DELAVSKA POLITIKA
lakaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo in uprav*: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo.
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaš« mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št 14.335,
Štev. 5
Sreda, 17. januarja 1934
Leto IX
Prvi socialnodemokratični sestanek v Beogradu
Lepa udeležba beograjskih socijaiistov. — Govorniki ss. Belič, Krekič in
dr. Topalovič.
Pred državnimi zakoni hočemo biti enaki
Najvišja državna morala je, da so državljani z ozirom! na določbe državnih zakonov enaki. Če so zakonske določbe enake za vse državljane, je to demokratična država. Jugoslovanska država ima poseben društveni zakon. Ta dovoljuje vsakomur, ki izpolni pogoje zakona, da sme ustanoviti društvo ali tudi politično društvo kot stranko.
Delavstvo v Jugoslaviji se na podlagi tega zakona, oziroma te državljanske pravice pripravlja, da ustanovi politično stranko. To pravico torej delavstvo ima in to pravic^,	w	<x>	priznala	tu-
di oblast, če ne bo našla zakonitih zadržkov, ki iih po našem mnenju ni in jih tudi mi ne bomo povzročali.
Za nas je merodajno edino dejstvo, da se hočemo kot svobodni državljani politično udejstvovati. Zastopati hoče delavstvo, predvsem delavske in splošne kulturne interese, kar je njega delavska in državljanska dolžnost.
Iz tega menda dovolj važnega razloga je ustanovitev socialnode-miokratične stranke nujna potreba, ker teh iinteresov specialno ne more zastopati nobeno drugo gibanje. Zato pripravljamo ustanovitev nove stranke oziroma nje obnovitev. V svoj krog vabimo prcdvsemi delavce in nameščence, pa tudi obrtnike in male kmete. Zakaj nova dogmatska in zastarela ideologija, ki se pojavlja na obzorju, grozi s suženjstvom ne le nam, marveč tudi vsem malim stanovom! v socialnem oziru, še bolj pa v splošno kulturnem. Če ne bodo ti sloji pametni, če se ne bodo osamosvojilii v obrambo pridobljenih kulturnih vrednot, zateče ne le nas, amloak vso Evropo kulturni polom) in propast Evrope, ki ga zgodovina še ne pomni.
Zato v boj proti grobokopom človeške kulture! Delavstvo pa ima v tein1 boju najvažneje- misijo!
Proč z reakcijo in se mi s človeško kulturo!
Trije so zavezniki miru
Kaj pravi predsednik razorožitveue konference
Predsednik razorožitveue konference Artur Hemderson izraža v članku, ki ga je objavil v londonske mi »0aily Mail« veselje nad govori Roosevelta in Molotova; ki sta Društvu narodov priznala zasluge za miir, čeprav ne neomejeno.
Duhovno so Zedinjene države. Rusija in Društvo narodov za mednarodni sporazum.
Bodočnost Društva narodov je odvisna 'od' uspeha ali neuspeha raz-orožitvene konference. Konferenca se ne srne prekiniti, dokler narodi silijo svoje vlade, da se dalje pogajajo. Henderson ne namerava odstopiti kot predsednik. Tudi se ne boji, da bi ga odpoklicalo Društvo narodov, dokler ne bo dokazano, da i ima j o narodi rajši nacionalni egoizem negotovost zaradi 'oboroževanja in neprestano vojno nevarnost, kakor kolektivni miroljubni sistemi s popolno razorožitvijo in suverenite-to mednarodnega prava.
Beograd, dne 16. januarja.
V	nedeljo se je vršil v Beogradu prvi javni politični sestanek beograjskih socijalistov.
Zborovanje se je vršilo v veliki dvorani Delavske zbornice, ki je bila nabito polna, z dnevnim redom-: »Zakaj ustanavljamo socijaltno-demokrat-sko stranko Jugoslavije?« Ko se je dvignila zavesa na odru, je zapel pred zbranimi govorniki s s. Lukom Pavičevičem na čelu delavski pevski zbor »Delavski pozdrav«.
Nato je otvoril zbor s. Luka Pa-vičevič in predlagal v predsedstvo s. Nikola Veličkoviča in za tajnike ss. Miistafa Turka in Draga Djuriča.
Govorniki
Potem so obširno govorili o programju stranke in zlasti o potrebi uveljavljanja delavskega razreda v današnjih težkih časih v javnem, življenju ss. Belič Milorad, Krekič Bogdan in dr. Živko Topalovič. Govorniki so povdarjali, da je danes zlasti potrebno politično udejstvovanje delavstva, ker se radi velike nezaposlenosti ne more uveljavljati s- sindikalnim delom. V današnjem času se ni miogoče bojevati s štrajki in mezdnimi gibanji, ker je masa nezaposlenih delavcev prisiljena, da dela pod najtežjimi pogoji in- pod naj nižjo mezdo.
Poleg strokovnih in kulturnih delavskih organizacij potrebujemo zato tudi socijaldemokratsko delavsko stranko, ki bo vezala delavstvo in druge revne sloje po mestih in na deželi.
Vprašajo nas, ali imamo možnost za politično delovanje? Mi odgovarjamo: da. Pa če bi imeli še tako malo možnosti za delo,
mi bomo zabili klin,
in bomo delali, dokler ne pridemo do veljave in udejstvovanja socialdemokratskega pok reta.
Iz Ženeve, poročajo:
Kljub temu, da traja gospodarska kriza in nastopajo finančne tež-koče držav, ratificirajo razmeroma naglo države razne mednarodne dogovore. Tako je bilo v dobi od 1. ja-nuiarja do 31. decembra ratificiranih 1 znova 88 dogovorov ter je doslej ratificiranih 578 dogovorov. Leta cm	ratificiranih	34. leta
m ^ 41 mednarodnih dogovorov. Mednarodni urad dela posveča sedaj posebno pozornost državam, ki se šele industrializirajo. Preiskuje v teh državah socialno strukturo ter sxusai spraviti v sklad nevarnost konkurence stari industriji z ozirom na slabe življenjske pogoje v do-tičnih deželah. V tem oziru je klasičen primer .laponska, kakor je pokazala anketa mednarodnega urada dela na Japonskem.
Sedaj je naloga mednarodnega urada dela predvsemj, da reši vprašanje, kako oskrbeti nemške emigrante. Interes za ženevski urad dela postaja večji in večji. Letos sta prvič pristopila Irak in Turčija. Japonska sodeluje dalje z me dna-
Proti fašizmu.
Važna je naša naloga, da zavarujemo delavstvo pred fašizmomL. ki je sedaj največja nesreča za delav ski razred, nameščence in drobne kmečke posestnike, ki jih eksploati-ra kapitalizem.
Nujno je potrebna čim prejšnja socijalizacija velike industrije in težkega finančnega kapitala. To bo nova funkcija države, ki bo zahtevata tudi nove gospodarske organe države z veliko oblastjo, ti pa morajo biti pod javno kontrolo.
Demokracija ni propadla.
S. dr. Topalovič je povdarjal velik pomen zdrave demokracije bas za male države, posebno za nas, ki smo tako tesno in usodno zvezani z bratskimi demokratskimi državami, kot je Češkoslovaška in Francija. Dr. Topalovič je omenil pisanje fašističnega časopisja, ki je nastopilo proti uveljavljenju1 demokracije v Jugoslaviji, kar je v odločnem nasprotstvu s političnimi izjavami naših odločilnih faktorjev in zlasti z našo ziunaniio politiko. Mi smo proti pretiranemu centralizmu. Bili smo poprej in smo sedaj
za državno in nacionalno edinstvo Jugoslavije.
posebno sedaj, ko hočejo vse države potom zvez razširiti svoje gospodarsko področje. Smo za edinstvo in široke samouprave. Oblast pa je treba razdeliti med centralo in samioupra-ve, ki morajo imeti stvarne pristojnosti. Dr. Topalovič je mnenja, da se mora najti kompromis, ki bo uvedel kljub osiguranju edinstva samouprave in tako zagotovil notranji mir v državi. Vcina nevarnost, ki visi nad Evropo, pa še posebej sili so-clijtaliste. da se organizirajo za boj proti vojni nevarnosti.
rodnimi uradom dela, čeprav je javila izstop iz društva narodov. Samo Nemčija je odpoklicala izi mednarodnega urada dela vse svoje uradnike in strokovnjake.______
Mussolinijevi nairti z Avstrijo
Med Avstrijo in Italijo se vrše živahna pogajanja. Podtajnik Suvich, ki pride v četrtek na Dunaj, ima nalogo, predlagati avstrijskemu kanclerju dr. Dollfussu1. da ostane Avstrija samostojna država ter da politično in gospodarsko sodeluje z Ogrsko. Mussolini sc boji združitve Avstrije z Nemčijo, ker bi s tem postala Nemčija premočna in Italija ne bi imela nobene nade, da si ohrani gospodarsko zaledje. Avstrija in Ogrska skupaj bi pa bilo precej obsežno ozemlje, ki ga Italija potrebuje.
Rusija se pripravlja na vojno. Im-
neriialistična Japonska hoče osvojiti velik del Kitajske in najbrže tudi dele Sibirije. Rusija zbira čete v obrambo v Vzhodni Sibiriji.
F. U.:
K diskusiji o socialističnem programu in taktiki
Pazljivo senu zasledoval živahno diskusijo, ki se je razvila po našem časopisju kot priprava za obnovitev socialistične stranke. Ta diskusija je bila obsežna in lepa. Vendar imam qbčutek, da bi bilo treba
0 nekaterih stvareh še spregovoriti.
I.
V	kolikor smo v tej diskusiji fašizem sploh omenjali, smo šli mimo njega kot mimo nepomirljivega sovražnika, o katerem1 se ne izgublja besed. To stališče bi se dalo zagovarjati z dejstvom, da fašizem med delavstvom1 idejno v svobodni duševni tekmi ni nikijer pridobival. Tako v Italiji, kakor v1 Nemčiji so bili socialisti in sploh delavci na-prairt fašizmu zelo odporni. Fašizem je združil nedelavske sloje in sile za borbo proti delavstvu, vporab-ljajoč pri tem najslabsi del delavstva kot najeto in plačano vojsko. Delavstvo pa je strl le s silo. Tudi po več letih, vladanja fašizma v Italiji nam še ni bil podan niti tani dokaz, da se je to bistveno spremenilo.
Vendar ne smemo prezreti, da je fašizem danes moda. Krog tistih, ki verujejo v njegovo1 obljubo, da bo izmiril razredna nasprotja, osi-gural delavstvu eksistenco, ublažil posledice krize in prinesel novo organizacijo družbe in države, se- tudi pri nas vsak dan veča. Zato je treba posvetiti fašizmu kot idejnemu pokretu več pažnje.
Ako pregledujemo zgodovino najstarejšega fašističnega gibanja, onega v Italiji, vidimo nadvse jasno, kako je to gibanje negacija marksizma, najprej v njegovi komunistični, potem pa v njegovi socialistični obliki. V njem se je združilo vse, kar je bilo proti socializmu. Ambiciozni bivši socialisti, ki se v stranki niso mogli dovolj uveljaviti in so imeli z njo svoje osebne račune. Častniki, ki so jih množice po povratku iz zmagovite vojske, po ulicah insultirale. Tovarnarji, ki so jim zasedali delavci tovarne. Vele-posesniki. ki so smatrali, da je njih' zemlja že napol izgubljena.
Fašizem je reakcija na započete, a nedovršene revolucionarne podvige. Fašizem! je reakcija na le v besedah in demonstrativnih nastopih jako, drugače pa neresno revolucionarno akcijo. Ogromna razdalja med zunanjimi videzom, med revolucionarno frazeologijo in resničnim hotenjem, je povzročila tu udar protirevolucionarnih, sil. I o je za Italijo povsem jasno.
Isto velja v, Nemčiji za komunistično gibanje. Naprami socializmu je fašizem v Nemčiji reakcija na dolgotrajno, a družabno ne dovolj osigurano vladanje, kakor so ga izvajali nemški socialisti.
Ako imamo vse to pred očmi, vidim'). v čem je najučinkovitejša obramba proti fašizmu. Gotovo ne v ponavljanju, in podčrtavanju vsega tega. kar je fašizem! povzročilo in ojačilo.
Treba je povedati, da bo ime'a računati tudi obnovljena socialistična stranka v Jugoslaviji s fašističnimi
1 tendencami in da bo napram tem tendencam tim jačja čim budneje bo pazila, da bodo njene besede in
Uspehi mednarodnega urada dela
Ratifikacije se množe
njene akcije v pravilnem: odnosu z njenim resničnim hotenjem in njeno dejansko močjo.
To je treba povedati, ker se misli v delavskih vrstah zelo pogosto, da je učinkovita akcija proti fašizmu baš v nasprotnem zadržanju.
Drug pogoj za nagel porast fašizma, je bil v temi, da socializem n,i mogel privezati inteligence in srednjega stanu jačje nase. Tudi v tem pogledu se je treba iz napak preteklosti učiti. Zato je prav, da spregovorimo v naši diskusiji tudi besedo na naslov tistih, ki menijo, da morejo osigurati fašistična gesla o stanovski državi, korporacijskemu sistemu, vsem socialno ogroženim kruh in človeško eksistenco, družbi in gospodarstvu pa miren razvoj.
Danes je mogoče dvomiti manj, nego kadarkoli poprej, da mora po-isegati politična sila države v gospodarske in socialne odnošaje vse bolj globoko, kakor dosedaj.
Milijoni brezposelnih, nevzdržno padanje cen, ogrožanje obrtniških in kmečkih eksistenc, desorganizacija gospodarstva, neučinkovitost delavske zaščitne politike. Vse to kriči po normativni sili, ki more biti le država.
Fašizem obljublja, da bo dal tako državo s svojim korporacijskim sistemom. Ta sistem pa se temeljev sedanjega gospodarskega sistema ne dotika. Regulatorji gospodarstva so tudi v fašističnem sistemu ozir na dobiček in iniciativnost poedinca. Temelj, na katerem vse to sloni, naj bo dalje razdelitev proizvajalnih sredstev med del poedincev. Onim, ki teh sredstev nimajo, in ki posta-
jajo žrtve tega gospodarskega reda, zabranjuje fašizem na eni strani stavko in druge akte samoobrambe, zato pa jim; obljublja novo socialno politiko, ki bo osigurala eksistenco, to je mezdo in službeni odnos.
Osiguranje višine mezde in osi-guiramje službenega odnosa — to sta res dve kardinalni zahtevi Vsake prave socialne^ politike. Nista pa to novi zahtevi. Že v prvih revolucijah so polagali delavski revolucionarji na ti dve zahtevi glavno važnost. Liberalna država pa ravno tu popolnoma odreka. Zato je začela izgrajevati socialno politiko pri delovnem času. zaščiti žensk in mladostnih, oskrbi za slučaj bolezni in drugih delcVnih zaprek, — pri stvareh, ki so lahko koristne, ki se pa dajo stokrat izigrati, ako niso osigurani eksistenčni temelji onih, ki naj bi jim ta socialna zaščita pomagala. Vsa ta moderna socialna zaščita je podobna v mnogem stavbi, ki se začenja zidati pri strehi.
Fašizem pravi, da vse to uvide-va. Zato predvideva delovna sodišča. ki naj odločajo o višini mezde. Glede druge nič manj važne potrebe, glede osiguranja službenega odnosa, so pri njem že obljube nadvse skromne.
Napačno bi bilo misliti, da je ideja delovnih sodišč originalna fašistična ideja. Delovna sodišča so uvedle že pred vojno razne socialistične vlade v Avstraliji. Po vojni so uvedli to ustanovo pod socialističnimi vplivi po večini evropskih in ameriških držav. Ta sodišča pa niso dala pričakovanih rezultatov.
(Nadaljevanje prihodnjič.)
Velika korupcijska afera v Franciji
Ljubljanske Strojne tovarne pred ustavitvijo obrata ?
šele pred kratkimi sc je pojavil v Franciji velik korupcionističen škandal, ki je mednarodnega značaja in se more primerjati z onim, ki ga je povzročil kralj užigalic Ivar Kreuger.	‘
Pustolovec Stavinski je ogoljufal s svojimi spretnimi kapitalističnimi manipulacijami siromašne francoske hranilce za več nego eno milijardo frankov! V to umazano afero je pa zapletenih mnogo vplivnejših meščanskih politikov in novinarjev. Malo je manjkalo, da zaradi škandala ni bila prisiljena Chautempsova vlada k odstopu, ker je bilo kompromitiranih nekaj poslancev in minister kolonij Delimier, ki je tudi odstopil. Vlada se ima zahvaliti predvsem Herriotu, ki je iz svoje stranke izključil vse kompromitirane poslance ter zahteval, da naj parlament govori o stvari, ko bo komisija dovršila svoje delo. Vlada se je zaenkrat samo izpopolnila, vendar pa nje položaj ni trden, ker se še ne ve, kakšen moralni vpliv bo imela afera.
Stavinski se je prvotno skrival, a so ga zalotili v neki vili. Toda preden so ga prijeli, se je ustrelil sam.
Socijalistični tisk ostro biča korupcijo vladajočega razreda ter zahteva kontrolo države, oziroma parlamenta nad celotnim denarnim poslovanjem vseh privatnih bank.
Tako pogostoma prihajajo vesti o ustavljanju obratov, da dejansko niso nič več senzacija. Ves ta pojav se smatra v javnosti za zlo, ki se mu ni mogoče izogniti, ker je pač kriza. Nepregledne so vrste obratov in še večje je število delavcev, ki so prizadeti po — krizi, kakor pravijo. Pri nas so žrtev »krize« predvsem rudarji, lesni delavci in kovinarji med najmočnejšimi strokami. Nič boljše se pa ne godi delavcem v drugih strokah; v kolikor niso po svojem poklicu izpopolnjevalne stroke onih treh velikih strok, pa trpe zaradi tega, ker delavstvo nima zaslužka, da bi za silo primerno živelo, stanovalo in se oblačilo. Kjer ne cveto velike stroke, ki služijo splošnosti, tam druge obrti propadajo, propada narodno gospodarstvo sploh, ker so socialne razmere tesno povezane z razvojem gospodarstva sploh.
Kaj je torej z ljubljanskimi Strojnimi tovarnami?
Naročila poidejo. Dela ne bo, če ne pridejo nova naročila. Zaradi tega napoveduje obrat početkom februarja ustavitev tovarne za negotovo dobo.
Ustavitev tega obrata bi bil hud udarec za tam uslužbeno delavstvo, na drugi strani bi pa bilo to žalostno znamenje za kovinsko industrijo, če bi morala najdovršenejša in tehnično najbolje urejena tovarna v državi ustaviti obrat zaradi pomanjkanja naročil. V državi se namreč izvršuje mnogo velikih del, mnogo investirajo privatniki. Če bi vsa ta naročila dobila jugoslovanska kovinska industrija, bi bila najbrže polno zaposlena, ker v primeri s potrebami v državi, ta še daleko ni preveč razvita.
Ni nam mogoče raziskavati pravih vzrokov, zakaj prihajajo Strojne tovarne v tako akutno krizo. Vemo pa, da tudi tej industriji manjkajo kupci. Ali so tu vzrok izkoriščevalci
»Ali se me mar bojite, gospod minister?«
Ta izrek je za Goringa in njegovo tolpo znak začetka konca. Oni še tega sicer ne vedo in v to ne verjamejo, ali tako je!
»Jaz sem v tem procesu upnik, a ne dolžnik.«
Bil je tožitelj, a ne obtoženec, in to so čutili vsi Nemci.
dolžni smo ceniti ponos in veljavo tistih, ki so neustrašeno stali na strani resnice in kateri so pravilno razumeli nalogo in ulogo v kateri se nahajajo.
Dimitrov: Obtolujei
ali konkurenčni f' V r Wr'4 J. vzroki, to lahko ugotove oni, ki imajo več vpogleda v gospodarsvo. Strojne tovarne se bore že dalje časa za uveljavljenje in če sedaj poizkušajo z enakim eksperimentom, kakor testen na Jesenicah, je to stvar, ki se tiče predvsem kapitalistov, toda največ žrtev pa mora doprinašati končno delavstvo.
Ustavitev Strojnih tovaren bi pomenila velik udarec za kovinske delavce.. Iz tega razloga je odšla v Beograd posebna deputacija, ki bo intervenirala v ministrstvih za potrebno podporo. Deputacija bo tudi imela priliko, da dožene prave vzroke te grozeče katastrofe in jih bo povedala delavstvu in če bo mogoče tudi javnosti.
Vsekakor je že prav zadnji čas, da pri nas prenehajo take katastrofe. Država je sicer bogata raznih naravnih zakladov. S tem se vedno in povsod radi bahamo. Ni pa resnica, da bi bila pri nas moderna industrija, katere izdelke rabimo vsak dan, tako razvita, da ne bi mogli absorbirati nje izdelkov sami. Vedno smo še agrarna država in imamo prej prema-
lo	industrije. Toda naročati, porabljati je treba domače izdelke, ne pa tuje, ki morda vživajo protekcijo.
Doma in po
svetu
K snovanju socijalnodemokratične
stranke. V Beogradu je bilo v nedeljo 14. t. m. zborovanje beograjskih socijalistov. Zborovanje je otvo-ril s. L. Pavičevič, predsedoval s. N. Veličkovič, govorili so pa ss. M. Belič, B. Krekič in dr. Ž. Topalovič. Zadnji govornik je ožigosal neki slovenski list. ki hoče smešiti ustanavljanje socijalistične stranke. Poudaril je, da je snovanje verskih in drugih strank, ki so proti edinstvu države, po zakonu prepovedano, ni pa zabranjena stranka, ki je za edin-stvo in tudi ni zabranjena borba za demokracijo. Mi pa zahtevamo ustanavljanje novih: ekonomskih organov pod kontrolo javnosti.
Neprijeten pojav. Slovenija ali po upravni terminologiji dravska banovina je kulturno, socijalno in deloma tudi gospodarsko na nekem1 višku, ki bi moral biti pravec naprednosti ter podpirati moderno zgradbo države. Žal, pa vidimo povsem nekaj druge-^ ga. Stari klerikalizem maha s svojimi praporom reakcije visoko nad glavami naroda ter kliče po srednjeveškem fevdalnohierarhiškem sistemu. In ljudje so pozorni na te prapore. Nič boljši ni takozvani »napredni« ali »liberalni« krog. Ta nima prav nobenega naprednega ali liberalnega duha v sebi. Razdelil' se je v dva tabora. Tabor čistih in nečistih. In se-
Tone Maček:
38
Stucai Uutnbugec
Vse te skrbi so zaorale v Trpinkin obraz globoke brazde, da je bila videti deset let starejša kakor je bila res. Njen obraz je dobil sčasoma trd in trpek izraz in njen pogled je bil strog. To pa samo navidez, v resnici se je skrivalo za to zunanjostjo mehko in blago srce, ki je poznalo ljudsko gorje in je rado prizanašalo.
Ko so ostali odšli, sta se Dolfe in Pepca tes-neje stisnila drug k drugemu. Položil ji je roko okrog pasu in ji je šepetal zaljubljene besede, ves mehak pod vplivom zavžate pijače. Vse okrog njega zanj ni več obstojalo, videl je samo še svojo Pepco. Zato pa je Pepca ostala toliko bolj prisebna in medtem ko je stiskala Dolfove prste, je z zanimanjem sledila življenju po gostilniškem dvorišču.
Mračilo se je že in v gostilniških sobah so že prižgali luči. Starejši gostje so polagoma odhajali, ostala je večinoma mladina. Mesto odišlih so pa 'še vedno prihajali novi, že precej razigrani iz drugih gostiln, da vidijo, če je pri Logarju kaj več »los« Iz vseh kotov je prihajalo hihitanje ženskih glasov in hripavo petje moških grl. Prižgali so luč tudi zunaj na plesišču, ne toliko za plesalce, ki se lahko tudi v temi vrte, kolikor za godce.
Volkerjev Fric je še vedno sedel na dvorišču. na koncu svoje dolge mize, poleg njega pa Fanika, ki mu je venomer prigovarjala, da bi šla. On pa je razžaljeno buljil predse in se ni zmenil zanjo. Tedaj pa je prikolovratit po stezi gori od Birtiča, pijan ko muha, Pektarjev Lojz, v družbi dtfeh tovarišev.
»Auif biks! Punce vkup! Fant itna d’nar, je klobuk prodal!« je pozdravil in se zagugal za prvim. ženskim krilom, ki ga je s svojimi kalnimi očmi v mraku opazil. Ljudje, ki so ga poznali kot nepoboljšljivega pijanca in prepirljivca, so se mu ogibali, on pa je lezel s svojim nesmiseliutn blebetanjem zdaj v tega zdaj v onega in je kolo-vratil od ltiiize do mize. Povsod bi bil rad pil* a mu ni nihče ponudil. Prijemal je kar sam za kozarce, ne vprašaje, čegavi so, a malokdo, mu je to molče pustil.
»Plačaj, če hočeš piti!« so dejali in mu pulili kozarce iz rok.
»No. no, ko si pa pri meni žrl, pa nisi nič rekel, da boš kaj plačal.
»Oj, revež, komu si neki že ti kdaj plačal? Teslo pijano! Pri meni ne boš šmarocal!«
Užaljen je spet odkolovratil k drugi mizi. kjer se je isto ponovilo. Razposajena dekleta so hodila za njim in ga cukala za suknjič, a preden sc je on obrnil, že ni bilo nikjer več nobene. Z nje-
govim prihodom' se je vrišč in razposajenost še povečala. Še iz hiše so prišli gledat, kaj se god* na dvorišču. Loj zeva tovariša sta hodila zvest« za njim in mu sekundirala, a se je težko raZ,d] čilo. da li je njuno pajdaštvo resno mišljeno.^, se iz Lojza norčujeta. Eno pa je bilo gotov«: onadva sta ga imela precej pod kapo. rjCve-Končno je Peklarjcv odkril tudi Volke . ga, ki je čemerno sedel ob oglu svojci« kaR()r bj »O servus, Fric! Kaj pa se ti drobil sveti Barbari olje izpil?!«	)Vez„jl	Fa-
Pri j c je Ericov klobuk m ga je t	^
triki na glavo. I n tem ga je p J‘ sedečeKa Frica se je spodtakn, m se zavalil	,(>	R .
Ta je skočil pokonča kakor bi ^
»Prokleta baraba, kaj P« *c P azis po men, «
In ves razljučen ga je	'	l,,/;	nii.^	,	•
je z vso močjo zalučal proti sosedi Ji mazi. Lojz je prifrčal med tam sedeče pivce	run nji-
hovo mizo za pol metra vstran. Od nenadnega sunka so se prevrnile steklenice m kozarci in pijača je pljusknila ljudem v naročje. Zenske so vrisknile in odskočile, moški so zaceli kleti in preteče vstajati.	„	y	,
»Kaj pa ti je naša miza napoti? Plačaj vin«.
ki si ga razlil!«
A že sta bila Lojzeva pajdaša na mestu:
•Saj ni on' kriv. Volker ga je sunil.«
(Dal ie prihodnjič.) .
Štajerski „kapuni“ narodnjaki in socijalisti
Kako je mislil in pisal Ivan Cankar že pred 30 leti o štajerskih kapunih-naroduja-
kih in socialistih?
daj se vrši borba med njimi, ne da I bi mi vedeli, zakaj se tako imenu- I jejo. Ne smemo pa misliti, da so ti : tipični »Slovenci«, nosilci kulture, j vedno razprti. Ne! Edini so v tern, da imajo delavci preveč zaščite in da bi bilo »krivično«, če bi se delavcem dala še pravica političnega udejstvovanja. O, to pa ne! Tako gazijo ti »Slovenci« svojo kulturno stopnjo. Namesto, da bi bili v razvoju spiri-tus agens, so coklja celotnemu razvoju. Zakaj bi se tedaj čudili, če so bratje v naši državi razočarani nad »našimi« vrlinami?
»Jutro« in stanovska država. Stanovska država je zastarela jame ki ne odgovarja več razvoju človeške družbe. To bi bilo temeljno za vsakega izobraženca dovolj pojasnjeno. Stanovska država je namreč ideal cerkvenih hierarhistov (dogma) in absolutističnih fevdalcev, torej samih elementov, ki hočejo ljudsko voljo in inicijativo izločiti iz javnega življenja. »Jutro« se doslej ni izreklo za to dogmo, ker je »klerikalna«, vsaj ne direktno. Prinaša pa lepa poročila o fašizmu in v nedeljo je objavilo celo članek dr. Henrika Steske (bolj skrivaj), v katerem ta zgodovinar razlaga bistvo stanovske države. Pisec članka, ki ni politik, pa sam priznava, da bi v taki stanovski državi imeli absolutno oblast bogati, ne pa delavci, ne nameščenci, ne obrtniki in ne mali kmetje. Ti, če hočejo sodelovati, se morajo kar slepo priključiti in čakati na drobtinice, ki jih bodo gosposki stanovi metali ped mizo. Člankar pravi, da bodo morali gledati bolj na splošnost, kakor danes. Taka teza je domala smešna. Zakaj, kaj bi se razni krmil,ar ji gospodarstva ozirali na razne potrebe, Če pa imajo absolutno oblast v svojih rokah? Ali so kapitalisti morda Postali že tako krščanski? Iz vsakdanjih izkušenj vidimo, da ne, in če hočemo biti še odkritejši, moramo Priznati, da grasira prej nepoštenost in sebičnost kakor krščanstvo. Opozoriti smo morali na to dejstvo, ker se z njiui uvaja po ovinkih nova ideologija, ki je nevarna za človeško kulturo vobče in posebej za delavce, nameščence, obrtnike in male kmete.
V	Brodu so znižali cene kruhu. — Polbeli kruh velja sedaj 2 Din, črni pa 1.50 Din kilogram.
Stalni svet Male antante se sestane v Zagrebu dne 21. t. m. in naslednje dni. Konferenca sc bo bavila s svojimi nadaljnjimi načrti glede medsebojne gospodarske, zlasti pa skupne zunanje politike.
Dve meri. V Avstriji je krščan--sko-socijalna vlada uvedla preki sod in smrtno kazen. Te dni je bila v 'Grazu izvršena prva jnstifikacija po prekem sodu. Obešen je bil nek kmečki hlapec, ki je iz maščevanja zažgal nekemu kmetu senik. Prošli mesec se je pa vršila v Welsu prva obravnava pred prekimi sodom proti nekemu .posestnikovemu, sinu, ki je na zverinski način zaklal svojo ljubico, ki je bila od njega noseča. Bil je tudi obsojen na smrt:, vendar je bil Potem' pomiloščen.
Hitler je izdal zakon o delu. v nedeljo so proslavili v Berlinu to stvar z manifestacijami, h katerimi so bili delavci komandiram, bašisticni list "Angriff« pravi o novem zakonu: »Voditelj obrata je gospod v liisi.« -Tako je bilo že doslej, samo, da odslej delavci ne bodo več svobodni.
Krvavi spopadi v Bruslju. Bclgij-ski fašisti, takozvanft »Nadij legija«, so sklicali v Bruselj velik shod, na katerega se je pripeljalo na tovornih avtomobilih tudi Veliko nacionalistov iz1 drugih mest. kakor iz 'Lutticha, Genta, Lowna in Antwerp-na. Že med potjo so jih napadali politični nasprotniki, zlasti socijalisti, ker je bila ta nacijonalistična akcija naperjena v prvi vrsti prot sedanji demokratični vladi, ki ie prepovedala svojim uradnikom, da bi se udeleževali nadjonalističnih akcij. Na bruseljskih ulicah se je med tem zbrala tisočglava množica socijalistov, ki je sprejela fašiste s kamenjem in se je razvnel hud pretep. Spopadi so trajali pozno v noč. Policija je ščitila fašiste in je ostro nastopala proti so-oijalistom. S tem se je tudi v Belgiji začelo.
Velikost umetnika pisatelja vidijo kri- I tiki umetnin predvsem, v tem, kakor daleč je videl umetnik v svojih spisih v bodočnost in kako so njegovi spisi še v poznejših časih sveža in živa podoba sedanjega življenja. Cankarjevi spisi postajaio vedno bolj odsev naših razmer, kakor bi jih pisal šele danes, čeprav so junaki njegovih povesti takrat živeli, pa imajo očividno spo-redno z našim napredkom vedno vodje »mladih«.
In tako lahko čitate katerokoli Cankarjevo povest in kjerkoli in vsikdar boste lahko rekli: »Saj te ljudi pa poznam, to so vendar naši rodoljubi, vsi po vrsti, stari, mladi in najmlajši, vsi enako navdušeni in enako odkritosrčni, enako nesebični in požrtvovalni zase, pa naj si bo za svoj^ žep in za svojo čast. Uprav ganljivo je citati Cankarjevo »Gospo Judit«, ki jo je napisal nepozabni umetnik ravno pred 30 leti, iz katere povzamemo odstavek, kjer slika Cankar mlade »nacionaliste«, reformatorje po napredku, kjer se tudi dandanes porajajo, kakor gobe po dežju, samo, da imajo sedaj namesto zlizanih medenih besed poleg narodnega navdušenja še v rokah železne boksače in pendreke in kole. Drugače pa se1 po napredni dobi navdušenja ob prvi priliki še danes prelevl.iajo. redoma eden za drugim v kapune.
2e takrat pa ie Cankar zapisal, da lahko to m-oralno plesnjivost »očisti« samo oni, ki bo prišel od spodaj navzgor, nič posebno oblečen »fant, ki ni čisto ni drugega, nego navaden socialist.«
Kako jih je slikal Cankar:
»O Judit, spoznal sem,, da ni na svetu bolj zopernih ljudi od človekoljubov in reformatorjev. Sama nečimernost je v njih. Zase naj skrbe in za svojo družino!... Ko smo se razgovarjali zadnjič o tisti novi struji, o tistem zelo smešnem reševanju naroda, je govoril tudi mlad fant, ki sem ga bil prej komaj opazil. Sedel je tam' čisto na koncu mize, nič posebno ni bil oblečen in pil je vodo. Držal se je kislo, ker mn ni bila zelo pogodu naša stvar. Naposled, ko
Načrti za veliko Ljubljano izdelani.
Borba za priklopitev okoliških občin, oziroma krajev, mestu Ljubljani, je po raznih vesteh dozorela. Objavljeni pa ti načrti še niso, kakor bi bilo to strategična tajnost. Nova Ljubljana utegne imeti 80—90 tisoč prebivalcev.
Velik naval bolnikov v ljubljansko javno bolnico v lanskem letu. Zdravilo! se je v državni javni bolnici lani 21.680 bolnikov.
V	bolnico jih je prišlo sicer več. ki pa so jih morali odkloniti 2340. Umrlo je 530 bolnikov. Od celotnega števila se je zdravilo na internem1 oddelku 1898 moških in
V	petek, dne 12. t. m. so se vršile volitve obratnih zaupnikov pri mestnem gradbenem uradu. Delavstvo se je istih v prav lepem številu udeležilo. Od 124 oddanih glasov je odpadlo na listo Splošne delavske strokovne zveze 107 glasov, plava lista pa je dobila 13 glasov, 4 glasovi so bili neveljavni. Ker plava lista ni dosegla niti količnika, zato je bila rdeča v celoti izvoljena. Čeprav so potekle volitve v najlepšem redu, vendar se zbrani delavci niso mogli dovolj načuditi dejstvu, da je vložil
Nad 150.000 Din so še delavci dolžni občini na kuluku. Izterjavanie tega dolga je bilo ustavljeno na pred-log s. Ošlaka in tovarišev in sicer takrat, ko je g. Tumlpej bil glede črtanja kuluka drugačnega mnenja. Selc preteklo sredo je nu seji tudi g. I umipej govoril proti kuluku.
Predavanje »Svobode«. V sredo, č,11? ,17' mi b° Predaval g. prof. Detela »O postanku in bistvu življenja«. Začetek i>redavanja točno ob 20. uri. Pridite polnoštevilno.
Gosp. J umpej je odložil svoje mesto v odboru mestnih podjetij. — Upamo, da bo g. Tumpej vkljub temu pojasnil javnosti očitek, kako je z nerednostmi pri mestnem električnem podjetju, katerega je izrekel na eni izmed zadnjih javnih sej občinskega sveta?
Pokvarjeno veselje. Nacijonalistična tetka ki se tiska v isti tiskarni kakor »Ma-riborčr Zeititng«, ie objavila v zadnji številki tudi to-te vest: »Ni se dolgo tega, ko je bil aretiran in odveden v zapore tuk. okrožnega sodišča nek mariborski marksistični prvak, ker so našli pri niem komunistične letake.« — Zgolj iz resnicoljubja pa ie menda to nacijonalistično trobilo zamolčalo. da je bil aretirani že čez par dni izpuščen iz zaporov. »Kakšna škoda, da ni
je bila navdušenost že velika, vstane in izpregovori: »Res je, pravi, da bo to ljudstvo poginilo; morda ne še jutri; ostalo bo pač še nekaj časa, kakor so v človeškem telesu ostanki nepotrebnih organov. Ampak natura ni rodoljubna, nima nič spoštovanja d'o kadavrov in jih nastelje brez sočutja živim in lačnim v hrano...« Tako je začel; naravnost iz srca nam je govoril, zato smo bili vsi tako poparjeni. Deloma pa serm bil vesel, ker sem si mislil, da torej pač ne bo treba nič reformirati in da se razvije vsa akcija v veselo pijančevanje. Toda kaj je napravil fant? Pokazal se je naenkrat velikega idealista. O nalogah je začel govoriti in o dolžnostih in o> narodu,
o	tistem narodu, ki ga je bil malo prej zmerjal z kadavrom! Zato, da je vsako reševanje nemogoče, ker hočejo ljudje zidati nove stavbe na prhlem, izpodjedenerm fun-damentu, pridigati z novimi frazami stare ideje in ker so vsi tisti reformatorji kJjub napredku, ki ga prodajajo na funte., vsled svoje vzgoje in vsled svojega družabnega stališča trdokorni mračnjaki in vseobzirni bojazljivci, kratko in malo, kakor se je nespodobno izrazil: kapuni... Naposled se je izkazalo, da fant ni čisto nič drugega nego navaden socialist in tako smo ga pustili pri miru.«
»Jaz pa sem si mislil; mogoče je res, da izmed nas vseh edino ta človek resnično misli na narod in. ne nase. Ne samo mogoče, temveč gotovo pa je, da na ta način nikoli ne bo poslanec in najbrž tudi občinski svetnik ne, da ne pojde za njego-I vim pogrebom elita slovenske družbe, da mu ne bo govoril ob gomili Engelbert Gangl in da roti nikoli ne bodo postavili spomenika. Kar .ie hujše: da sadovi njegovega dela najbrž ne bodo zoreli pred njegovimi očmi, komaj pred Očmi njegovih vnukov. In kar je najhujše: da se mu bo godilo slabo na tenu svetu... Draga Judit, jaz sem pa takih misli, da^ naj me reior-roatorstvo brez posvetne časti in koristi pokonci v uho piše. Predebel sem ...«
Narodnjaki, reioniatorii. kapuni — kadavri.
1867 žensk, na kirurgičnem 5.321 moških in 3695 žensk, na samostojnem oddelku za pljučne bolezni 210 moških in 233 žensk, na oddelku za nosne in ušesne bolezni je iskalo zdravja 852 moških in 758 žensk, na dermatološkem oddelku 1045 moških in 795 žensk. Na okultističnem oddelku ie bilo 1347 moških in 1075 žensk, na infekcijskem 335 moških in 325 žensk, na živčnem pa 398 moških bolnikov in 340 žensk.
V	otroško bolnico, ki jo vodi primarij dr. Derč, je bilo sprejetih 1170 malih bolnikov, in sicer 575 fantkov in 595 deklic.
Moderni kolodvor v Ljubljani. V Ljubljani govore že nad trideset let o novem glavnem kolodvoru. Sedaj baje prično že prihodnje leto z gradbo. Novi kolodvor bo moderno in impozantno poslopje. Za vse delo bodo potrebovali štiri leta.
plavo kandidatno listo neki tukajšnji odvetnik, ki je tudi član občinskega sveta.
V	pondeljek, dne 15. t. m. pa so se vršile volitve v tekstilni tovarni »Teksta« na Teznu. Dosedanji zaup-niški odbor je bil v taboru naših nasprotnikov. Pri včerajšnjih volitvah pa je dobila rdeča kandidatna lista že 48 glasov in 2 zaupnika, medtem ko je odpadlo na plave 49 glasov in 3 zaupniki. Da so se »rdeči« pri »Teksti« utaborili, to kajpada »plavim« ni preveč všeč.
ostal v zaporu,« si gotovo mislijo nekatere denuncijantske duše; saj bi se na ta način najlažje iznebili enega od teh prokletih marksistov, ki s takim uspehom razkrinkavajo laži-nacijonalizem, ki ga oznanjajo ne-pred par leti vneti :	> JM - dkV/tjA* lu
150.— Din mesečno plačujem1 mezde svoji služkinji in ji pri tem niti bolniške blagajne ne odtegujem, tako se je te dni hvalil nek gospod v nekem javnem lokalu. Imenitna plača, kajne? Srečna služkinja, ki je zaposlena pri tako dobrem gospodu.
Cemu ie to podobno? Lansko leto je bila velika reklama in mnogo letanja pri zbiranju knjig za naše rojake v inozemstvu, predvsem za slovenske rudarje na Nemškem, v VVestfaliji. Ljubljana se je hvalila, da je nabrala v ta namen 20.000 knjig. Tudi Maribor ni hotel zaostajati in .ie organiziral svoje dijaštvo, ki je hodilo od hiše do hiše in pobiralo knjige. Koliko se je nabralo, sc ni moglo točno zvedeti, govorilo se je o 3000, pozneje tudi o 5000 knjigah. Ker .ie bil namen res hvalevreden, so se tej akciji radevolje odzvali ljudje vseh slojev in svetovnih nazorov, v »Jutru« od 12. januarja pa_ citatno v neki notici samohvalo liberalne Zveze kulturnih društev, koliko knjižnic je v zadnjem času ustanovila v bližnji okolici Maribora, za kar je porabila knjige, ki so jih lansko leto pri omenjeni akciji nabrali. Kaj se to pravi? Torej s knjigami, ki so jih darovali ljudje za naše rudarje v Nemčiji, ustanavlja
sedaj »Jutrova« ZKD svoje knjižnice. Če bi bil pisec teh vrstic, ki je tudi dal par knjig za naše rudarje v Nemčiji, kot marksist vedel, da se bodo porabile za me-ščansko-liberalno knjižnico v mariborski okolici, bi jih gotovo ne bil dal, ker tukajšnji prebivalci lažje pridejo do knjig kakor naši izseljenci v Nemčiji. Najmanj pa še zato, da bi se »Jutrovci« hvalili s svojim kulturnim delom.
SAMO DOBRO BLAGO SE PONAREJA, zato je tudi toliko ponaredb Kathreiner Kneippove sladne kave. Prava je samo v originalnih zavitkih!
Izigravanje delavstva
Poroča se nam: v soboto dne 13. t. m. je bil okrog 11. ure pozvan v pisarno ravnatelja tvornice elektrod KID na Dobravi g. dr. Samodyja, glavni zaupnik tamošnje-ga delavstva s. Jeršin Filip, ne da bi vedel, zakaj se ga kliče. Ko je prišel v pisarno, je našel že tam predsednika SMRJ Dobrava, s. Kusterla Franca. G. ravnatelj vpraša glavnega zaupnika, kdo je njegov namestnik; Jeršin mu odgovori, da s. Buček Jože. Očividno to g. ravnatelju ni bilo po volji, zato vpraša glavnega zaupnika, kdo so še obratni zaupniki. Ta mu jih par res tudi imenuje, nakar mu g. ravnatelj ukaže, da na še te pokliče, češ, da se morajo nekaj važnega porazgovoriti. Ko res prideta nato še dva zaupnika, g. ravnatelj odslovi predsednika organizacije, češ, da zadeva, o kateri imajo razgovarjati, ni organizacijska. Čudno, zakaj ga je klical potem kot prvega. Ko se je predsednik odstranil, izjavi g. ravnatelj; Dognal semi, da se vršijo dne 20. t. m. volitve obratnih zaupnikov in da kandidirate na čelu teh zaupnikov Bucka Jožeta. (Mimogrede bodi povedano, da se je s. Buček že lansko leto moral umakniti na pritisk od strani podjetja iz mesta glavnega zaupnika, dovolilo se mu je pa, da lahke kandidira kot obratni zaupnik.) Smatram to kot ost, naperjeno proti meni. Nimam nič proti osebi Bucka, toda z Buckom o obratnih zadevah ne bom nikdar konfe-riral. Glavni zaupnik mu na to odgovori, da s tem, če Buček kandidira, še ni rečeno, da bo baš on glavni zaupnik, ker se zaupniki medsebojno konstituirajo šele po volitvah, g. ravnatelj izjavi nato: Ker se dela vsa stvar proti moji volji in je ost obrnjena proti meni, bomo iz tega izvajali konsekvence. Nato se obrne proti enemu izmed gg. uradnikov in izjavi: nami primanjkuje naročil, zato bomo pa odpovedali vsemu delavstvu v našem obratu. In res je bil čez dobre četrt ure nabit na oglasni deski sledeči razglas:
Dobrava, dne 13. 1. 1934.
Razglas.
Vsled pomanjkanja naročil odpovedujemo z današnjim dnem vsem delavcem in delavkami elektrodne tvornice.
Štampiljka: Elektrodna tvornica Dobrava ; N 1	podpis:	_;
:	Dr,	Satnodv. ' i
Kljub teinu, da se je baš pretekli teden sprejemalo nove delavce v delo, da so še naročeni drugi za sprejem:, ker že ve vsak otrok, da ima tovarna naročila, si upajo gospodje tako postopati z našimi delavci. Vprašujemo,	'
1	kdo je odgovoren za vse nerede, ki nastajajo po tovarnah.
Delavstvo ima zakonito pravico, svobodno izvoliti svoje zaupnike in nikdo mu ne more in ne sme določiti, koga sme kandirati in koga ne. Zaupniki so pa tudi zakonsko zaščiteni in le če se grobo pregrešijo zoper svoje predpise, jih sme razrešiti inšpektor dela, ne pa ravnatelj. Ko je v nedeljo, dne 14. t. m., hotel glavni zaupnik posredovati v tej zadevi, odnosno pri-iaviti intervencijo za drugi dan s predstavniki organizacij, mu g. ravnatelj odgovori, da s predstavniki organizacij rte razgovarja, ker to ni organizacijska zadeva. Lahko se pa zglasi pri njem samo glavni zaupnik. Vprašajmo, kdo pa je postavil in izvolil zaupnike, če ne organizacija in če se šikanira zaupnike, se š tem indirektno šikanira organizacijo.
Delavstvo na Dobravi ostaja kljub vsemu mirno in zaupa svoji organizaciji.
Jesenice
Volitve obratnih zaupnikov pri KID.
V	soboto, dne 20. t. mi, se vršijo volitve obratnih zaupnikov pri KID. Za volitve bodo vložene tri liste, in to za vsak obrat posebej, t. j. za Savo, Javornik in Dobravo. Vsaj v dveh obratih se bodo za mandate potegovale tri strokovne organizacije, t. j. naš Savez metalskih radnika Jugoslavije, Jugoslovanska strokovna zveza in Narodna strokovna zveza. Dosedanje razč merje zaupnikov je bilo 21 SMRJ, 6 JSZ in 3 NSZ. Nameščenci so imeli lani 3 zaupnike. Letos je zaupnikov 38, ker bodo volili nameščenci tri zaupnike več. Je jih 172 in izvolili bodo vseh šest zaupnikov, kolikor jih pritiče po zakonu. Javornik bo pa dva zaupnika pridobil. To po razmerju zaposlenega delavstva. Liste so bile vložene v pondeljek, dne 15. t. m. Glavni boj .se je začel tekoči teden. Vse organizacije hočejo pokazati svoj napredek in uveljaviti svoje zaupnike. Vendar smo prepričam, da bo delavstvo poverilo svoje zaupanje . v največji meri zaupnikom iz vrst »MR.i. ker so ti čez leto pokazali svojo agilnost in imajo pokazati tudi zvrhano mero uspehov. Zaradi tega pozivamo vse sodruge, da naj gredo v tem tednu z vsemi silami
Ljubljana
Maribor
Volitve obratnih zaupnikov *o v polnem teku
Volitve obratnih zaupnikov pri KID
Vsem članom SMRJ Jesenice. Javornik in Dobrava!
Sodrugi! V soboto dne 20. t. m. smo pozvani, da znova pokažemo, da smo tu, da dokumentiramo napram vsem in vsakomur našo nezlomljivo voljo do strokovnega pok reta in zaščite delavstva vobče. Na zadnji skupščini Delavske zbornice v Ljubljani so padali klici, da je nacijonalni delavski pokret na pohodu v vseh kulturnih državah in da marksizma ni. Špecijelno na nas naslov pa je bilo naslovljeno, da ne znamo voditi Jeseničani strokovnega pokreta. Naši zastopniki so takoj odgovorili, da Italija in Nemčija v sedanjem stanju za nas še nista kulturni državi, kako pa znamo voditi Jeseničani strokovni pokret, smo pa že dokazali ponovno, piri tem pa temeljito spoznali gg. »tovariše«, kakor tudi njih delo za jeseniški proletarijat. Na razne šikane, premestitve in zapostavljanja naših zaupnikov, kakor tudi poskus okrnitve zaupniškega sistema sploh od strani podjetja in na zgoraj povedano, bomo sodrugi, odgovorili v soboto dne 20. t. m. kakor vedno:
rdečo glasovnico v kuverto, belo in plavo pa v koš.
To bo, sodrugi, naš najboljši odgovor in miemento vsem1, da morajo z nami še vedno računati.
Nobenih lepo donečih fraz, nika-ki-hi visokih obljub Vam ne stavljamo, imena na naši kandidatni listi, naj Vam bodo porok za še intenzivnejše delo za delavsko dobro v bodočem letu.
Ne sme nas splašiti nikaka Sava., niti Javornik, najmanje pa Dobrava, naš odgovor na vse to bo, kakor rečeno, rdečo v kuverto, belo in plavo proč. Le tako sodrugi, če bomo izvršili vsak svojo dolžnost in podpirali zaupnike, ki smo si jih sami postavili in izvolili, bomo potem lahko upravičeno tirjali tudi od njih, da storijo svojo dolžnost naprarra volilcem. Vsi na delo za rdečo glasovnico in zmaga je gotova.
Sodruigi, na svidenje na volišču!
na delo, da pregovorijo še vse omahljivce in naj potem v soboto privedejo na volišče vse delavce, da bo zmaga pri volitvah v Delavsko zbornico še vse bolj potrjena in pojačana kakor je bila doslej. Vsi na plan in na branik za delavske pravice! Vsakdo se zavedaj, za kaj glasuje, ko glasuje: ali za fašizeim ali za stanovsko podpiranje kapitalizma, ali za demokracijo, svobodo in socializem!
In bednostni sklad? Jeseniška občina je dobila — kakor poročajo listi — iz bed-tiiostnega sklada Din 400.— podpore za svoje reveže. Javorniška občina pa menda Din 300.—. Ves radovljiški okraj skupno menda Din 5000.—. Kolika pa vplačamo v fond? Samo tovarna KID pošilja mesečno preko Din 50.000, ostali dtelodajalci v jeseniškem revirju tudi ne malo, tako da lahko računamo iz jeseniškega revirja najmanj Din 65.000 do 70.000 dohodkov bednostne-ga sklada, skupno torej dobrih 800.000 Din letnou Mi sicer nikakor ne pobijamo načela medsebojne podpore, vendar dobro vemo, da je kljub razmeroma dobri zaposlitvi delavstva pri nas vendar še mnogo brezposelnih, še mnogo revežev in še mnogo javnih del potrebnih. Kaj bi ne bila potrebna v našem srezu sirotišnica, hiralnica. regulacija Save, gradnja mostov, da se ne bodo dogajale smrtne nesreče, ureditev hudournikov, ureditev in omejitev plazov, večja bolnica, da ne bomo preobremenjevali ljubljanske in še tisoč drugih stvari. Pozivamo bansko upravo, da naj vodi o tem računa in banske svetnike z Gorenjskega, da naj o tem razpravljajo in na to gledajo. Radi priskočimo iz solidarnosti na pomoč onim, ki so slabši, vendar nekaj zahtevamo pa še tudi sami zase, ker nam še mnogo, minogoi manjka in še zdaleka nimamo niti minimuma onega, kar bi potrebovali. Zganite se vsi, ki se vas to tiče!
Trbovlje
Volitve obratnih zaupnikov v cementarni — popoln uspeh svobodne strokovne organizacije. V nedeljo, dne 7. januarja t. 1. se je vršilo z-borovanje delavstva cementne tovarne v Delavskem domu. Na zborovanju so se izvolili tudi obratni zaupniki po skrajšanem postopku. Izvoljeni so bili zaupniki, ki jih je predlagala Z. R. J. in ki so po večini bili že dosedaj obratni zaupniki. Udeležba je bila zelo velika in so nekateri hoteli v kalnem ribariti, kar se jim >pa vsled pravilnega razumevanja večine, ni posrečilo. Težak posel zaupnika mora delavstvo podpirati, kdor dela nasprotno, pomaga podjetju ie bolj izkoriščati delavstvo.
Delavski dom, srediiče kulturnega dela.
Predavanja, ki se vršijo v Delavskem domu so jako dobro obiskana. Že programi so visoko znanstvenega in izobraževalnega namena. Tako se je dne 13. t. m. vršilo predavanje o strašni bolezni, ki osobito razsaja po rudarskih revirjih med rudarji, to je tuberkuloza. Predavanje, na katerem je predaval dr. Jenšterle, je bilo združieno z približno 2000 meterskim filmom, kateri nam je nazorno 'pokazal kako se ubranimo jetike. Jetičnim rudarskim družinam je torej potrebna dobra hrana, sveži zrak, primerno stanovanje in primerni počitek. Vse to imajo tisti, ki niso jetični in ki sijajno žrvijo na račun jetičnih rudarjev. Rudarjem in njihovim družinam pa vse to temeljito primanjkuje. Dne 16. t. m» se vrši, oziroma se je vršilo predavanje o spolnih boleznih, ločeno za ženske in moške, Dne 17. t. m. se vrši predavanje ob 4. uri popoldne »O nastanku premoga«, predava g. ing, Vrbič. V četrtek, dne 18. t. m. se vrSi žensko predavanje »O kulturnem razvoju žena«. Vstopnina prosta. Vabljeni vsi.
Dr. Ivo Štempihar:
Obiinskl odseki
(Konec.)
Kaj pravi zakon i?
Za; , utst ■ *»*•*&. * Jk«p3M*i.
■■•(#****
Iz volilnega sistema izhaja volja zakona, da upravljaj občino gotovo že tista lista, ki si je pred ostalimi pridobila relativno večino. Volja zakona je, da bodi s te liste avtomatično tudi predsednik občine, ki je oni, ki je nosilec liste, in članstvo občinske uprave, ki so oni, ki slede do sedmega mesta v tej listi prvemu. Tako obeležje podaja predvsem, da niso niti predsednik, niti člani uprave organi občinskega odbora, temveč neposredno iz mandata volivcev liste izhajajoči organi občinske samouprave. Vsled tega je zakon, zavedajoč se možnosti, da postane občinski odbor tudi glede odbornikov z večinske liste predsedniku in upravi nezvest, ali narobe, naprimer v § 83, t. 4. obč. zakona zavaroval upravo pred tem, da bi občinski odbor ne hotel odobriti od uprave sklenjenih izrednih nujnih kreditov, tako, da je predpisal odobrenje nadzornega ob-lastva. Posledica volilnega sistema v občinskem upravljanju in gospodarstvu po tehnični strani je ta, da so i predsednik, i uprava i odbor med seboj nevezani, enako titu-
li	ra n i organi občinske samouprave, ki izvirajo neposredno iz mandata volivcev in podlegajo neposredno nadzornemu oblastvu. Iz prejšnjih časov privajenega gledanja na hierarhijo v občinski samoupravi se bo torej treba odvaditi. Odseki občinskega odbora kot nadzorovalni organi odbora napram upravi in predsedniku po zakonu niso' možni. Kakor smo videli, se taki odseki niso nikjer zamislili.
Preostanejo še pripravljalni odseki. Ti so odpravljeni z dolžnostjo uprave po> § 83, t. 6. zak. o občinah, da mora ona, t. j. uprava pripravljati sklepe odbora. Tako je naprimer novomeška občina izmenjala odseke z referenti izmed članov uprave, in sicer baje ne samo radi spoznanja, da so odseki znano sredstvo za zavlačevanje rešitve vprašanj. (Taka vera vlada vsaj med ljudstvom.)
Iz določb 8§ 81 zlasti pa 82, 83, 84 obč. zakona sledi nedvomno namera zakona, da se tehnično delo koncentrira v upravi občine in da se občinski odbor omeji na načelno sklepanje, kjer mu je sklepanje sploh še pridržano. Koderkoli bi pokazala lokalna potreba nujo kakih posebnih organov občine, ki jih zakon ni predvidel, tam naj občinski odbor s posebno krajevno uredbo po § 82 obč. zak. predipiše tako ustrojstvo, toda uredbo mora odobriti ban, sicer ne velja. Kar se tiče blagajnika občine, spada že po svoji nalogi med člane uprave (v občini D. M. v Polju so glasom »Jutrove« reportaže izvolili učitelja blagajnikom!) in kar se tiče preglednikov računov, mora to delo upravljati najmanj vsak mesec predsednik sam, najmanj vsake tri mesece pa občinska uprava. Seveda ne izključujem, da ne bi smel vsak občinski odbornik sam zase pregledovati občinske računske knjige, toda funkcije računskega preglednika trni občinski odbor ne niore dati.
Z odseki torej — vsaj v tradicijonalni obliki - po novemi zakonu ne bo> nič. Pomeniti morejo, ko so se faktično skoraj povsod ponovno uvedli, samo pojav novosti zakona, ki se ji je treba šele privaditi, kjer pa so se izvedle volitve odsekov vnemar znanih zakonitih predpisov, značijo omalovaževanje javnega predpisa, ki si ga morda sme dovoliti pripadnik stranke, ki je na oblasti, ne srne si ga pa privoščiti zunaj te stranke stoječi član obč. odbora.
Kakor vidite, opiram svoja naziranja predvsem na stroga določila novega občin-
Delavski pravni svetovalec
Tudi čevljarska delavnica ie lahko industrijsko podjetje
Povsod, kjer je vsaj 15 delavcev, velja 8-urni delavnik
Mariborsko sresko sodišče je izdalo zanimivo razsodbo radi plačila nadurnega dela v tožbi čevljarskega pomočnika proti čevljarskemu mojstru Petru Gregorcu v Mariboru. G. Gregorc je namreč tako povečal svojo čevljarsko delavnico, da je zaposloval skoro redno preko 15 delavcev tudi do 30, ne da bi nadurno delo plačeval s 50 odst. poviškom. Zgodilo se je sicer včasih, da je imel g. Gregorc polno delavnico pomočnikov, katerih pa ni polno zaposloval, in so tam čakali po cele ure na delo ter medtem igrali karte. Plačeval jih je namreč le od kosa. Vse to pa je bilo protizakonito. Delavci niso krivi, če podjetnik nima dela in bi jih moral v smislu zakona plačevati za ves čas, kolikor jih je tam držal. Ker pa je imel podjetnik čevljarski mojster g. Gregorc redoma najmanj 15 delavcev, ga je smatrati v smislu zakona o zaščiti delavcev za industrijsko
podjetje, v katerem se mora plačevati vsako nad 8 urno delo s 50 odstotnim poviškom.
Nek čevljarski pomočnik je v tem smislu vložil lansko jesen proti g. Gregorcu tudi tožbo na plačilo 50 odst. poviška za vso nad 8 urno delo v zadnjih: treh letih. Toženi g. Gregorc se je v tožbi branil zlasti s tera da ni noben indiustrijalec, ker njegov obrat ni urejen v smislu § 32 obrtnega zakona na motorni pogon in za izdelovanje v sklad. Sodišče pa je te ugovore zavrnilo kot neutemeljene, ker se pri presojanju dopustnosti delovnega časa upošteva le zakon o zaščiti dfelavcev, ki predpisuje v § 6 t. 2 nadurno delo v vsakem podjetju, kjer dela naimanj 15 delavcev, in se vsako takšno smatra kot industrijsko glede delovnega časa. Toženi čevljarski mojster je bil vsled tega obsojen, da mora plačati pomočniku mezdo za vso nad 8 urno delo v zadnjih treh letih še s 50 odst. poviškom zraven in pa pravdiie stroške.
Tudi Ti
se moraš zavedati, da čas hiti. Ali Si v tem mesecu 2e pridobil »Delavski politiki11 novega naročnika? Opozori na to dolžnost tudi svojega prijatelja! —
skega zakona, izvajajoč vse posledice iz tega zakona samega, vzroke pa iz časa in vira nastanka zakona. Znano mi pa je, da mnogi izmed delavskih vrst ne delijo mojega mnenja, zato bi koristilo stvari, ako se na gornje opozoritve oglasijo' s svojimi argumenti.
Lesce
»Rdeče rože« na odru »Svobode«. Podružnica »Svobode« v Lescah priredi v nedeljo, dne 21. t. m., svojo prvo igro; in sicer »Rdeče rože«. Otvoritvena predstava se vrši na odru v Ljudski šoli v Lescah ob 3. uri pop. Vsa čast leščanskimi sodTu-gorn, ki so si upali dati za otvoritveno predstavo to sicer težko, toda sijajno delo našega sodruga Jožeta Moškriča, delavca v Dobrunjah pri Ljubljani. Vabimo vse Le-ščane, da z obilnim obiskom počaste to delo, vabimo pa tudi člane drugih gorenjskih Svobod, da naj posetijo Lesce ob tej priliki.
Razno
Železniška nesreča pri Banjaluki.
Od Banjaluke vodi lokalna železnica k neki veliki lesni industriji. V petek je vozil po tej železnici z lesami naložen tovorni vlak, pri katerem1 se je med vožnjo sklopka med dvema vagonoma pretrgala. Dvanajst vagonov, ki so se odtrgali od lokomotive, je zdrvelo nazaj po klancu in se je prekucnilo na nekem ovinku po strmem bregu. Pri tem1 je bil en uslužbenec ubit, dvanajst pa težko ranjenih. Tudi iniaterijalua škoda je precejšnja.
Rudarji v Bogovini stavkajo, ker že več mesecev niso dobili plače. Takih primerov je vedno več. Kdo se briga v takihi primerih za delavstvo neglede na to, kje je krivda? Nered ali finančne razmere? Bodi to ali ono, pomoč je potrebna.
»Požigalca« Van der Lubbeja Nemci ne dajo. Nizozemska vlada je zahtevala, da se truplo Lubbeja izroči sorodnikom, da ga prepeljejo na Nizozemsko v Leyden. Sodišče je zahtevo odklonilo ter sporočilo, da sorodniki do 13. t. mi. v anatomičnem zavodu v Lipskem prevzamejo in pokopljejo. Izvoz trupla se pa ne do-voli.
Razvoj japonske industrije. Nagel razvoj industrije v deželah daljnjega vzhoda ,ie jako pomemben gospodarsko in socijal-no za vse industrijske dežele, ker se tam razvija velika konkurenca. Japonska je imela 1879 35 milijonov prebivalcev, leta 1930 pa nad 64 milijonov. V petdesetih letih se
je število prebivalstva podvojilo. — Leta 1889 je imela Japonska 767 tovarn (z več kot deset delavcev), 1904 9234, 1930 pa že 30.804. Tudi število tovarniških delavcev je naraščalo. Naraslo je število delavcev od 1909 do 1928 od okroglo 800.000 na 2 milijona. Ce temu delavstvu prištejemo še rudarje, transportne delavce im podobne, znaša število industrijskih delavcev 4,729.436. in sicer delavcev 3,215.256 in delavk pa 1,514.180. Ta napredek je nastala zaradi 'lenosti, ker bi dežela sicer ne mogla prehranjevati prebivalstva. Z industrializacijo dežele se pa patriarhalične razmere niso razvijale sporedno. Kapital se nahaja v rokah nekaj rodbin in delovne razmere so ostale nekako familijarne, to je, da delavstvo^ pri delovnih in mezdnih dogovorih ne odločuje mnogo. Industrijalizacija se je vršila bolj naglo kakor družabno življenje. Socijalna zakonodaja se nanaša samo na obrate, ki imajo nad deset delavcev in so obrati nevarni. Omejen je delovni čas samo za žene in otroke v splošnem, za rudarje je zakoniti delovni čas. Redni delovni čas je daljši kakor je dbločen v vašingtonski konvenciji in konvencija še ni ratificirana. Komisija mednarodnega urada dela poroča še tudi o japonskih gospodarskih, socijalnoza-varovalnih zadevah, prenočiščih, nezaposlenosti ter zadružništvu.
Ni nevarnosti vojne T
Z 3 vojno ni denarja?
Poljski list »Kurijer Codzienuy« objavlja razgovor z Masarykom.
V tem razgovoru pravi predsednik čehoslovaške republike T. G. Masaryk, da svet nima denarja, zato tudi vojne ne more biti. Izkušnje V zadnji vojni so še v spominu Pametni pacifisti pravijo, da vojna ni potrebna. Mislim, da j'e mogoče rešiti vsa vprašanja mirnimi potom.
V nadaljujem! je Masaryk rekel o demiokraciji:
Demokracija ni nedotakljiv sistemi kakor tudi ne druge vladne oblike in lahko poseže po diktaturi, da se brani. Večina evropskih držav je demokratičnih. Cehoslovaki s° demokrati, ker niso imeli dinastije* ne vojske, ne narodne aristokracbc-Mislimi, da demokracija ni v nevarnosti. Trpi sicer na neki krizi, nikakor pa ne propada. Gre samo z*1 krizo možganov.	,e
O problemu« Društva naroda a rekel Masaryk, da (Janašoijfj c]nrtj Društva narodov ne pom»* te institucije.	.	č[0Veštva
Verujem v naprede1*6 in ta vera me pomirja*
Vsi letni naročniki
,,Radlo«rclt“ dobe ZaSlWl1J 14 karatno originalno amerlkansko
zlato nalivno pen
ali pa KOr«chn«r|av rolitl leksikon,
(900 strani, 32 tabel) ali eno prvovrstno radijsko cov.
Zahtevajte takoj brezplačno na ogled »Radio* welt“. Naroča se Admlnlstratlon der „Radlo-welt" Wien I, Pestalozzigasse Nr. 6, ki prinaša obSIrne radloprogramc, Interesantne slike In Ima lepo urejene poučne tehnične članke.
n
»I
nli ii pd n
i....
t» in ino«»»W "
nizkih cenah.
Trgovina z rokavicami in stezniki
Marija Sieber,
Maribor, Glavni trg 14, preje Gosposki I-
. - iii an. 21
lisk*: Ljudska tlskaros, d. d. r Mariboru, predstarltelj Josip Oilak t Mariboru. - Z« kontorci| izdaja in «re|u!e Viktor Erič« t Mariboru.