apparso ottimista sul futuro, meno due rappresentanti della maggioranza consiliare, Barbiani e Pustetto, che chiedono il riconoscimento dell’ospedale di Udine come struttura di riferimento invece di S. Daniele, (m.o.) Nel 1984 la protesta di enti ed associazioni locali, oggi la lettera del Ministero Arpit, una risposta 13 anni dopo Inviata una copia del decreto ministeriale con cui si è rinnovata la concessione della sorgente Postani član Zadruge Primorski dnevnik Ciane zadruge sprejemamo na uredništvu Novega Matajurja (prinesite s seboj osebni dokument) Meglio tardi che mai. Sulla vicenda deH’Arpit, la sorgente del Natisone da cui viene captata l’acqua da parte dell’acquedotto Pojana, tanto si è detto, tanto si è fatto, tanto si è scritto. Ora finalmente si ha anche una risposta. In realtà questa pare più una storia di ordinaria burocrazia che altro. Nel lontano 1984 enti e associazioni locali, in primis la Comunità montana delle Valli del Natisone, ma anche singoli cittadini eccepirono contro la concessione della sorgente al Pojana. I firmatari dell’opposizione lamentavano, tra l’altro, che la captazione «pregiudicherebbe l’equilibrio idrologico del Natisone con conseguenze dannose per l’assetto fisico ed ecologico di tutta la valle». Il 20 febbraio scorso, il Ministero dei Lavori pubblici, tramite l’Ufficio del genio civile di Udine, ha inviato ai firmatari di quel documento una raccomandata contenente una copia del decreto ministeriale con cui viene rinnovata (per ben 70 anni) la concessione delle sorgenti Pojana e Arpit al consorzio. Il decreto, datato 1990, spiega anche perché non è stata considerata la protesta dei cittadini delle Valli. Così ora, 13 anni dopo, sappiamo tutto. Ljubljana ima novega nadškofa Sredi prejšnjega tedna je papež Janez Pavel II sprejel odstop ljubljanskega nadškofa in metropolita Alojzija Šuštarja, ki je dopolnil 75 let, in na njegovo mesto imenoval dr. Franceta Rodeta. Novi ljubljanski nadškof se je rodil pred 63 leti na Rodici pri Domžalah, duhovnik lazarist pa je že 35 let. Leta 1963 je postal doktor teologije na pariškem katoliškem inštitutu, od leta 1967 pa je bil v Ljubljani ravnatelj bogoslovcev lazaristov. V Vatikan je odšel leta 1981 kjer je bil sprva član papeškega sveta za dialog z neverujočimi, v zadnjih letih pa je postal tajnik papeškega sveta za kulturo. Poleg svojega duhovnega poslanstva je dr. Rode znan kot publicist in avtor številnih knjig. Novoimenovani nadškof bo v Ljubljano prišel v drugi polovici marca, saj mora do takrat zaključiti delo, ki ga je v teh letih opravljal v Vatikan. France Rode je 6. ljubljanski nadškof. Pred njim so na tem mestu bili imenovani Anton Bonaventura Jeglič (1898-1930), Grigorij Rožman (1930-1945), Anton Vovk (1945-1963), Jožef Pogačnik (1963-1980) in Alojzij Šuštar (1980-1997). Pozitivna ocena obiska Prodija v Ljub s prve strani “Slovenija pozitivno ocenjuje nekatere pobude italijanske vlade v zvezi z rešitvijo zakonskega vprašanja Slovencev v Italiji”. Tako je dejal slovenski vladni predsednik Drnovšek po torkovem obisku Romana Prodija v Ljubljani. Italijanski premierje namreč podčrtal, da želi tudi glede tega vprašanja odpreti novo poglavje, ki bo šlo v smer reševanja vseh odprtih vprašanj med obema državama in med temi je postavil tudi problem zakonske zaščite Slovencev v Italiji. Res je, da smo bili Slovenci doslej navajeni številnih obljub in da smo se že navadili, da obljubam Rima niso sledila dejanja. Tokrat pa lahko rečemo, da je vendarle zaznati drugačno ozračje. Slovenija in Italija sta namreč dokončno stopili na pot sodelovanja in prijateljstva, kar ponuja tudi naši manjšini razlog za večji optimizem. li elettrodomestici • REMANZACCO Ss Udine-Cividale Tel. 667985 • CASSACCO Centro commerciale Alpe Adria Tel. 881142 Al Buonacquisto trovi articoli di casalinghi, articoli da regalo, e giocattoli Kronaka '/rin&sfc rave... Kuo veselo ta na ruoč bižnona Ninetta varje te zadnjo našo pipinco. Pa kuo pipinca, Virginia, merno spije tu nje krile. Virginia, ku že vesta, je paršla na luč na 2. febrarja, glih donas miesac. Veliko veseje je parnesla vsiem nam, vsi smo se jo troštal preča videt, jo taknit, jo pozibat, pa narbuj nje ku-žinaci: Nicolò, Letizia an Alice, ki tle vidita, oni... ki kar so jo videl doma so se kregal za jo povarvat an jo potolit na potriebo. Mislin tud’... kajšna liepa rieč za telo našo staro mamo Ninetto, že sest krat bižnona... ja, na smiemo pozabit Cecilio an Marianno, ki žive v Hrastovijem! (Moje drage čičice, jest, vaša teta Michelina, van pošjan tole fotografijo nareto glih tist dan, 8. febrarja, ki bižnona Ninetta je dopunla 93 liet. Hudua mi se zdi, ki niesta ble an vi dvie blizu nje. Vas bušnen!) An liep febrar san preži-viela. Virginia je razveselila mojo družino, Letizia, ki naglo je paršla s tat an s se- Nona Michelina Lukcova iz Sauodnje nam piše taz Varese... “Moja mama Ninetta že šestkrat bižnona...” strico Alice taz Tarstà, je dopunla tle par mene, na 6. febrarja, pet liet; an veliko fešto san ji paračala. Potlè moja mama, ku san napisala. Na zadnje Nicolò, muoj možač, na 15. febrarja je dopunu osam liet. Alice, moja te liepa rožca, ki preča bo imiela dvie lieta, me nje za an magnjen pustila, je vi-dla samuo mene! Kako veseje imiet okuole tele moje štier majhane otroke. Oni punjo pamet, moje sarce, moje življenje. Vse none me zastopjo... kene, vi?... an pa šele buj tiste, ki same so ostale. Nu ben... none same, primimose tesnuo za roke an močnuo zapojmo... sme-he an joče... Giro girotondo. Michelina Lukcova « Se je rodila naša sestrica” “Smo še ankrat mi, Lorena an Alicia Bergnach iz Taminesa (Belgija). Sa’ vesta, de muoj nono je Elio Mateužinu iz Gniduce, nona pa Franca Jurcova iz Gorenjega Bamasa. Čez dva mi-esca dopunemo “že” trečje lieto življenja an tata (Marino Mateužinu) an mama sta nam že nardila njih šenk: ’no lepo sestrico, ki se kliče Sara. Sara je paršla med nam 10. ženarja. Mama nas uči po francuosko, tata an noni pa po sloviensko... “en, dva, tri, kakuoš, zajac, ročica, šiba, pokriva...” Eh ja, kajšan krat smo an ar-zkačene! Kupe z našo sestrico Saro pozdravjamo vse tiste, ki nas poznajo an vse tiste, ki prebierajo Novi Matajur!” Lorena an Alicia, tudi mi vas pozdravjamo. Lepuo varvita vašo sestrico an par-pejajta jo nam kazat! V manikomje so zazidal ’no veliko novo pišino, ki je imiela tudi tri skakalnice, tri trampoline: te nizko, te sriednjo an te veso-ko. Za inauguracjon direktor od maniko-mja je povabu vse poglavarje an sevieda tudi šindaka, da preri-eže trak. Tisti dan je biu velik senjam v manikomje za vse. Na veliki mizi so ble vsake sort jedila an pijače an ni manjkala tudi vesela muzika, pa ti naumni niso badai nič, ker niso mogli učakat, de šindak pre-rieže trak za letiet v pišino. Te reči so šle previe na dugim. Parvo je direktor od maniko-mja zah valu impreža-rja an vse tiste, ki na kajšno vižo so pomagali zazidat pišino, an potlè je začeu pridgat pa šindak. Ulieku jo j’ naprej ’no dobro uro takuo, de ti naumni ga niso še poslušal, ker so cieli cajt gledali tiste tri skakalnice od-kot se bojo metal v pišino. Začenjal so že godernjat na glas, kadar šindak je uzeu škarje tu pest an ku je preriezu trak so začel letat gor na te narbuj vesoko skakalnico an dan za drugim se metal na glavo dol v pišino. Šindak jih je an cajt gledu z debelimi očmi, poklicu je direktorja od manikomja an mu jau: - Vam muorem na-rest komplimente za vse vaše te naumne, ker so ries grozni skakalci, pru lepuo jih je gledat, kuo se metajo adan za drugim na glavo dol v pišino! - Oh, tuole nie nič -je hitro odguoriu direktor od manikomja -bote videu kadar lože-mo vodo!!! Teli so kontributi našim ki metani - 2. del Špietar Agostino Golles - Mečana 259.610; Mario Loszach -Sarženta 511.345; Maria Leonilde Maion - Sarženta 183.400; Mario Manzini -Barnas 425.895; Marcello Marinig - Klenje 262.330; Paola Marinigh - Muost 154.735; Elidia Petricig -Nocula 151.475; Mario Po-dorieszach - Puoje 199.790; Alba Qualla - Ahtuca 4483.155; Maria Scaggiante - Barnas 673.145; Claudio Sittaro - Kuosta 430.195; E-milio Sittaro - Kuosta 430.195; Emilio Strazzolini -Podbamas 894.760; Giorda- no Tomasetig - Koreda 291.400; Maria Trusgnach -Barnas 138.430; Elia Venturini - Ažla 604.675; Andrea Visentini - Ažla 1.127.700. Podutana Giuseppe Carlig - Gorenja Miersa 1.874.475; Gianni Carrer - H ras to vi je 183.535; Antonio Chiacig - Dolenja Miersa 357.155; Paolo Chiacig - Utana 464.840; Walter Chiacig - Utana 456.620; Luigi Chiuch - Hrastovije 239.550; Natalia Chiuch -Jagnjed 999.640; Luciano Crudi - Pičič 405.110; Francesca Denaro - Hlasta 770.820; Rino Dorgnach -Jagnjed - 1.412.175; Mario Dugaro - Ušivca 992.215; Denisa Ferino - Hrastovije 901.960; Giacomo Gollia -Podutana 297.105; Gino Predan - Kravar 308.495; Mar-cellina Qualizza - Skrutove 459.515; Giovanni Qualizza - Kravar 1.925.105; Michele Sibau - Čemur 1.616.495; Francesco Sidar - Skrutove 987.230; Elvira Iolanda Si-maz - Jagnjed 2.103.660; E-gidio Simaz - Kozca 546.160; Michele Terlicher -Jagnjed 2.143.510; Francesco Terlicher - Meja 749.175; Emilio Tomasetig - Kozca 209.075; Guido Tomasetig - Kozca 522.460; Marco Tomasetig - Kozca 1.363.630; Lorenzo Višin -Gorenja Miersa 463.930; Luigi Vogrig - Gruobja 533.490; Lorenzo Zanutto -Skrutove 239.595. Sriednje Guerrino Bergnach - Kli-nac 689.265; Walter Beuzer - Dolenj Tarbi 518.725; Irma Bucovaz - Gorenj Tarbi 220.080; Pietro Caucig - Dolenj Tarbi 1.196.350; Angelina Chiabai - Gorenj Tarbi 1.079.340; Luigi Covaceu-szach Dolenj Tarbi 2.164.565; Giacomo Crisetig - Varh 1.528.665; Augusto Crisetig - Varh 845.450; Antonio Drecogna - Gorenj Tarbi 282.345; Ferruccio Dugaro - Duge 2.815.520; Pierina Dugaro - Duge 330.800; Maria Pia Duriava - Dolenj Tarbi 692.160; Roberto Duriava - Dolenj Tarbi 4.794.195; Romeo Duriavig - Dolenj Tarbi 1.445.460; Marica Fak - Polica 494.045; Romeo Gariup - Podguora 454.450; Marino Predan - O-blica 207.625; Luigi Qualizza - Dolenj Tarbi 1.016.170; Giuseppe Qualizza - Tava-gnacco 405.740; Romeo Qualizza - Sriednje 446.995; Giorgio Qualizza - Pre-marjag 3.524.415; Franco Qualizza - Sriednje 822.625; Andrea Qualizza - Gorenj Tarbi 932.960; Mario Qualizza - Polica 461.670; Renato Qualizza - Gniduca 771.750; Franco Simoncig -Sriednje 3.424.655; Liliana Stulin - Gorenj Tarbi 245.960; Giuseppe Stulin -Gorenj Tarbi 612.190; Giovanni Stulin - Gorenj Tarbi 692.070; Alessandro Stulin -Gorenj Tarbi 646.315; Olga Zufferli - Polica 1.103.270. (gre napri) Marzia je dopunla štier liet življenja Sam pravo veseje za vso mojo družino posebno za nono Lino “Sam Marzia Massera, pišeta nimar go mez mojih bratru, ki sta Alessandro an Paolo an ki igrata na balon. Telekrat pa bota pisal go mez me. Al sta videli, kaka liepa čičica sam an kakuo sam zrasla. Lieta gredo napri an za me (!). Jih imam že štier an nona Lina iz Podsriednjega mi je pomagala ugasnit svečice, kan-delce na torti, ki so mi jo bli napravli za muoj rojstni dan 25. ženarja lietos. Na drugi fotografiji pa sam šele mi-nena, bluo je 18. luja lieta 1993 an tisti dan so me kar-stil. Skuoze Novi Matajur pozdravjam mamo Dino, ki je Varhuščakova iz Podsriednjega, tata Marca (ki je iz Mašer), moje bratre, none Lino an Eleno, tete an strice (posebno “te starega” (eh, eh), ki je gor v Belgiji an ki se kliče Adriano), kužine an vse tiste, ki me poznajo.” Mi doložemo še, de Marzia živi v Rubignacco, v Podsriednjem pa jo lepuo poznajo, sa’ hode pogostu gor h non. Vsi ji želmo vse narbuojše. ‘Moja vas’, takuo so otroc napisal dvajset liet od tega ” smo zbral nekatere tekste v raznih slovienskih narečjih Ukve Moja ves je v Kanalski dolini. V Ukve sa tude uašče ljude mpa tude ninšče. V Ukve sa skra vse ljude star k žabaro žuabenjo, ta muade ljude sa vse uaSče, mpa tude mi Zabari-ma žuabenjo, kakr nas sta-rise. Mi mama tude puanine, mpa palete grema pas naSe krave. Mi mama tri puanine: e-na se kliče Filca, ena Rau-na mpa ena Ukve. Te v Ukve sma skra vse paure mpa maja vsi krave. Pazi-me pade kejse snega mpa mi troce se grema Skijet. Te pazimi je vse bieuo mpa cuje nòe greja, ma tiste troce kor greja na Trbiž v Suouo, ne greja, zako cuje nče greja, mpa sma v-se doma srečne. Pazime mi se grema Skijet v Učaves, ki je pr Ukve. Mi mama tude kejse puelju mpa palete paure greja Sičte traua za krave. Vse šiše maja koušce mpa v koušce se paseja kure m-pa kip. Vse Stale maja tude svinje mpa paščete. Vsaka šiša ma ’n ime: per nes se šriba per Smulo mpa per moja barba se šriba per Aušo. v Ukve je tudi ena cierku, mikna ma lepa. Anna - Ukve Iz uVartaca 1977 Carla, Ukve: “Naša cerkev” Tista nuočod potresa Est tisto nuoč, k e biu teremòt, san bla du Čeda-de z mojo mamo an druge Zenè an smo šle gledat čine. Est an muj brat smo šli du dan čine, naša mama an tiste druge Zenè so ble du dan drug. Muj brat an est smo bli ta spried an smo čul dan velik rumor, ma niesmo čul trest. Smo šli ven s tisti drugi judi an aspodinja e jala: “Ma ki me strašta!” Smo šli nazaj noter. Nu mru buj zad se so upihnile luči an se e čulo nazaj dan buj velik rumor. Est niesan čula, k e treslo (zaki est na čujen maj, k me strese, ma nimer tist rumor), alora san vzela muojga bratra an leti-ela ven. Kar san pršla ven, me odila do po oči na rieč fina te piesak an san začela se trest an jokàt, zaki san tiela reč, k e bla viskà an zad san jala: - An daléka, kuo puoden gleat mojò mamo? - Vsi so jokàl an so vriskàl. Est an muj brat smo letiel atu, k e bla naša màkinja, an smo čakal. Vse luči so ble odparte an màkinje so letiele an so pasuvale ambulànce. Naša mama intànt nan e odila gleat an zad e pršla atu, k e bla màkinja, an smo šli damu. O po cieste smo ušafaval kamunje de- bele, k smo miei metat ta, ma se smo bal nimer, k ke-šan nan pade du na màki-njo. Smo pršli ou Mažeruola. O na orice so bli vsi jùde sn ao jokàl. Muj tata e pršu or an nan e jau “A sra Zivé”. An zad e jau, k dan kos iše e padu. (...) Federica - Mažeruola Žabnice Moja ves se kliče Zabni-ce. Je na mikna ves, made 180 hiš, je v Kanalski dolini. V Zabnicah so dvie cier-kve: Svet Egidij ’n pa Sveta Doroteja. Spomuad mamo v’s čas na mikna jezera in v jezere, hčere varte, so žabe al pa krote: zato se kliče Za-bnice moja ves. Pr nes žabaro tri jeziče: žvabenjo, niemško ’n pa ua-ško. Vsaka hiša made ’n ime. Moja hiša se kliče Pa-tučnjak. Z Zabnic gre božja pot na Svete Višarje. Pazime pride kajz sniega; mi troce se grema radi plezat. Pa lete je pa vse zaleno in vsaka hiša made rože na vknah. K bjenahtem nardo bliče jaselce v cierkve. K bliče noče pa božje greb. Na žeg’n prepivajo pred ci-erkvjo in vse puršte majo ’n pušelč na jope. Mie se zve dopade moja ves Mariagrazia - Zabnice Subid Rozejan ku pride tu uas re od na koncà do druza, pije tej Cjuk, arzmih kla-buk, die: - Nuna, matè ki za ko-modàt? Man kliešče noue an roke trde, škudiela bo durala do sodnjdan! Po teremòtu se ne vidiju vič Rozejane tu muj paiž. Roberto - Subid Poten k taramòt Ne tiela auarit at vse, kaj mi su-cedalo, an tako pavieh lih tuo, k zame je buj important. Son miela dvie kiše, obedvie ka-madane, dna je privana tju Cenie-bole, ta druga je bla tju Padrat an je bla ma oštarija, an kak se puo-bna, son žej auarila od nje ne dvie, tri lieta nazaj. Oštarijo jo je zasù taramot an anje tuo si vse finilo. Mi nie blo importalo ne od oštarije ne nič, če mi nie biu umoru muj tata, poten od straha za taramota, te k je biou na petnast setemberja. Dva misca poten muj bratar na sedanast liet je šu za sudada an tako smo restale na tri: ma mama, nona an jast. Jast san puno avelida za vse tuo- le, k mi je sucedalo, ma se nejčjon start vidat de son, za našo mamo an nono, k an anè, tej ja, so aveli-de. An tako vse ma reča jih držin noter. Jast anje se auguran, de ne pride vič taramot an majnemo te nasre-čje, k me so sucèdale. Marina - Ceniebola An dan na zornada od liepega sonca, an dindjot je biu tu nin sonzat bliz adnegà, ka je zidu hiš. Tele dindjot je dielu “pijo, pijo, čok, čok...” an zidar je slišu an je reku: - Ma sa finis špodielat se... - Ma dindjot je kon-tinù nimar pravt “pijo, pijo, čok, čok...” Tel zidar se je klicu Pio an se je nervožu, zak se mu je smieju. Potlè tele zidar gre dol z hrama-dur an gre čja dindjotu an mu je jau: - Mene čok? Jest pijan? - Prime za garlo telega dindjota an mu u-tegne garlo za sedan volt. Mu je jau: - Pio čok!... Menè pija-nac bo pravu, tkaj ka se maltran an se potin za parjat an frank!... Drug dan je vidla ga-spodinja telega dindjota krèpanega bliz telega h-rama an zidarja an je reklà: - Orpo, moj dindjot je krepil... - an je pensala: -Ehe, je muorla bit lesica, ka ga je ubila, oho, kuo me je Zu; narbuj velik, ka san ga imiela za rej! -An je reklà: - Oho, jest ga na bon jedla, ga varžen čju gnuoj. Tele zidar je slišu an je viedeu, zaki dindjot je k-repù. Je jau: - Gospodinja, ne vriest proč, dajte mi ga menè, jest pa ga bon jedu. An gospodinja mu ga je dala an on ga je nesu damu an ga je sniedu z o-trokù. Paola - Sevcè Prapotno Bišteke, ne cvekè Muoj nono je biu zlo suh. Po parvi vej-ski on an druga dva moža, suhà ku on, so pobierali želieza gor na Montenere. An dan so šli dol h barbierju v Kobarid, de jih obrije. So bli puno kosmati. Barbier jih nie mo-gu obriti, zaki so imie-li jame namest lice. Barbier se je ujezu an je jau: - Mangiate bistecche e non chiodi e dopo vi farò la barbai (Jejta bišteke, an ne cvekè an potlè vas obrijen) Dorina - Matajur Tist dindjot, kije dielu “Pijo, pijo, čok, čok...” Anna, Tipana: “Naša uas se kliče Tipana” četrtek, 13. marca 1997 \v Risultati 1. Categoria Tavagnacco - Valnatisone 2-0 3. Categoria Savognese - Lumignacco 3-3 Juniores Valnatisone - Azzurra 5-0 Allievi Pozzuolo - Valnatisone 0-0 Giovanissimi Audace - Savorgnanese rinv. Amatori Fagagna - Reai Filpa 0-1 Valli Natisone - Racchiuso 0-0 Godia - Pub Sonia e Luca 1-0 Campeglio - Poi. Valnatisone 2-2 Bar Campanile - Borgo Aquiieia 1-1 Calcetto Spaghetto - Volton 8-4 Reanese - Merenderos n.p. Prossimo turno 1. Categoria Valnatisone - Opicina 3. Categoria Ciseriis - Savognese JUNIORES Corno - Valnatisone Allievi Valnatisone - Buonacquisto Giovanissimi Majanese - Audace Esordienti Gaglianese - Audace (ree.) Pulcini Audace - Torreanese (ree.) Amatori Reai Filpa - Chiopris Pers S. Eliseo - Valli Natisone Pub Sonia e Luca - Grigioneri Poi. Valnatisone - Fandango Passons - Bar Campanile Classifiche 1. Categoria Pagnacco 47; Torreanese, Tarcentina 44; Cividalese 37; Valnatisone, Corno 36; Costalunga 35; Vesna 34; Riviera 33; Union 91 30; Tavagnacco 27; Opicina 26; Reane-se 20; Medeuzza 17; Forgaria, Zaule 14. 3. Categoria Libero Atl. Rizzi 51; Stella Azzurra 42; Fulgor, Ciseriis 40; Moimacco 37; Lumignac-co, Rangers 33; Faedis 29; Gaglianese 24; Cormor 20; Savognese 15; Nimis, Fortissimi 14; Celtic 7. JUNIORES Serenissima 47; Cividalese 40; Valnatisone 39; Romans 38; Cussignacco 35; Faedis 34; Lucinico 32; Natisone 29; Sovodnje 23; Fortissimi 20; Azzurra 18; Fogliano, Corno 15; S. Gottardo 14. Allievi Bressa 49; Pagnacco, Cividalese 47; San-giorgina Udine 44; Faedis 42; Valnatisone 39; Cussignacco 37; Natisone 33; Basal-della 32; Pozzuolo 27; Lestizza 26; Buonacquisto, Bertiolo 24; S. Gottardo 22; 7 Spighe 10; Fortissimi 7. Giovanissimi Savorgnanese 51; Flumignano 48; Bressa 46; Pagnacco 31; Sangiorgina Udine 30; Audace 29; Gemonese 25; Astra 92 24; Cussignacco 22; Rive d’Arcano 16; Buonacquisto 12; Majanese 11 ; Cassacco 4. Amatori (Eccellenza) Reai Pulfero 34; Fagagna 24; Chiopris 23; S. Daniele 22; Mereto 20; Chiasiellis, Invillino, Warriors, Tolmezzo 19; Manzano, Pan-tianicco 17; Tarcento 10. Amatori (1. Categoria) Valli del Natisone 30; Treppo Grande 29; Amaro 24; Vacile 23; Team Calligaro 20; Racchiuso 19; Pers Sant'Eliseo 17; Rubi-gnacco 16; Reai Buja 15; Montegnacco 13; Gemona 7. Amatori (2. Categoria) Deportivo 31; Alla salute 30; Pub Sonia e Luca Drenchia 26; Grigioneri 25; Godia 24; S. Lorenzo 23; Rojalese, Bocal 17; Re-manzacco, Piaino 12; Povoletto 7; Ador-gnano 6. Amatori (3. Categoria) Polisportiva Valnatisone 30; S. Margherita 28; Pian di Paluz 24; Xavier, Sedilis 23; Fandango 21; Campeglio, Cavalicco 18; Sammardenchia 17; Gunners 16; Moruzzo 14; Monfalcone 4. 7 La squadra amatoriale di Cividale conquista la promozione in 2- Categoria Polisportiva, è fatta Sconfitta esterna della Valnatisone - Per gli Juniores largo successo sulYAzzurra Nel calcetto lo Spaghetto di Grimacco ha ottenuto il passaporto per i play-off La Valnatisone è ritornata a mani vuote da Tavagnacco. Gli azzurri hanno subito al 3’ la rete dei padroni di casa su classica a-zione di contropiede. Pur dominando la gara in lungo ed in largo i sanpietrini non sono riusciti a pareggiare. Nel finale c’è stato il raddoppio degli udinesi con un gol viziato da fuorigioco. Passata per prima in vantaggio grazie ad un gol di Alessandro Lombai, la Savognese è stata raggiunta e superata dal Lumignacco che si è portato sul 3-1. Quando tutto sembrava perduto, prima Michele Dor-bolò e poi Nicola Sturam rimettevano le cose a posto. Ci sono voluti quaranta minuti agli Juniores della Valnatisone per perforare con Luca Bledig la difesa dell’Azzurra di Premariac-co. Nella ripresa, dopo alcuni tentativi di Alessandro Bergnach, la Valnatisone al 16’ raddoppiava con Claudio Bledig. Dieci minuti più tardi la terza rete, su punizione dal limite, era opera di Stefano Moreale. Al 39’ toccava a Federico Golop di testa a seguito di una punizione, calciata da Bergnach, arrotondare il risultato che veniva definitivamente acquisito con la quinta rete segnata da Simone Bordon con un pallonetto. Ottanta minuti in attacco non hanno portato i tre punti agli Allievi della Valnatisone impegnata nella trasferta di Pozzuolo. I ragazzi allenati da Bruno lussa con questo risultato danno definitivamente l’addio alla fase finale. Il terzo posto in classifica è infatti ormai troppo lontano. La decisione del Comitato provinciale di Udine di rinviare d’ufficio la gara dei Giovanissimi dell’Audace a Scrutto con la Savorgnanese ha lasciato sconcertati i locali. Gli ospiti hanno presentato in Lega i certificati medici che annunciavano l’indisponibilità della società di mandare in campo ben nove giocatori. In attesa del recupero di Gagliano gli Esordienti hanno effettuato domenica scorsa un proficuo allenamento a Tolmin. Per loro martedì è iniziato il torneo notturno di Buttrio. I Pulcini recuperano sabato a Scrutto la gara con la Torreanese in vista della ripresa del campionato prevista per sabato 22 marzo. Non conosce ostacoli la marcia del Reai Filpa di Pulfero nel campionato di Eccellenza del Friuli collinare. La formazione del presidente Battistig si è aggiudicata in anticipo il diritto di partecipare alle finali nazionali ed ai play-off. Sabato, non paga dei successi già acquisiti, si è imposta sulla seconda della classe Fagagna con una rete propiziata da Stefano Dugaro, il Danes zvečer občni zbor ZSSDI O športu v Benečiji Danes zvečer bo na sedežu jadralnega kluba Sirena občni zbor Združenja slovenskih Športnih društev v Italiji, to je krovne organizacije zamejske Športne realnosti. Na skupščini bodo analizirali zdajšnjo sitvacijo, saj je telesna kultura eden od pomembnejših družbenih faktorjev. Pomembno novost na občnem zboru bodo predstavljale tudi volitve, saj so se pri ZSŠDI sprejeli sistem, ki velja v CO-Nl-ju. To pomeni, da so se posamezniki morali predčasno prijaviti za kakšno od razpoložljivih mest v raznih odborih. Na predsedniško mesto bo gotovo potrjen dosedanji predsednik Jurij Kufersin, ki seje edini prijavil za to odgovorno funkcijo. Več pa je kandidatov, ki startajo za 6-član-ski izvršni odbor združenja in sicer Andrej Brisco, Katja Dolhar, Marko Lutman, Ivan Peterlin, Gorazd Pučnik, Da-rio Štolfa, Mario Šušteršič, Andrej Vogrič in Marjan Žagar. Kot vidimo gre za kandidate, ki so s tržasko-goriškega območja. Kljub dejstvu, da je slovenski sport v Benečiji precej v zaostanku, bi pa vendarle kazalo vključiti v odbor vsaj enega predstavnika iz naSih krajev, kar bi lahko tudi stirnolativno delovalo pri morebitni nadgradnji zdajšnjega telesnokultumega položaja na Videmskem, (r.p.) cui tiro è stato deviato in rete da un difensore locale. Risultato ad occhiali per la Valli del Natisone nell’incontro casalingo con il Racchiuso. Gli “skrati” non sono riusciti a perforare Valnatisone di Cividale che ha saputo rimontare le due reti subite nel primo tempo dal Campeglio. Nella ripresa Giovanni Dominici ha accorciato le distanze e quindi Cecutti, su assist del- MOLIWn la munita difesa ospite pur avendo a disposizione quattro palle gol. Nonostante questa mezza battuta d’arresto i valligiani restano in corsa per la promozione, ma dovranno stare attenti al Treppo Grande che è distanziato di un solo punto. Il Pub Sonia e Luca di Drenchia ha subito una sconfitta di misura nell’incontro esterno di Godia. Promozione matematica, invece, per la Polisportiva Stefano Dugaro, centrocampista del Reai Filpa lo stesso Dominici, ha portato il risultato in parità. Pari del Bar al Campanile di Cividale propiziato da una rete di Arnaldo Ve-nica. Nel campionato di calcetto lo Spaghetto ha battuto il Volton e ha conquistato il diritto di partecipare ai play-off assieme al Tarcento. Vincendo la gara di Rea-na, i Merenderos di S. Pietro potrebbero affiancare i cugini di Grimacco. Il Csi verso il gran finale La Matajur seconda a Treppo Nella penultima gara di corsa campestre del circuito Csi, disputatasi domenica scorsa a Treppo Grande, la Polisportiva Monte Matajur si è aggiudicata la seconda piazza, alle spalle della società slovena Posočje. Immutata la classifica nei trofei che verranno definitivamente assegnati nella sede della Provincia di U-dine alla fine del mese di aprile. Il 9Q trofeo “Remigio Carlevaris”, riservato alle categorie giovanili maschili, quasi sicuramente vedrà il successo della Polisportiva Matajur. Per quanto riguarda il trofeo “Donna sport”, riservato a tutte le categorie femminili, non ci dovrebbero essere sorprese. La società PosoCje di Gabriele lussig e Mitja Kosovelj assieme allo sponsor Golles (Agrofriul) Tolmino non ha rivali in grado di mettere in discussione il successo. Buone notizie anche per il Gruppo sportivo alpini di Pulfero, che vede sempre più vicino il primo trofeo “Comitato regionale Csi” per le categorie adulti maschili. Da segnalare, comunque, i buoni risultati individuali delle tre società confinanti. Una curiosità: dopo due anni Gabriele lussig è riuscito a superare il proprio compagno di squadra Mitja Kosovelj, fino ad ora incontrastato dominatore della categoria sia nelle prove campestri che in quelle di corsa in montagna. Il circuito si concluderà a Tricesi-mo domenica 16 marzo e vedrà ancora una volta in gara i migliori atleti della specialità. Leonardo al giro di boa Si sono conclusi i gironi di andata dei campionati provinciali di pallavolo che vedono in lizza le formazioni di 1. Categoria maschile e femminile, 3. Categoria ed Allieve della Polisportiva di San Leonardo. I ragazzi, nell’ultimo incontro, hanno surclassato con un netto 3-0 la capolista Maianese, che con questa sconfitta é stata agganciata dal Remanzacco. La classifica al giro di boa è la seguente: Remanzacco, Maianese 15; Percolo 14; Polisportiva San Leonardo, Mortegliano 10; Rodeano 8; Ospedaletto, ASFJR Cividale 6; San Giovanni 0. Le ragazze attualmente occupano una posizione intermedia nella classifica: Povoletto, DLF Udine, Tolmezzo 16; Polisportiva San Leonardo, Remanzacco 10; Pradamano, Reana 8; Latisana 4; Faedis 2; Povoletto 0. Nel campionato di 3. Categoria le ragazze valligiane fanno esperienza al loro esordio in questo campionato. La classifica: San Daniele 14; Artegna 12; Tricesimo, Buttrio 8; Remanzacco, Cussignacco, Manzano 6; Polisportiva San Leonardo, Tolmezzo 2. Volley, S. Francesca Tomasetig četrtek, 13. marca 1997 SREDNJE Gorenj Tarbi - Belgija Žalost v Cebajovi drutin Gor z Belgije, iz kraja Boulè je paršla žalostna novica. 18. februarja je umaru Giuseppe Chiabai - Cebaj te dolenj iz Gorenjega Tarbja. Rodiu se je lieta 1923. Je biu mlad puob, kar lieta 1946 je Su v Belgijo, tudi on kopat karbon. An je muoru bit zaries pridan dielovac če belgijanska daržava mu je dala tudi zlato madejco. V Cebajovi družin pa ni biu samuo on rudar, minator: minatorja sta bla tudi druga dva njega bratra, Vittorio an Petar, ki sta tudi ona dva umarla potlè, ki sta se bla varnila damu, Vittorio v Azio an Petar pa na njih roj-sto hišo v Gorenjim Tarbju. Bepo bo venčni mier bo po-čivu v tisti deželi, kjer je ži-veu že 51 liet an kjer je biu njega pogreb na 21. febra-rja. Z njega smartjo je v žalost pustu ženo Leno, ki je iz Timau, hči Delio, sina Marina, neviesto, dva maj-hana navuoda, brata Vigja an sestro Nadaljo, kunjade, navuode an vso drugo žla-hto. Naj v mieru počiva. SVET LENART Kravar - Sondalo Zbuogam Giovanna Giovanna Qualizza se je rodila v Zajcovi družini tle v nasi vas 74 liet od tega. Tele dni je parsla žalostna novica, de nas je za nimar zapustila. Umarla je na naglim v Sondalu, kjer je živi-ela že puno puno liet. Našo vas je bla zapustila zavojo dieia lieta 1948. Sla je v Valtellino an v tistim k-raju se je bla tudi poročila. 25 liet od tega je ostala udu-ova, nie imiela otruok. Ostala je sama v družini, sa tudi nje dva bratra Giovanni an Marco sta ji že umarla an navuodi žive pa tam v Kanadi. Imiela pa je puno pa-rjatelju, ki so ji stal blizu do zadnjega. Puno se jih je zbralo an na nje pogrebu, ki je biu tam v Sondalu 27. februarja. Na telim svietu je zapustila navuode, pogrešil pa jo bojo nje parjatelji, sa’ takuo, ki smo že napisal, jih je imiela puno tam v Sondalu, pru takuo tle doma, ka-mar je hodila pogostu tudi zak ni bla nikdar pozabila nje rojstne kraje an je pru z-vestuo prebierala Novi Matajur, ki ji je parnašu domače novice. La notizia della morte di Giovanna Qualizza, nata a Cravero 74 anni fa presso la famiglia Zajcova, la scriviamo anche in italiano per i suoi numerosi amici di Sondalo che le sono stati vicini con affetto fino alla fine. Giovanna aveva lasciato il paese natio nel 1948 per andare in Valtellina, a Sondalo. Là si era anche sposata, ma era rimasta vedova 25 anni fa. Non aveva figli ed i suoi due fratelli, Giovanni e Marco, sono morti da diversi anni. Della famiglia natia le erano rimasti solo alcuni nipoti che vivono in Canada. Aveva in compenso molti amici, sia a Sondalo che a Cravero, dove rientrava abbastanza spesso. Leggeva volentieri il Novi Matajur, che le portava le notizie di casa. Al suo funerale, che ha avuto luogo a Sondalo il 27 febbraio, hanno partecipato davvero in tanti, fra questi anche alcuni paesani di Cravero che serberanno di lei un bel ricordo. PODBONESEC Kras Žalostna iz naše vasi V videmskem Spitale je umaru naS vasnjan Gino Bianchini. Imeu je 78 liet. Žalostno novico je sporočila sestra Maria, navuod Ferruccio z njega družino, kunjada, navuodi an vsa druga žlahta. Od Gina smo se poslovili v čeartak 6. marca. Pogrebna maSa je bla v Lan-darje, venčni mier pa bo počivu v Briščah. SPETER Gorenj Barnas Pogreb v vasi V četartak 6. marca smo se zbral v naši cierkvi tle v Gorenjim Barnase za dat zadnj pozdrav adnemu našemu vasnjanu. Klicu se je Luigi Blasutig, vigi za priatelje. Umaru je na svojim duomu an je imeu 82 liet. Na telim svietu je zapu-stu ženo, sina, neviesto, kunjada, navuode an vso drugo žlahto. RALLY POUZIE Dežurne lekarne / Farmacie di turno EUROPEE OD 17. DO 23. MARCA sabato 15 marzo Sauodnja tel. 714206 - Premarjag tel. 729012 Partenza ed arrivo OD 15. DO 21. MARCA a Gemona del Friuli Cedad (Fomasaro) tel. 731264 prove speciali anche nelle Valli del Torre Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali čas in za ponoč se more klicat samuo, če ričeta ima napisano »urgente«. Dreka: nov kamunski hram DREKA Cez nekaj dni nov kamunski sedež Potem, ko je zgoreu stari kamunski sedež na Krasu pri Dreki, so bli napravli provizorične uficihe, da je lahko funcjonala kamunska uprava. Studierali so zazidat nov hram. Potem pa so odločil, da postrojejo zgo-rjeni kamunski sedež. Sedež je seda popravjen, postrojem Trieba je samuo na-pravt še nieke diela notar. (Novi Matajur, 15.1.76) novi matajur Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur a.r.l. Čedad / Cividale Fotostavek: ORAPHART Tiska: EDIGRAF Trst/Trieste m Včlanjen v USPI/Associato alPUSPI Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 49.000 lir Poštni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za Slovenijo - DISTRIEST Partizanska, 75 - Sežana Tel. 067 - 73373 Letna naročnina 2500.— SIT Posam 'zni izvod 70.—SIT Žiro raCun SDK Sežana Štev. 51420-601-27926 OGLASI: 1 modulo 18 mm x 1 col Komercialni L. 25.000 + IVA 19% ČEDAD Ustanovljeno Beneško gledališče V saboto 24. ženarja je bluo uradno ustanovljeno pred nodarjem v Čedadu “Beneško gledališče”. Svoj sedež bo imeu v hramu, kjer so naše druge slovien-ske organizacije v Čedadu, v ulici IX Agosto, 8. Za parve dvie lieta, kakor piše v statutu, bojo na čelu skupine teli člani, soci: don Mario Laurencig iz svetega Stuoblanka, predsednik; Aldo Clodig iz Hlocja, direktor; Lucia Co-staperaria iz Barnasa, tajnica (segretaria); Loretta Fe-letig iz Lies, blagajnik (cassiera). Svetovalci (konsilierji) pa so: Izidor Predan iz Grmeka, Paolo Petricig iz Spietra, don Emilio Cencig iz Gorenjega Tarbjà, don Valentino Birtig iz Dreke, don Natale Zuanella iz Tar-čmuna, Franco Cucovaz iz Marsina, Joško Cucovaz iz Mašer, Guglielmo Cemo iz Barda an Dino del Medico iz Barda. Koz že znano an kakor smo že poročali, pisal o tem, dramska skupina se je rodila že pred miesci an je doživiela svuoj karst v gledališču Ristori v Čedadu ko smo praznovali naš “Dan emigranta” s Predanovo komedijo “Beneška ojcet”. Navdušenje, entuziazem, je velik, ne samuo med tistimi, ki so parvi zavihnili rokave an popadli za dielo, pač pa tudi med drugimi, posebno mladimi ljudmi, ki žele pokazat kakuo so pridni na odru. (Novi Matajur, 1.2.76) GRMEK Lombaj Šibka električna energija Ljudje iz Lombaja, Ru- kina in Skal so protestai zavojo šibke električne energije- Luč je v teh vaseh zlo šibka. Energijo, ki jim jo daje Enel, ne more gonit še domače električne stroje (elettrodomestici) ne. Vse proteste niso do seda parpejale ankodar, zatuo so pred kratkem hišni ga-spodarji telih vasi zavarnil “bolete”. Bolete na Enel jih je nesu sam asesor garmi-škega kamuna Armando Rucchin iz Lombaja. Troštamo se, da bo ta zadnji protest kaj pomagu, da se bo Enel zganu an po-skarbeu, da bojo imiele tudi tele vasi potriebno električno energijo. Zene so Stufe prat vse na ruoke (ne morajo nucat pralne stroje -lavatrici), pru takuo ugasnit vse luči kar nucajo pie-glic. (Novi Matajur, 31. 3.76) Miedihi v Benečiji DREKA doh. Lorenza Giuricin Kras: v sredo ob 12.00 Debenje: v sriedo ob 15.00 Trinko: v sriedo ob 13.00 GRMEK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v pandiejak ob 11.00 v sriedo ob 10.00 v četartak ob 10.30 doh. Lorenza Giuricin Hlocje: v pandiejak ob 11.30 v sriedo ob 10.30 v petak ob 9.30 Lombaj: v sriedo ob 15.00 PODBONESEC PEDIATRA doh. Flavia Principato Podbuniesac: (z apuntamentam) v sriedo an petak od 10.00 do 11.30 v pandiejak, torak, četartak od 16.00 do 17.30 tel. 726161 al 0368/3233795 doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: v pandiejak od 8.30 do 10.00 an od 17.00 do 19.00 v sriedo, četartak an petak od 8.30 do 10.00 v saboto od 9.00 do 10.00 (za dieluce) Carnivarh: v torak od 9.00 do 11.00 Marsin: v četartak od 15.00 do 16.00 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sauodnja: v pandiejak, torak, četartak an petak od 10.30 do 11.30 v sriedo od 8.30 do 9.30 SPETER doh. Tullio Valentino Spietar: v pandiejak, sriedo, četartak, petak an saboto od 8.30 do 10.30 v torak od 16.30 do 18.30 doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, četartak, petak an saboto od 8.30 do 10.00 v sriedo od 17.00 do 18.00 SREDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje. v torak ob 10.30 v petak ob 9.00 doh. Lorenza Giuricin Sriednje: v torak ob 11.30 v četartak ob 10.15 SVET LENART doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak od 8.00 do 10.30 v torak od 8.00 do 10.00 v sriedo od 8.00 do 9.30 v četartak od 8.00 do 10.00 v petak od 16.00 do 18.00 doh. Lorenza Giuricin Gorenja Miersa: v pandiejak od 9.30 do 11.00 v torak od 9.30 do 11.00 v sriedo od 16.00 do 17.00 v četartak od 11.30 do 12.30 v petak od 10.00 do 11.00 Guardia medica Ponoč je »guardia medica«, od 20. do 8. zjutra an od 14. ure v saboto do 8. ure v pandiejak. Za Nediške doline: tel. 727282. Za Čedad: tel. 7081. Za Manzan: tel. 750771. Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje mi-ediha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282. Za Cedajski okraj v Čedad na številko 7081, za Manzan in okolico na številko 750771. Ambulatorio di igiene Attestazioni e certificazioni v torak od 10.30 do 11.30 v četartak od 9.30 do 10.30 Vaccinazioni v četartak od 9. do 10. ure Consultorio familiare SPETER Pediatria v pandiejak an petak od 11.00 do 13.00 Ostetricia/Ginecologia v četartak od 11.00 do 13.00; Cedad. v pandiejak an sriedo od 8.30 do 10.30; z apuntamentam, na kor pa impenjative (tel. 708556) Psicologo: dr. Bolzon v sriedo od 9. do 14. ure Servizio infermieristico Gorska skupnost Nediških dolin (tel. 727565) Za apuntamente an informacije telefonat na 727282 ( od 8.30 do 10.30, vsak dan, samuo sriedo an saboto ne). Kada vozi litorina IžCedadav Videm: ob 6.10*, 7.00,726 *,7.57,9.*, 10., 11., 11.55, 12.29*, 12.54, 13.27 *, 14.05, 16.05, 17., 18., 19.08, 20., 22.10.(od pand. do čet. an ob praznikih) Iz Vidma v Cedad: ob 6.35 *,7.29,8.*, 8.32,9.32*, 10.32, 11.30, 12.32, 12.57*, 13.30, 14.08 *, 14.40, 16.37, 17.30, 18.30, 19.40, 21.50 (od pand. do čet. an ob praznikih), 22.40 *čeztiedan Nujne telefonske številke Bolnica Cedad 7081 Bolnica Videm 5521 Policija - Prva pomoč ....113 Komisarjat Cedad....731142 Karabinierji..............112 Ufficio del lavoro 731451 INPS Cedad 700961 URES-INAC 730153 ENEL...............167-845097 ACI Cedad..............731987 Ronke Letališče.,0481 -773224 Muzej Cedad............700700 Cedajska knjižnica ..732444 Dvojezična šola........727490 K.D. Ivan Trinko.......731386 Zveza slov. izseljencev..732231 Dreka..................721021 Grmek..................725006 Srednje................724094 Sv. Lenart.............723028 Speter.................727272 Sovodnje...............714007 Podbonesec.............726017 Tavorjana..............712028 Prapotno...............713003 Tipana.................788020 Bardo..................787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost 727281 “LA MARMI,, Dl NEVIO SPECOGNA LAPIDI MONUMENTI PAVIMENTI SCALE SOGLIE E PIANI CUCINA S. Pietro al Natisone • Zona industriale 45 «tel. 0432-727073