Natisov 15.000, kjirc" izhaja vsaki [ datiran z dnevom 'ednje nedelje. nina velja za Av-Ogrsico: za celo I 3 krone, za pol in leia razmerno; I Nemčijo stane za 1 leto 5 kron, za ko pa 6 kron; _) inozemstvo se mi naročnino z ozi-,1 na visokost postit. Naročnino je pla-t naprej. Posamezne Ike se prodajajo po 6 vin. ništvo in uprav-Ito se nahajata v j'116 taju, gledališko po-:>ilbi J slopje štev. 3. >re2 Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za Vi strani K 32, za »/« strani K 16, za »/» strani K 8, za Vi£ strani K 4, za '/„ strani K 2, za Ve« strani KI. — Pri večkratnem oznanili! se cena primerno zniža. ^TJIteT. 42. V Ptuju v nedeljo dne 20. oktobra 1907. [VIH. letnik. j. . , je ipc Dvojno lice „Na*odne stranke'* (Uviren dopis.) V Celju, oktobra 1907. Novo ustanovljena »Narodna stranka", ki imenuje t eni sapi „narodna", »krščansko-Kikratična", »napredna* in »kmetaka", — pač dvojno lice. . Prvo lice! — Ko se je imel Tržiti ktaki zbor v Gradcu, je »Narodni list" o tem pem koraku štajerskih kmetov deloma m o I- in deloma lagal. Prvo je bilo najbolj po- kajti ta list je hotel, da bi se kmete ne lorilo na to priliko, Beznaniti se a štajers- li kmeti cele dežele in napraviti korak naprej poti zedinjenjavseh kmetov brez Kine in narodnostne razlike. Pa tndi lagal l .vseslovenski" modrijan v Celja, ki nosi ime Spindler. Trdil je namreč prav po taneko kratko, da je to zbor »nemških" tov, ako ravno se je po vseh kmetom na- ijenih listih pisalo, da je to zbor š t a j e r s- fk kmetov brez razlike narodnosti, kar je tndi Isednik pripravljalnega odbora javno na Bhodu »dal. Iz tega sledi, da je imel „Narodni list" [men, preprečiti obilno udeležbo jodnještajerskih kmetov na g r a š- zboruin obenem agitirati oti tako potrebni c. k. kmetski nžbi. Drugo lice! Zdaj, ko se bližajo deželne-:e volitve, pojavlja se to drngo lice. Go-kazenaki zagovornik v Celju, tretji steber ■uodne stranke* in zet, obenem kompagnon Likalnega odvetnika dr. Filipiča (edinega »Ionskega advokata, ki ne menja barve po modi, jjti črn je in ostane!) — ta kazenski zagovorit torej se klati po gornji Savinjski dolini in Mnjari na videz za c. k. kmetijsko dinžbo. I lesnici pa pripravlja le tla za bodoče volitve ;,narodno stranko". Kdo ve, ako med volition dr. Božič ne postane celo — »kmet". Cu-.10 se le, da mu pri temo delu azistira g. dež. ivalni učitelj G o r i Č a n. Žal bi nam bilo marljivega učitelja, ako bi moral skusiti moč žegnanrga rimskega dr. Korošca. Ta fant ima mmkeljne, da vrže Človeka iz službe; naj O tema pore porestico pane Kušec iz rogaškega okraja! In zopet stresi modrijan Spindler s svojim »kandidatom" Žarmanom, o katerem so klerikalci tako čudne do god biče poročali, po rogaškem okraju. In tisti Spindler, ki je z lažjo odvajal kmete od kmetskega zbora v Gradcu, nastopa zdaj nakrat kot kmetski organizator, da, celo kot agitator za tisto kmetsko družbo, katera je graški shod priredila. Torej: tukaj naj kmetska družba pomaga, da bo kmetski gospod šribar ali gospodski kmet Zurman, klerikalec v penziji in aktivni »narodni* Fliigel-adjutant »mit Aussicht anf einen Generalposten", postal dežel ni poslanec . . . V Žitalih se je istotako govorilo o združenju kmetov in o koristih kmetijske družbe. Izvolil se je pripravljalni odber za snovanje podružnice in — obenem bo bili izvoljeni zaupniki »narodne stranke". Ti šmentani pejbi, kak lepo ste jo stuhtali! Ali pozabili ste, da kmet. podružnica je mogoča !e tam kjer se p,Q-1 i t i k o i z p a s t i. Ali ni podružnica za vse kmete ? Ali je kmet manj vreden, ako slučajno ne trobi v Špindlerjev rog ? Istotako se je postopalo na Ponikvi. Ko so gospodje iz Celja Blatili, da se ima vršiti zborovanje v namen ustanovitve podružnice, napravili so takoj zaupni shod »narodne stranke". Csljski advokat, baje kapucinec v pokoju in obenem v zabavo „kmet" dr. KarlovSek imel je celo pridigo o koristi kmefake drožbe. In vendar s« ga ni volilo v pripravljalni odbor. Na mesto njega so volili delavnega, pridnega kmeta Zabu-košeka (ki sicer ni naše stranke, kar je pa vse eno) kot začasnega predsednika. Dalje časa zasledujemo to počenjanje „na-rodne stranke" in morali smo se v kmetski jezi oglasiti. Mi »narodovcem" ne zamirimo, da delajo v politiki. Ali kmetske podružnice se ne smejo snovatina podlagi političnih strank, kajti kmet je kmet, Daj bode potem tega ali onega mišljenja! Zapomni si torej, ti celjski modrijan in povej tudi svojim »narodnim" pristpšem, da se sme imeti dvojno lice brez zamere le v pustnem času. Takrat je čas za burke, — ali burk se ne sme uganjati z vbogim kmetom! Kupite si igrač pri klerikalnemu Kostiču v Celju, — kmetska družba pa ne bode imela zaloge igrač za take velike otroke... M. Z. Politični pregled. Cesar — bolan. Kakor težka mora Be je vlegla na avstiijske narode vest, da je naš cesar bolan. Listi prinašajo cele strani poročil. tuji vladarji si pustijo vsak dan parkrat brzo-javiti, kako je z boleznijo. Ljudstvo pa čita in pričakuje željno, da se položaj zboljša... Kaj je to, da vživa ravno naš avstrijski cesar tako velikanske simpatije in tako vročo ljubezen pri vseh državah, vseh narodih in vseh političnih strankah? Oseba 77 letnega starčka, ki je skoraj 60 let stal na krmilu te tako viharne države, ki je toliko kot človek in vladar pretrpel, kakor pač malokateri človek na svetu, ki je pa vendarle vstrajal in ostal na svojem mestu, — ta oseba, prisili vsakogar, da pripogne svojo glavo in jo spoštuje. Ali ne samo to! Avstrijski cesar je gara nci j a mir u in p okoj a v E v ropi, on je središče miroljubnega razvit k a v Evropi in zato se tresi celi svet in pričakuje tako željno poročilo o ozdravljenja cesarja. Zdaj se poroča, da se obrača na bolje, čeprav je cesarjevo stanje še vedno nevarno. Državna zbora na Dunaju in v Budimpešti sta stopila sknpaj. Vladi sta predložili načrt avstre ogrske nag( dbe. Danes se ne moremo g to veleznimivo zadevo popečati. Ali prihodnjič! Dovolj za dp-ies, ako povemo, da je nsgodba precej boljSa nego je bila dosedanja. Zvišanje izdatkov za vojne mornarico. Leto 1907 se je porabilo za vojno mornarico (Kriegs-marine) skupno 45'/i mi,;jonev kron. Itdatki za nove bojne ladije pa bodo proračun za leto 1908 občutno zvišale. Izdalo se bode namesto 45'/» najmanje 70 milijonev kron. Lepi časi! Zvišanje plač — oficirjem. Vlada namerava zvišati plače oficirjem. Zato potrebuje svotico 9 milijonev kronic. Ali je to zvišanje res tako presneto potrebno? Zdaj dobi lajtnant 1.680 K Mežnar Mihal. Nemško spisat O. i. Bierbaum. (Nadaljevanje). I Da pa je Mihal svojih tristo rajnškof, kere je tak ho gvinjo, zapravio, žo je drgoč k gospodi; šepeto je, ■ lice je še bol pobožno ohračo, kak prvokrat no je |nsio gospoda za petsto rajniš. Gospod grejo drgoč v i, po tisto velko stllnfo, napravio Mihali bol dugo no zaračiinijo malo veksi interes, no si mislijo: moji vesti je to ne preveč." Mihal si je mislio, da bo stotimi penezi jako dugo [Slo dobro živio, pa itak jih je že prle zabikso, kak at; ja še prle je on peneze zafučko, kak so gverane šteli meti. KCasi termina so gospod ter-peneze, Mihal se je čoho za viihami, no je pre-kak bi se on od totega presilnega gospoda naj- ajnog mu v glavo padne kaj bo on napravo. On zazove Lojzo no joj reče: „Znaš kaj, jaz se bom v stampet i, bom celo na miri ležo, kak da bi mrtev bio. pa, samo za gospoda. Ti hitro zegnano vodo no sveče donesi, napravi me na štampeti tak, kak mrtveca, ti pa se joči, kak se najbol moreš no reči fajraeštri: da sem bio jaz v lesi drv podirat, no me je eno drevo tak vudrlo, da sem bio na mesti mrtev. Ti moreš sploh med tvojim jočom za me jamrati no žveglo iskati, no za jo spitavati. Gospod bodo pitali, kaj za žveglo ti iščeš; no ti moreš rečti: Mihal je meo eno žveglo, kero je on od ene stare ženske dobio; tista žvegla ma takšno moč, kaj mrtve gor zbiidi! Mihal je prle eno žveglo pri staciinari za par krajcarjov kiipio, jo je k sebi v štampet. djo, no Lojza more tak napraviti, da ona žveglo pri jem najde; drugo bo že šlo. Lojza je vse napravila kak je joj Mihal povedo, kajti ona je znala, kak gospod ženskam sploh predgajo: on naj bo tvoj gospod in tvoj mož. Ona je vse napravila, šla k gospodi, kričala no se jokala tak strašno, da so gospod od samega straha v svoj stolec opali. Kak so gospod k sebi prišli, so samo rekli: »zajsomoji penezi hin, hin, hin so penezi !< Gospod grejo k mrtveci. > Taksa nesreča, on je hin no moji penezi so tudi hin, vse je hin!« Zaj se začne Lojza zno-vega jokati, išče no išče no pravi, da je Mihal od ene stare žene eno žveglo dobio, kera takso moč ma, da mrtve zbiidi. Joj da bi jo le najšla 1 Gospodi se to ne vidi gvišno, al kaj čejo, morti pa bi ali le pomagalo, petsto rajnš z enim fučkom na tisto žveglo k živlenji spraviti! „lščite, iščite žveglo", zapovejo gospod, liihtik najde Lojza žveglo pri mrtveci v štampeti. Najnog zde-rejo gospod žveglo z rok no začnejo itičkati na jo. „Jezuš, Marja no sv. Jožef! Mihal se že gible no oči odpira. .. »Mihal! kak pa kaj v večnosti viin vidi ?" pitajo ga gospod. — „Strašno, jako strašno, gospod!« — „Kaj pa si vidio, Mihal, povej mi!" — „Strašno, gospod ; tam pečejo več mešnikov vkiip v eni velki pundvil — ,.Ja zakaj je pečejo ?" — „Ja zato, kaj so od ineznai-ov interese vzeli no ove peneze tudi terjali! Joj, drli so se kak divja živina!" — „Onti pa ne ?" še pitajo gospod ednog.: — „Zagvišno je resen," reče Mihal, „da bi vi le culi, kak so tulili." — „Naj ti bo, jaz ti šenkam interes, samo moje peneze mi gveraj, ce perle ne mogočno, pa drugo leto!". „Ja, ja, samo zbudite me celo gor." — Gospod so fiičkali z žvegloj, kelko je mogoče bilo, no glej — Mihal je resen s štampeta skočio, no vsi so bili veseli... (Naprej prihodnji«). na leto, oberlajtnant 2.040 K, hauptman (1. razred) 3000 K. Ravno stradati tej gospodi ni treba, posebno ker so ti gospodje večidel sinovi »težkih" starišev... Lani se je zvišalo duhovščini plače, letos oficirjem, nradnikom itd. Na kmeta in delavca pa pozabi mačeha vlada. Volilna pravica na Holandskem. Holandska vlada je predložila državni zbornici postavni načrt, ki hoče vpeljati splošno in ednako volilno pravico za moške in ženske. Vsi državljani obeh sfiolov bodo imeli torej ednako pravico. Generalni štrajk v Milanu. V Milana na Italijanskem je prišlo do nekega boja med kara-binieri in delavci, v katerem je tekla tndi kri. Vsled tega so milanski delavci ostavili delo. Dva dni je trajal štrajk. Mesto je bilo v temi, časniki niso izhajali, kruha je pomanjkovalo. Iz vseh italijanskih mest so prišli brzojavi, da se hoče ostaviti delo, ako se milanskim delavcem ne da zedoščenja. Naposled je dala vlada dotične karabiniere zapreti in delavci so pričeli delati. Dopisi. Žusem. Ljnbi .Štajerc" ! Opozarjati moramo javnost na neko zadevo. Poštno službo v Žajsnm opravlja župnik Šebatov Tona. Mož je pričel takoj, ko je prišel, nato delati, da je dobil občinski in druge urade v svojo roko. Ali vkljub tema da se je ponudil, da bode občinsko pisarijo zastonj delal, se ni zaupalo temo .miro-ljubnemu", .požrtvovalnemu" (?) duhovniku, katerega blagonosno nastopanje v Poličanab je bilo še vsem ljudem v dobrem spomina. Ali poštno službo so vrgli Šebatovem Tonatu v kremplje; bili so pač kratkovidni, merodajni faktorji! Poštna služba in znameniti žusemski župnik, — kako se to druži ? No, spadalo ui to nikdar skupaj in posebno si pri tema ti, dragi „Štajerc", trpel. Kajti wkljub temu, da Šebatov Tona, ki je pod drugim imenom sam naročnik. .Štajerca", kakor tudi njegov ednako• vredni učitelj Rošker v Loki, komaj pričakujeta vsako številko našega lista. — je Tona vendar že marsikatero številko .Štajerca" kontisciral, nagajal naročnikom, od katerih so tudi nekateri zaradi tega ponehali dobivati list. V splošnem se pritožujejo ljudje o nerednostih pri tej pošti. Marsikdo tadi noče iti po list v farovž. Upajmo da se konča enkrat te neznosne razmere in da ee odvzame župniku to breme. Potrebni koraki v ta namen so se že storili! Sv. Jakob V Slov. gor. Vkljub mnogim popravkom, ki jih dragi .Štajerc" moraš prinašati, uvidimo vendarle, da govoriš resnico; saj so večinoma vBi „popravki" le kakor bilke, kojih ae prizadeti oprijemajo, da se pred svetom opravičijo. Toda resnici glave streti ne morejo 1 Enako je tadi z zadnjim uradnim popravkom zaatran plesnih letakov na cerkvenem zida, ki so pa v resnici bili in še celo v farovž jih je nosil organist, če jih župnik ni videl, no mogoče, saj pa tudi mnogo druzega ne vidi, kar bi lahko pa tudi moral videti. Ni pa v fari župnik sam, ampak ima duhovnega pomočnika, kaplančka Rabazo, ki vsako grabo in kot iztakne in o katerem je dozdaj nek drugi dopisnik že mnogo zanimivega poročal. Tadi ta spada k župnijskemu uradu in predBtojništva in česar župnik ne zapazi, bi pa lahko on, ko bi ne jagal vedno po fari. Lahko bi opomnil župniku o tem, ali pa naravnost krčmarja pojasnil da to na cerkev ne spada. Gotovo mu manjka poguma. V kakem krajnskem klerikalnem časnika še kaže korajže, a tukaj ga strahaje celo oblastna farovška Pohorka. Spomni se, Jaka, vsaj, kolikokrat si lačen pogledal v pisarno če je večerja pripravljena, a Poharska Jula je rekla sama aebi: ,Jakec nocoj ne bo nič;" in lačen si moral iti v kamrico pod odejo; če si par minut po 9. uri trkal na vrata, ne boš! si je mislila, zaškripal je kljač — in ostati si moral zunaj hočeš nočeš, idi kamor hočeš. In še celo roga se ti lahko, ko se ta .čaBtita" pelje v župni-. kovem koleselju ali kočiji, ti pa jahaš svoj — bicikl — po istem pota v Maribor. Veči-! noma vsi bi te že prestali, in še po drugačnih sredstvih se te bomo morali znebiti, kakor jih rabi oni zelenoštuniar, ki je nosil kuharci novice, tam posedel celo dopoldne, tresel iz kratkih hlačic verze v slovo organistn, in morda tudi za te stahtal kitico o zadnjem dogodka. SV. Jakob Slov. Gor. Ker se kaplan Rabuza dela pravičnega in si celo drzne preklicavati in popravljati resnico, povem sledeče: 1. Res je, da naš Jaka leta. po fari ter ostaja cele noči bogve kje. — 2. Res je, da ima .policajštund", ako ne pride ob 9. ari doma, mora si iskati prenočišče drugod. Ako se mu taka zgodi, pa najd k čevljarčka tuhtati za .Našo Moč". Saj je to sam pritrdil, rekoč : jaz smem na vsak način v cajtunge dajali, saj so tndi apostoli v caj-tenge dajali! Le dajaj, presrečni kaplan, v časnike, kar spada za duhovnike, ne pa grde laži! Ako ne poznaš boijih zapovedi, pa ne hodi več na prižnico. Nas f a rane ne bodeš za norca imel, kajti poslali to bodemo na Pohor gobe nabirati! Mi vidimo, da delaš le prepir po naši preje tako mirni in spoštovani fari. Dosti smo videli duhovnikov, ki so se svojemu poklicu primerno obnašali. Ti pa tega ne storiš in žališ s tem nas ter svojega župnika. — Za danes poročam še Bledeče: Naš Jakec mi je pisal dvojno pismo, eno odprto z razglednico, katero so v njegovi navzočnosti stnhtali njegovi podrepniki in drugo zaprto, katero pa nisem odprl, ker sem izvedel, da me hoče kaplan imeti pod svojo komando. Dobro! Šel aem torej v župnijsko pisarno ter našel kaplana pri zajutrku. Ko sva se tako pogovarjala, kakšne dolžnosti ima duhovnik in kakšne jaz, sva končno prišla na zadnjo stopinjo, namreč do pretepa. Prvič je začel kaplanče suvati in zbijati, rekoč: marš ven! Ali jaz se nisem stresnil. Na to se ta majhna stvar postavi na prste ter mi pomoli z desnico klofuto, dasi-ravno ni prav segel do ušes. Jaz, ne vedoč, od kje je dobil ta palček korajžo, ga popadem za lase in tako špacirava nekaj časa po pisarni, dokler se končno ne pozdraviva in odhajava vsak svojo pot. Kar pa je bilo še več, pa naj Jakec sam potoži svojim svetim babnicam. Rekel si tudi iz prižnice : kdor se papeža loti, temu zobje izpadejo, kdor pa mašnika dotakne, temu se bo slabo godilo. Jaz pa rečem: kdor se pa mene, tega se bodem pa že znal obraniti. . . Adijo! Konrad Z n u d e r 1. Razbor pri Zidanem Mostu. Dragi .Štajerc"! Moramo ti par vrstic naznaniti od župnika Cepina iz Razborja. Res bi se cepin rad spravil na lepi pot, ko je dal popraviti, da„ni res" in „ni res" ; pa je tisočkrat res vse, kar je govoril ! Ta župnik tadi zraven veliko laže... Kazal je eno pismo faranom in je rekel, da ta „prif' je dobil od uredništva „Stajerca" in sta bila dva podpisana na tem listeku; in rekel je da sta ta dva že izgubljena. Ali župnik se je že zopet zmotil v osebah, zategadelj pa je spravil laž v svet! Vse to nisem jaz sam videl ali čul; poroča mi to več faranov, ki ga že zelo teško vidijo. Ravno na kvaterno nedeljo maševal je za tiste, ki so mu drva vozili. V nedeljo naj bi se maševslo za farano; ali to je naredil nalašč dragim, ki ne morajo drva voziti. Ta gospod moli samo za svoje dobrotnike, kateri mu nosijo v farof dobre reči, da lepo vživata on in kuharica Francka; posebno tndi izvrstno moli za podjanako hišo... G. župnik, to tadi ni res ?! Takemu ptiču ko sem jaz, ne bosta ne g. Cepin in ne njegova debela kuharica perja postrigla. Toraj na svidenje ! Novice. Naš kmetski koledar je že v tisku in se bode kmalu pričel razpošiljati. Naročilo se ga je toliko ljudi, da smo morali prvotno nameravano naklado podvojiti. Vsak dan dobimo od 60 do 150 naročnikov. Koledar bode pa tudi tak, da bode vsakdo veselje z njim imel. Iz vsebine naj danes le še enkrat omenimo: zanimive, strokovnjaško pisane članke o travništvu, čebeloreji, vinogradništva, živinoreji itd. Nadalje seznamek sejmov na Štajerskem in Koroškem. Lepe povestice v raznih narečjih, lepe pesnice in smešnice. Tndi objavimo članke o vojski in alkoholizma, o najhitrejših živalih, o simplon-tuneln, o politiki t Ogersko, vse z lepimi slikami. Koledar je popolen in obsega tadi zapisnik. Cena tema debelemu koledarja je 30 krajcarjev. Kdor ga želi po pošti, mora poštnino posebej plačati. Kdor vzame 10 koledarjev, dobi enega zastonj. Skrajni čas je, da se vsakdo naroči, kdor hoče koledar dobiti ! Gospodarski boj, ki ga peljeta in .narodna" stranka, postaja dan za večja nevarnost za ljudstvo. Reči se mora, da je to počenjanje zar!obe stranki ednako bres-vestno. Snuje jn' ustinovlja se posojilnice ter zadruge vseh vrst, vkljub temu da mota vsak le količkaj resni opazovalec razumeti, da morajo taka podjetja prejalislej rakovo pot nastopiti. Klerikalci kar norijo! Kakor so svoj čas r vsaki vasi ustanovili svoje zločinske .konznme', tako ustanovlja danes vsak politični kaplan svojo .posojilnico", pa čeprav ima o zadružništvu toliko pojma kakor žaba o glazbi. In zgodilo se bode, da, zgoditi se mora, kakor se je zgodilo svoj čas z .konzumi." Koliko tisočev bo toman-rani brezvestni .konzumarji" ljudstvu iz žepe izciganili! Gospodarska katastrofa je bila to, kakor smo jo na Štajerskem samoenkra t doživeli in kakor jo niti svojemu največjemu sovražniku ne privoščimo. Iu taka gospodarska katastrofa se tudi zdaj pripravlja, kajti z isto lahkomiselnostjo, brezvest-nostjo, nemarnostjo in zabitostjo se ustanovlja posojilnice, kakor se je ustanovljalo .konznme.' Kam plovete? Odgovor nam daje že danes -Kranjska! Vsled tega gospodarskega zločinskegi postopanja so prišli zemljiškoknjižni dolgovi na Kranjskem do velikanske stote 200 milijonov kron. Le v enem leta (1904) so se zvišali na Kranjskem dolgovi malih kmetov za osem (8) milijonov kron Kar je danes na Kranjskem, to bode jutri i na Štajerskem in pojutrajnem i na .Koroškem*. To je .politika" ožlindranih rok, politika tistih, ki se bogatijo, kadar propada kmet, politika tistih, ki prodajajo kmeta kakor Judaž lškarjot Jezusi za 30 srebrnjakov ... Vbogo ljudstvo, zbadi se, dokler je čas! Klerikalci — podkupljeni? Kakor znano, spadajo koroški, štajerski in kranjski klerikalci vsi v en koš; saj imajo tudi v državni zbornici le en klub. Kar torej eden klerikalnih poslancev reče, to velja tudi za druge. Te dni je imel kranjsko-klerikalni poslanec Pogačnik v Radovljici shod. Govoril je tudi o avstro-ogrski na-godbi in rekel: Nago dba b o de taka, da jo bode vse obsojalo, alivlada bode pridobila stranke zanje a konce s i j a m i. Z drugimi besedami povedano: Avstro-ogrska pogodba bode slaba in ničvredna za nas, — ali prvaški klerikalci bodo zanjo gla-Bovali, ker jim bode vlada usta zamašila. Ti klerikalci niti sramote nimajo. Hladnokrvno povejo, da se dajo od vlade podk> piti. Ali drugi ljudi bodo čuvali, da bo pogodbi takšna, kakoršno hočemo mi, ali pa da — je sploh ne bode! Škof in klerikalci. .M. A. Z." piše, da je porabil škof dr. pl. Henle v Regensburgn svoje letošnjo potovanje ob priliki birme v ta namen, da je posvaril duhovništvo pred politiko. ,,V Teisnacku je imel škof pri zbranih duhovnikih nagovor; dejal je odkrito, di bode vsako zlorabo prižnice, šol« ali spovednice v politične namene s tem kaznoval, da bode dotičuega duhovnika prestavil. In res je škof tadi več politikujočih farjev prestavil! Tako je prav! Ko bi se tudi pri nas politikujoče farje tako podučilo! Iz Spodnje-Stajerskega. Hofrat Ploj še vedno ni odložil svoj počitniški mandat, vkljub tema, da se mu je na raznih shodih nezaupanje izreklo in vkljnb temo, da — govorijo ljudje veliko o njemu. Prvaški listi vedno kričijo, da je edino naš list tisti hudobnež, ki napada tega nedolžnega hofrata Ploja. Temu pa ni tako! V avstrijski javnosti je hofrat Ploj obsojen. ,,Grazer Tagblatt", torej list, za katerem stoji cela vrata nemških poštenih poslancev, je prinesel v svoji 281. številki zanimivi članek, v katerem piše glede našega hofrata doslorno: „— vstavljenje kazenske preiskave, ki se jo je peljalo v največji tajnosti več mesecev proti Ploja. gani rehabilitiralo (očistil o); tudi ne v očeh nepristransko mislečih Slovencev«[L>.'.>toii# pravico, kajtj uspehi preiskave so bili taki, d a se najmanjene more priseči na Plojevo nedolžnost." — Tako Btoji atvar: Ploj se ni očistil očitanja, Plojeva nedolžnost glede očitanja posl. Steini ni d mrt * osebn I kapla Šel je bolan vražn bi Kc mož vega I •Ptuju pustil koj j listek V tei — s — .Ins om da rez-ter le •ajo liti. T | e", ojo to- 86 lilo nri- ) n. na To ki tih, naa se, (dokazana, — Ploj je torej za javnost t e 7! Kajti politična čast je odvisna od ibne časti! Dr. Korošec — bolan. Klerikalni vodja ,n Korošec se je rJa" svojih shodih prehladil. Hi je na jug zdravje iskati. Ali zdaj leži težko ttn v bolnici v Poli. Mi niti »>ajvečjemn so-mžniku bolezni ne privoščimo. Želimo tudi, da Korošec okreval. Ali kaj bi bilo bolje, ko bi ž politiko pustil in živel mirno življenje pra-;a duhovnika. LOV za testamenti. V deželni bolnišnici v ijn je umrla te dni neka stara kuharica. Za-itila je skupno čez 8.000 kron denarja. Ta-|Joj po njeni smrti pa so je pojavil umazani iek, ki naj bi pomenil nekaki .testament." tem testamentu je bilo določenih „za maše" jlnpno 5.200 kron. Brat pokojnice pa naj bi ostanek ter plačal povrh vse troške. Po-iisliti je, da je ta brat vbogi kočar, ki preživi I krvavim trudom sebe in svojo družino. Ali mo si ta .testament" natančneje. Pokojnica ■t ni spisala, marveč spisale so ga pobožne Bmiljene sestre", ki so v bolnišniciuslužbene. odi podpisala ni pokojnica oporoke; podpisala tt testament dva bolniška strežaja, od katerih jt eden tudi mežnar in ona usmiljenka. Testa-tent mora postati seveda neveljaven, kajti na ■ način se bi odprlo najgršemu tercijalskemu liindelnu duri. Ali naprej 1 Pokojnica je pri-la «voj čas v bolnišnico denarja za 9 K 24 h. denar ji je vzela .usmiljena" sestra, ako-|»»no ji je to strogo prepovedano. Ko so jo pc-vprašali, kje da ima denar, je najprve na i tercijalski način tajila; potem pa se je iodala in rekla, da je izročila denar »za maše" [hhovniku Pšunderju. Ko bo šli policaji k temu podu, so izvedeli, da je dobil od .ustnike' le 6 K. Torej so 3 K 24 h po poti ;or kafra izginile. Ljudje zahtevajo odločno, «e to brezvestno „usmiljenko" zaradi tatvine 2i, da se jo spodi iz službe in da se raz-,vi famozr.i testament. Take iumparije so se fchko v srednem vekn doigrale, danes pa šte-jjraio leto 1907. Postava naj govori! | Roš in Miaker. Iz Poličan se poroča, da je jnil zastopnik delniške pivovarne Miaker in fnjim par tisočakov. Miaker je znan zaradi |rfere", ki jo je doživel kot tajnik „Unije* v Ibov.jah. Potem je postal ponižni sluga sultana losa, ki mu je tudi .skomandira!" službo v Mičanah. Roš ima take ..nature'1 zelo rad. Saj jt še vedno pijani policaj Uršič v njegovi službi. Io, Miaker je očko Rosa pošteno potegnil. Zopet prvaški polom. Iz Ljutomera se pome's, da je postal tamošnji trgovec Franc Repič ^olventen. Torej zopet polom prvaške štacune ! Repič je eden od najsagrizenejših klerikalcev. Njegove hčerke so se udeleževale vseh klerikalnih neumnosti in komedij. On sam pa je tudi jiidno pijančeval. Zdaj je konec! Kdo neki je »mu polomu kriv? Ali zopet .Štajerc" ? Ali ne pita klerikalna struja. na katero je držal Repič lakor na evangelij ? Ja tako se godi! Od volilnega boja. Kakor znano so hoteli idmžeui nemški in slovenski klerikalci v ptujsko-Spni&em volilnem okraju izvoliti prodajalca bargeljnov Miho Kremserja. Posrečilo se jim Imeda ni. V volilni borbi pa jim je pomagal dunajski krščanski socialec Wohlmeyr. Le-ta je imel tudi v Wildonu shod, na katerem je prišlo hodih prepirov med črnuhi in naprednjaki. Tndi vrčki so se metali. Klerikalni fantalin Jos. lemmer je vrgel vrček in spravil več udeležencev t veliko nevarnost. Za ta čin klerikalne »ljubezni do bližnega" je bil Hemmer obsojen na 6 nesecev težke ječe. Tako se bo fant začasa pri-lliil, da tudi klerikalec ne sme — ubijati! Požar v Ptuju. Preteklo soboto v jutru je Ipričela goreti fabrika za nanjo g. Jos. Piricha v jPtnjn. Ogenj je hitro narastel in nastala je veli-Ihneka nevarnost, kajti fabrika leži med dru-Ifimi poslopji, ki so deloma prodajalne, deloma jikladišča. Kmalu je bilo vbo podstrešje v plamenih. Ptujska požarna bramba pod poveljstvom |boptmana g. Steudte j# bila -takoj na lici mesta fetndi oddelek*pijcmi»Jev^je'priiBel kmalu.. Po-iamiki ' so delali z občndljivo pridnostjo in ipretnostjo. Tako in ker je bilo k »reče vse brez vetra, je bilo mogoče, omejiti ogenj na Pirichovo poslopje in reSiti sosedne hiše. Ko bi bil veter, prišel bi brez pomoči Friedrichov magacin z žittjem t plamena, ravnotako Slawitschova trgo vina itd. Vsa fronta hiš bi morala pogoreti. Škode je za najmanje za 50.000 kron, ali krita je s zavarovanjem. Ogenj je nastal v t. \t. .Trookenkamri." Novo železnico, tako zvano „Sulmtalbahn" od Leibnica naprej so 13. t. m. slavnostno otvorili. Umor v blaznosti. Žena rudniškega pisarja Naglava v Gaberskem pri Trbovljah je zblaznela in prerezala z ojstro britvijo svojim trem otrokom in potem sebi vrat. Vsi so mrtvi. Ne-stečnica je bila že preje pri slabi pameti. 15 letni morilec očeta. Kočar Kranjc v Okiču pri Ptuju, je že večkrat svojo ženo pretepala!. Predpreteklo nedeljo je prišel zopet pijan domu in je vrgel ženo ob tla ter jo pričel daviti. Vsled tega je Bkočil 15 letni sin tja in udaril očeta s težko sekiro parkrat tako močno, da je isti umrl Dečka, ki je postal iz ljubezni do matere morilec očeta, so zaprli. Sejem z žrebetami v Ptuju. 2. oktobra se je vršil v Ptuju tretji sejem z žrebetami. Bil je jako dobro obiskan in prodalo se je več kot polovico z'ebetov po dobri ceni. Kupci so prišli iz Zg. Štajerske, Koroške, Kranjske in Ogrske in so del kupljenih žrebet seboj odgnali, del pa so jih pustili še prodajalcem. Isti dan se je vršil v Ptuju sejem z govedo in svinjami. Prignalo se je 1240 govede in 870 svinj; trgovina je bila dobro. — Sejem v Ptuju se je vršil 16. t. m. Prignalo se je 214 konjev, 112 žrebetov 972 komadov goveje* živine in 1.022 svinj. Trgovina je bila izvrstna ! Prihodnji sejem z žrebetami. konji, govedo in prašiči, se vrši 6. novembra. Svinjski sejmi pa bodejo 23. in 30. oktobra. Volitev župana V Ptuju se je vršila preteklo sredo. Za župana je bilo ednoglasno izvoljen g. Jos. Omig, za podžupana pa g. Joh. Steudte. Gesti tem o! Iz Brežic. Prvaški dr. Josip Strašek je odpotoval iz nehvaležnih Brežic. V Slovo mu povemo prihodnjič par beset.. . Ogenj. V sv. Lovrencu pri Mariboru je pogorelo posestniku M. Vil*ušniku gospodarsko poslopje. Le pridnemu delir sosedov se je zahvaliti, da ni tudi stanovalca biša pogorela. Zastrupil se je 2V« letni sinček trgovcu g. Primusa v vojniški občini. Nesrečno dete je spilo lugove tekočine in se tako poškodovalo, da je umrlo. Konj ubH je 21 letnega hlapca Jos. Kumin v Radgoni. Nesrečnež je spal v blevi; zutraj so ga našli mrtvega z težko rano na sencih. Nezgoda. Pri prešanjn grozda na posestvu g. A. Maier v Leitersbergu je ponesrečil 27 letni H. Glavič. Umrl je kmalu. Iz Koroškega. Kaj hočejo ? Treba je enkrat vprašati: Kaj hočejo koroški prvaški hujskači ? Enkrat vpijejo, da bo za „slovensko narodnost", drugič zopet pravijo, da so prijatelji nemških klerikalcev. Enkrat tulijo, da je vera v nevarnosti, potem pa zagovarjajo zopet tiste duhovnike, ki s svojim slabim izgledom resnično veri škodujejo. Enkrat deklamirajo, da so za gospodarski napredek, drugič pa odirajo ljudstvo in mu vlečejo kožo čez ušesa... Kaj hočejo torej ? V evangeliju stoji: na njih dejanjih jih bodete izpoznali! Besede so prokleto poceni in vsak orglar, ki ima le malo nabrušeni jeziček, jih lahko na koše razdeluje. Prvaki vpijejo, da hočejo ljudstvu gmotno in duševno pomagati. Gmotno mu hočejo s tem pomagati, da gonejo kmete v prepire in polnijo na ta način denarni žakelj prvaških advokatov. Saj so prvaški listi sami pisali, da n. p. dr. Brejček niti črke zastonj ne napiše, da se vse mastno zaračuni in da je .narodnjak" v prvi vrsti zato, da se obogati. In tako kakor Brejc, delajo i drugi prvaki. Duševno pa hočejo ljudstvu s tem pomagati", da mu vsiljujejo Mohorjeve knjige, da uresničavajo farSke šole, v katerih se deca le duševno pohabi in da silijo ljudstvo v duševno zanemarjenost. Sovraštvo jim je edini smoter. Ljubezen, ki druži vse Korošce brez razlike narodnosti, hočejo razrušiti, samo da ostanejo Brejci, Grafenauerji, Podgorci, Ražuni in vsi drugi „voditelji"... Grda je ta gonja fanatizma, ki je prikipela danes na Koroškem do vrhunca. Nikjer na celem svetu ni pripeljala slaba politika tako daleč, da bi se ubijalo in omadeževalo grobove. To so dosegli prvaki na Koroškem ! Ali časi so minuli, v katerih je bilo ljudstvo le brezmiselna masa, katero so vodili farŠki analfa-betje. V 20. stoletju, žjvimo.^n-js hjfltuimi možga-nami mislimo! „■. Klerikalci in ples. Llubljanski »Š Mir" piše, da ne more naznanjati „veselic, na katerih se pleše", kajti ples je baje .nemoralen", .pogubna navada" itd... Čudno, čudno! Na Štajerskem prirejajo ravno ,ŠMirovi" prijatelji, katoliški duhovniki, ples za plesom in v .Marijinih" društvih se goji največ teh .pogubnih navad"... To je torej največji greh, ako se zavrti mladi parček po zvokih polke! Ni pa greh, ako spije katoliški duhovnih na enem sedežu 25 steklenic pive, ni greh, ako .pleše" politiknjoči far celo noč s svojo kuharico, ni greh, ako stoji še ob 2. uri ponoči pri kamrici pobožnih deklet... Čudna je ta .morala" in podobna je oni — LiguorijancevI , Š-Mir" V Škripcih ... Prvaški Ihti poročajo, da bo pričeli naročniki ,Š-Miru" hrbet obračati. Naveličali so se hinavske in surove pisave tega lista. V zadnjem času je izgubil .Š-Mir" nad 400 naročnikov. To boli! Kajti dosti naročnikov mu ne ostane. Le tisti ljudje čitajo danes se .Š-Mir", kateri ne mislijo z lastnimi možganami in kateri bi šli tudi v vodo, ako bi jim to zanovedal ta ali oni politiknjoči pop... Proč z ,Š Mirom"! Župnik Ražun v sv. Jakobu je tako strastni agitator, da niti v svojem duhovniškem poslu ne odneha. Grdo je, ako se prepira ta politiknjoči duhovnik na kolodvorih z uradnikom. Ali še grše je, ako pokaže celo v cerkvi in pri pogrebih s^ojo politično strast. 5. t. m. so pokopali v Rožu mladega moža. Pogreb je bil določen za 10. uro, ali ni mogel v pravem času priti. Ali župniku se je tako mudilo, da je pričel mašo brati brez pogrebcev. Ah se vam je na kakšni shod mudilo, Ražun? Po maši je napravil Ražun še prepir. Sorodniki pokojnika niso razumeli slovenščine in so Ražnna prosili, naj moli nemško. A!i tega mož m hotel storiti, vkljub temu, da zna nemško. Raje sploh ni molil. In tak človek trdi, da je .namestnik Jezusov" .. . Iz tira je skočil predzadnjo nedeljo na kolodvoru, v Beljaku vlak št. 1217. Izprevcdnik Potechaller je bil nevarno ranjen. Namesto vislic — dve let ječe! Artiljerist 9. polka MibaJPloder je b CENIKI + dobe brezplačno. CD A1M7 7I.T IIHTED mlajši' izdelovatelJ rKAllL LELiIIiEK harmonik in trgovina glasbenih instrumentov y Grazu I. Jakominigasse 30—32 priporoča svojoročno izdelane izvrstne harmonike z posebno glasnim bombertonom. Glasbeni intrumenti, strune, različni gramifoni in plošče v veliki izbiri. Popravljenje glasbenih instrumentov in harmonik se urno in za % nizko ceno priskrbi. 9 Tukaj se sprejmeta tudi 2 delavca. 732 Razglas. Za polletni tečaj, ki prične 2. prosinca 1908 1 deželni žoli za podkovstvo v Gradca, razpi-io je za vredne in potrebne pcdkovne kovače ) deželnih Štipendij po 100 K sprostim stano-injem po razmerju prostora v zavodu, nadalje rasnih okrajnih zastopov darovane štipendije MO-.ako po 100 K. Pogoji k temu so : Starost najmanje 18 let, zdravje in močni razvitek, domovinska pravica na Stajer-dobra ljudsko-šolska izobrazba in najmanj tletna poraba kot podkovni kovač. Poleg tega se ima vsak prosilec potom re-i zavezati, da bode izvrševal po absolviranjn ja podkovsko obrt kot mojster ali pomočnik anje 3 leta na Štajerskem, odnosno v okraja katerega je dobil štipendijo. Prošnje se naslovi na deželni odbor; prise jim reverz, krstni in domovinski list, io spričevalo, zdravstveno in šolska spričevala ; »sije pa se prošnje do 20. novembra 1907. ravnateljstvo deželne šole za podkarstvo (Di-.tion der Landeshnfbeschlagschule) v Gradcu. Eovači, ki ne prosijo za štipendijo, pa bi tndar radi tečaj slišali, naznaniti se morajo r rtih 3 dneh tečaja pri ravnateljstva zavoda in »rajo dokazati, da so najmanje 18 let stari, w to delali že 2 leta kot kovaški pomočniki, da kajo dobro ljudsko- šolsko izobrazbo in pokazati io spričevalo ter delavske bukvice. Gradec, 7. okt. 1907. 730 Od staj. deželnega odbora. Pozor, gospodje in mladeniči! If svoji lekarniški praksi, ki jo iz-fftijem že več nego 30 let, se |š je posrečilo iznajti najboljše idstvo za rast brk, brade in niti izpadanju brk in las I'to je KAPILOR št 1. On fctaje, da lasje in brke posta- ejo gosti in dolgi, odstra- 'oje praljaj in vsako drugo ttD.0 bolezen glaye. Naroči «j si vsaka družina. Imam mnogo priznalic in zahval- ', Stane franko na vsako pošto 1 lonček 3 K 60 h, 2 lončka 5 K. Naročajte samo pri meni pod naslovom Peter Jurišič 579 lekarnar v Pakracu štev. 200 v Slavoniji. nadzornik Gospodarski M (Wirtechafts Aufaeh?r) ako mogoče ožeujen in ne citz 35 let star zmožen nemščine in slovenščine in v gospodarskem poslu popolnoma vešč se sprejme pri upravi domene grofa Herbersteina (Gref Herberste n'oche Doujiiien Verwaltuog) 723 v Ptuju. Hamburg-Araerika-Liflie. If^fe. Najhitrejša vož-^ nja po morju I 5 dni, 7 ur, 38 minut. Bedna direktnasve-za z brzo- in poštnimi par-niki, ki imajo dvojnate vijake, iz Hamburga do New-Yorka; dalje v Kanado, Brazilijo, Argenttnijo, Afriko. Natančnejša pojasnila daje Generalna agentura za Štajersko Gradec, IV., Annenstrasse 10. „08terr. Hof." Po takem izvesku se poanajo skladišča 487" v katerih se prodajajo Singer-jevi šivalni stroji Pozor! Vse od drugih prodaj Šivalnih strojev pod imenom >Singer- ponujam stroji narejeniso po enemu naših starejših zistemov, ki zaostaja daleč za našemu zistemu družinskih strojev in to v sestavi, trpeznosti kakor trajanju Singer Co, delniška družba za šivalne stroje Ptuj, glavni trg štev. i. Prva češka prodajalna. Ceno perje za postelj 1 kg sivega, Slišanega, dobrega 2 K, Se boljšega 2 K 40 v; 1 ki; belega, Slišanega 3 K 60. finega, mehkega 4 K S. BonischilCi^JMri-TT)10 vi J ke izredno finega s ne žen o- ^-^'-^■cs^S^belega, Slišanega 6 K 40 v. 8 K; 1 kg najlinijega (Daunen) sivega 6 K, 7 K; belega finega 10 K; najbolj finega od prs 19 K. Pri nakupu 6 kg. franka. Izgotovljene postelje zadostno napolnjene, v neprodornem, rdečem plavem rumenem ali belem nankingu. 1 tuhna 170/116 cm velika, z novim, sivini, trajnim perjem 10 K; s finim sivim, mehkim perjem 12 K, U K; "inejiiin 16 K; 1 blazina 80/58 cm, 2 K 80, 3 K 40, i K: :u««s* ~„ -„__-.:.. te v ______: i_—__• . • :..___.•»__ DraMavica K 850 lepo izrezani sild z ptičjim nastavkom, koščenimi Številkami in kazalci, kliče vsake '/« in vsako uro, 22 cm. visoka, komplet, 2 zlatu brane, smrečja otfža. natanko regal. „Scl>otten"-kolesJe. s»mo K $'50 samo okrogla ura s 30 urnim kolesjem (Federzug) 16 cm. skozi K S'— Ista, ki gre 8 dni Ia kval. 30 cm. skozi K 650 Za vsak« uro 3 letat pismene garancije. Vsako leto razpošiljam čez 50.000 ar v polno zadovoljnost mojih p. t. kupcev. To v Avstriji edino Število Je najboljši dokaz solidnosti moje tvrdke. Tudi »aj-manjSe naročilo se skrbno efektnira. Posije po povzetju prva fabrika TI ANNS KftYRAT) '• in k- *r'.Bt ur v BrBsu «*« « O IV Vi> K Al/ BrUx št. 876 fotko. Glavni moj cenik z nad 3000 pudobami pošljem na zahtevo vsakomur zastonj in franko ! /27 razpošiljanje po povzetju 16 K naprej. Izmenjanje in vrnitev franko. Denar nazaj. §_ BetliSCll v "esohenitz 716 76 Bohmerwald Lepa prilika ~ 7 večjem mesta Spodneštajerskega se proda zaradi starosti posestnika takoj ah do 1. prosinca pod prav ugodnimi pogoji 40 let obstoječa popolno opravljena čevljarska delavnica na dobrem mesta in z mestnimi kakor sejmiškimi naročniki. Pojasnila da F. Peile, apedicijski posel v Cslju. 727 ASTIN doktorja pi. Trnkoczyja krmilo varstveno sredtsvo se dobiva pristno pri trgovcih le ped imenom Mastln. Previdni kmetovalec ga primeSa krmi vsaki domači živali, Najvišje medalje na razstavah in tisoči zahvalnih pisem pričajo o velikih uspehih, ki se dosežejo z mastinom. Tovarniška zaloga: lekarnar Trnkoczy, Ljubljana. M vinicarji • z 2 do 4 pomožnimi osebami »m droves* se lahki takoj brr/. priprav priveze: Beg. vzorec. Krasna ilusija! Piittra« rarstvo. najnanjšem k.ikor na največjem -.- i poslavij^nu »luži tudi kot namizno zvonenje. tudi brez plamena sveč. Z gorkim zrakom. pt povzroelje S aveče se vrti fc»l'-see, ni;njemu pritrjeni kleplji vda-ijv' u> J zvoncev in srebrno zvonenje (trii . e, ki^ pripravi ataro in mlado v položno božično voljo. Cena a kartonom in in vodilom za kon-ad K 1-50. 5 komadi K 42S \z k<,ioadi K U — 4 „ „6-60 - 21 „ „*»■— 6 ., „8-— : .Sil „ ,,«-50 9 „ „18-!- 1 5U , „68-— 100 komadov K 118*— štr-v. 2. isto aageljsko zvnenje ?.\ božlene drevefire, posebno Ono poni-klano z vrtpnimi oboki za zvonove, 3 kraanih svitlih srebrnih lamela-rož. ki dajo pri vzganib svečah krasni refleks, v kartonu z navodilom K 2'—• 3 kom. K 6-60 I 18 kom. K SO'25 4 „ „ 7*26 | 24 „ „ 39-90 6 « ,, 10-50 I 86 „ „ 57.60 9 „ „ 16-60 I 60 „ „ 77-50 100 kom, K 160"—. Najnovejši okrasek za božično drevesce iz : kom. sortirano, dobro kartona'zavito po velikosti in izdelovanju predmetov po K —-40, — 60, — 70, —-80, I—, 1-20 1-60, 2*—. 6 kom. v kartonu po velikosti in ispsliavi po —"75, —-90, i«-—. 1-00. l.amcta (angelskii lasi), srebro ali zlato, kuvert Jv —-10, orehovi drot 100 kom. K —-20. Verige iz steklenih krogolj, 1 in'pol/, 50 vin. po poŠti proti nap'ej-plačilu 3 K IP vin. se pofije franko i Um, za 7 K pa 10 doz, in to .na v:e avstro-ogrske Stacijone. Vsa dela zavitkov imajo postavno varstveno znamko, ===== Glavni depot: ===== B. FRAGNER, e. t dvorni liferant. ' Apoteka >zum schwarzen Adlei- Praaa Klfineseite, Ecke der Nerudagase No. 803. SkladiSSe v apotekah Ansti-n-Oiirske. Prima orodje za žagico (Laubsaj Delo z sagico je p«1 ilučnu in lepo oprtni« r prostih urah ia nl*- de in stare. Št. 93i 7. Prima orodje za žagico na močnem kartonu, 7 oredit ki nail t. kompletno K3o0 Št. 9308 IsbzlOprin orodij in naMcmK&tt Št. 9306 cena garnitura s i orodij in načrtom K 180. Ako ne dunade, dinar nazaj! Veliko izb-o T orodju za žagico in leseno rezanje v nojem gla**-] nem ceniki,, ki ga M zahtevo vsakd? tastoaj i" franiodobi. C, in k. dvorni liferant Hanns Konrad razp. trgovina v Briixu 876 (Čeflcr). Največja razp. trgovina avstro-ogrskemonar-h je. Osnovana 1887. Export v vse dežele." 7!8 ZaBatevajte tastonj, da se Vam posije ilustrovani wnik z nad lWi sKkiii Garancija več let Vsako ne bvr:z„a učno biago sn nemo pri polni svoti nazaj. Nr. 365 Srekrnadam-O.KA sko retneutvar g»H. " **" Nr. 322 Srebrna renntw 9 Kft za gospode gdd. <-*••"' Nr. 337 Srebrna aaker K kaneijer goM. 5, dvojni e.'i\ mantel g«W. »m Nr. 341 Srebrna anker dvojni -uit'1 Anton Kiffmann n3jvecia zaloga nr srebriesa in zlatega blaga- Ekspert v vse dežel«. Marburg P (, šta-enlc«. Hans Wouk veletrgovina z mešanim Magom, 871 vinom m žganjem ®&~ v Pofičanih *** priporoča p. t. občutiva svojo bogato zalogo isboraega špeoet-ijskega blaga, kakor fine parns moke, vioberte, cibebe, kave, maeti, jeifilno olje, petrolej itd. kakor tadi zalogo manafaktainega btsgs, Stofi, dnki, pfaatao M Nakupuje :np m prodaja dobra pristaa nstoma vina en g*Di in pravo žganje en gr-oa is ea detail. 0! V '/,.:> ued obč. v z m radi V fs 7 — de- iT- •50 SUKNO humpolečki lodni, sukno za salon obleke in modno sukno za jesenske in zimske obleke priporoča Karel Kocian • tovarna za sukna v Humpolci. Zorci brezplačno. Tovarniška cena. g22 Katoličan se da konc t> ga leta z stanovanjem (d ;>o u;!<">rii>ih ongojih v naj»ro. Pojasnila da K.n,->d Zstoliče p. Sv. Janž na Drav. polju. 7« Ure budilmce s cifermco, ki sveti -*•■ flZ 1 zvoncem nav. ... K 2'40 Z 2 zvoneonia.....„ 3-— Z eifernico. ki sveti . . „ 8-20 Marka J. Prhna .... „ 4'— Železniška bndilniea . . „ 5 — Bndilniea s. .stolpovim zvo- nenjera (Schlagwerk) . „ 6-— Bndilniea z maziko . . „ 10-— 3 leia pismene garancije. Denar nazaj, ako ne dopade. Pošlje po povzetju 700 Max Bohnel B&&«. „. Sabtevajle moj cenik z nad 5000 pod. Zastinj in franko. elika zaloga ■ oblek ■ za moške in ženske, za otroke vsake &roii'. — Zimske ženske ;opce (Uberjacken) ifl.5—, 6'-, T—, 8'—, 9-—, 10— se kupi najugodneje v novi v<-imi trgovini jjohann-a Koss t Celju na kolodvorskem prostora. 673 Majer ttremi ali štirimi pomožnimi osebami se sprejme graščini Langenthal, pošta Possnitz. Izvrstna trgovina ••« šanim blagom eno uro od Konjic so da za- preselitve posestnika takoj v naj en. Blago t fakturni ceni za prevzeti. Potreba je 6000 on gotovine. Naslorpovenpravništro »Štajerca', Ne kupite nobene ure predno niste čitali moj cenik. NikcI-Reskopf m« ... K S"— Srebrne Roskopl-ure . . .. 8'— / dvojnim maiitaljnom . S S srebrnimi manteljni Plesne jeklene ure. . . Prava „Omega" .... Srebrne pancer-verižice . 14 kar. zlate nre . . . .. 11 kar. zlate verižice • i 10'— ,, 7'— , 17— n 8'— ,19— 14 kar zlati prstani. K «•— 7-— 10— 13 — 6— «•— 8**0 Dobite : Ure na pendelj 70 cm. '/. stolpovim zvon.. 2 rauzlko . Ura-knkavic. Ure za kohinj 8 d. gr. Budilnice. 1 zTon . . Z dvojnim zvoncem -Z otternico, ki sveti ., BUdilnica 8 stolpovim zvon. in „ScxUagwerk ' 8 leta pismene garancije, Den&r nazaj, ako ne dopade* Pošlje po pevzoiju Zaloga ur in blaga iz zlata Max Bohnel, Dunaj IV. Margaretenstrasse 27. iodn>jsko zapriseženi strokovnjak in oeenjeralec. Zahtevajte cenik a 5000 podobami zastonj in Iraško. 701 3-30 G-— rla prodajalka line in slovenščine zmožna bo sprejme v službo pri Alois Kossar-ju trgovina z mešanim blagom v Mislenji (Missling). 686 Zanesljiv majer | za obdelovanje 20 oralov velikfg* posestva se ap'ejrr>e. Ponudbe naj se pošljejo n» -rane DerwU8Chek-a, zgraditelia v Mariboru. Žene!! Ako trpite na vstavljenju krvi (Blutstockung) itd., petem pi-Site na P. Ciervas Kal k. 357 Koln am Rheln ! Par pismov izmed stoterimi: — Gospa B. v VV. piSe: „Lepa hvala; vase sredstvo pomaga že po 5 dneh". Gospa L. v M. piSe: „Priporočala bodem vaSe sredstvo vsakemu in ga vedno imela". — Arhitekt S. v M. piSe: „Za izvrstno m hitro postrežbo pri moii ženi se vam zahvaljujem. Že no S dnevni rabi se je pokazal vpliv popolnoma in vse s-* je zgodilo brez bolečin". Ako pošljete I marko (tudi v znamkahi poSljem knjigo „Dle StSrungen der Periode"! od dr. med. Lewis. ProSpeUi 2astoni. Porto za nazaj prosim. 590 Sadna drevesa različne, visoke in nizke sorte, jaboljčne, hruškove, orehove, kostanjeve, črešnjeve. češpeljne, bres-kove, drevesa in različno grniicoyje se dobi po vredni ceni v že znani drevesnici v Činžatu. Cenike pošlje zastonj. B, Gussell, poprej Peter Kormann, drevesnica v Cinžatu, p. Faal, kor. žel. ^;j nakupom | si oglejte • novo veliko trgovino od Johann-a Koss v Celju na kolodvorskem prostoru 7 Razprodaja VINOGRADOV Vinogradi z polji in gozdovi, ki spadajo k domeni grofa Herberstein v Ptuju in se nahajajo v občinah Mestni vrh (Stadtberg), Juršince in Janževvrh (Janschenberg) se prodajo koncem oktobra 1.1. po licitacijski poti. — Dan razprodaje se bode še naznanil. — Vprašanja je staviti pri: Upravi domene v Ptuju. Za posebno dobro rr ac ti 1 n a T Teč,ieni trgu sP°dao £ Ud lllllU Štajerskega išče se na račun pod prav dobrimi pogoji, zakonska dvojica z malo familijo katera bi morala biti inteligentna, vrla j krčmarskem obrtu, zmožna nemščine in slovenščine in bi imela gotovine za kavcijo. TO8 Kje pove upravništvo »Štajerca". . P8$trežba natančna in urna. L ' I [Pozori-------------------------Jpozorl ' Vsaki dan syeže: Povojene klobase Povojene šunke Braunschweiger klobase Safalade in vsake vrste dru-zega povojenega blaga priJoh. Luttenberger-ju mesar in prekajevalec v Ptuju. Postrežba natančna in uma. Kinematograf. Yelezanimi?o za otroke in odrašene, se da porabiti tudi kot „Laterna magica" štev. 1786 s S barvnimi trnkom slik (Films) in6 3'/, cm. širokimi slikami iz stekla, pc-trolejska lamp*, reflektor in navodilo za rabo kompletno K 16'— S tem kinematografom se po-kaSejo na zidu Sivo podobe, ki Jih videjo radi stari in mladi. Mehanizem je natančen in edno-staven, tako da ga zamore pred-slavliati vsak otrok z lahkoto. Direktno razpošilja c. in k. dvorni liferent 691 Hanns Konrad, raspošiljevalna trgovina v BrUx-u štev. 876 (Češko). Bogato ilustrovani glavni katalogi o kinematografih, La- terna magica, parnih maSinah. meh. igre itd. se razpošljejo po zahtevi zastonj in poštnine prosto. Fabrlka za poljedelske in vinogradniške mašine Josef Dangls Wtw. Gleisdorf priporoča najnovejše „G6pelu", mlatilne stroje, maSinc za rezanj« krm«, »rot-mnn«, m. manj* repe, .Maisrebler", tribure, pump« za gnojnico, brana za mah (Moo»-egge), konjake mrme grablja, ročne grablj«, rile za mrvo, ko«» za travo in Jitje, najnovejte sadna mline a kamnitimi vatyftki in aa-cinarimi »Torbreoherji". hidrav-tične preSe (a original Oberdrnek-Diff-Hebelpre»swerke Patent Dnck-aeher (i največjim uspehom), ki se dobiji 1* pri mani, angleški ,,Gnsstah.lmesser". Rezervni deli. Prodaja mašin tudi na čas in ga rancijo. Ceniki zastonj in franko. 281 dmir, Ptnj trgovina ■ ipecerijo, materijalom, barvnim blagom, ikladiiče pive bratov Reininghau«. Priporočam: I Dobri si«, najboljše salame, kisle vod«, mali nov sok, najboljša žgana kara! — Redifaii prašek aa kon>e, s-viaje, i celo Amei za dr racur rom-nine. čali i števil Wenzel Schramm iarfaiavaielj jrlaaaeaih instrineatov (Masik-ItitraiMite). »iijiiU zaprisežen ivedeaet v Celfu, Orazerstrajae 14. Najboljši in najcenejši nakup rsiko-vrstnih godbenih instrumentov. Najfinejše italijanske strune {glasu ob-stejoce i« ciste na kvinte; Gosle za šolerje od 5 K 60 r naprej;. Gitare po K 7-10 nap. Cltre za koncert od 16 K naprej; Fino Izdelane goal« od 16 K napr*j; Najfinejše gosle za koncert kak stare Italijanske Instrumente se aminj dobijo pri n.em. Loke od 1 K 20 napr. Škatle za gosle od 6 K »aprej, Dunajske harasenlke na dvojni glas z 1»- K tipnami 6 haaami od 86 K naprej. Flilgelhorne In trompete cti H K naprej. Prave franooske loke do najfinejšega izdelovanja. Strune za oltre s zdrgo itd. so zmiraj v zalogi. Postrežb« natat-Sna in urna in s« tudi popravljanje vsakovrstuio instrumentov prevzame. l'»Hfr«iT'l,if ntrnrii >nxlli. i ust ru nt rn/i in >t*tneharm