i NASLOV—ADDRESS :
i Glasile K. S. K. Jt I i117 SU CUár A\
1	JUBILEJNA KAMPA- I
E	NJA TRAJA SAMO
5	ŠE DO KONCA T. L.
i	VSI NA AGITACIJ-I SKO DELO!
Tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiui^
mu
iiiiimimmiiii
i Kranjsko - Slovenska S 3	i
| Katoliška Jednota 5
| h prva in najstarejša S s slovenska bratska pod- ^ = i potna organizacija v i Ameriki	|
Posluje ie 46. leto 3
, GESLO KSKJ. JE:
"Vss za vero, dom tn |	narodr
.niiiiiiiitiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,^
Entered »» Second Cla- Matter December 12th, 19», at the Port Office a* Clereland, Ohio Under the Act of A«n* 24th, IMS. Accepted for Maillnf at Special Bate of Portage Proved for in Section 1103, Act of October 3rd, 1917. Authorized on May 22nd. WIS.
NO. 47 — ŠTEV. 47
CLEVELAND, O., 22. NOVEMBRA (NOVEMBER), 1939
LETO (VOLUME XXV.
NAD $900,000 NOVE ZAVAROVALNINE DOSEŽENE
JOLIETSKO DRUŠTVO BO KMALU DOSEGLO NAJVIŠJO KVOTO
DRUŠTVO ŠT. 206 SE VEDNO PREDNJACI
KAMPANJA TRAJA ŠE 39 DNI
27, KAMPANJSKO POROČILO
S tem, da se je zadnji teden od 8. do 15. t. m. precej dobro odzvalo 27 naših krajevnih društev, smo dospeli do skupne svo-te $900,750 na novo pridobljene zavarovalnine; do milijona dolarjev nam manjka torej še $99,250.
Dosedaj imamo še vedno 37 takih društev, ki se niso v tej, kampanji niti zganila. Tem društvom naj velja naš zadnji apel; da naj se saj zdaj, skrajno zadnji čas predramijo in naj vsako društvo do konca decembra pridobi sfmo $2,750 nove zavarovalnine, pa bomo na vrhuncu, ali cilju! Pomnite, da kampanja traja samo še 39 dni!
Da, rojstnemu mestu naše Jednote, Jolietu bo šla v tej kampanji izredna čast, da bo baš ondotno društvo sv. Jožefa,, št. 2 gotovo že v nekaj dnevih doseglo najvišjo kvoto $70,000. Zdaj mu manjka do tega samo še $4,750.
In zopet moramo poročati o naših vrlih Nežikah, št. 206 v South Chicagu, ker bo svojo določeno kvoto ($10,000) kmalu podvojilo. Doseglo je namreč že 185ri, ali $18,500. V resnici posnemanja vredno!
Enako lepo je treba pohvaliti društvo sv. Antona Padovan-skega , št. 72 v Ely, Minn., kjer vrši tajniški posel' nedavno na novo imenovani četrti Jednotin podpredsednik brat Mike Cerkovnik. To društvo je dosedaj doseglo že 52.5^ svoje kvote.
V prvi izdaji meseca decembra bomo navedli vsa društva po vrsti z njihovim dosedanjim rezultatom.
Nastopna društva so bila od 8. do 15. novembra agilna kakor sledi:
Št. 2 sv. Jožefa, Joliet, 111...........t............$ 2,500
4,	sv. Cirila in Metoda, Soudan, Minn........... 500
5,	sv. Družine, La Salle, 111.................... 500
11, sv. Janeza, Aurora, 111...................... 2,000
25, sv. Vida, Cleveland, 0...................... 1,000
29, sv. Frančiška Šaleškega, Joliet, 111........... 1,000
40, sv. Barbare, Hibbing, Minn................. 500
42, sv. Alojzija, Steelton, Pa................... 500
53. sv. Jožefa, Waukegan, 111.................. 500
61, sv. Mihaela, Youngstown, 0................. 1,500
65, sv. Janeza Evangelista, Milwaukee, Wis...... 250
72, sv. Antona, Ely, Minn...................... 3,000
78, Marije Pomagaj, Chicago, 111................ 1,000
93, Friderik Baraga, Chisholm. Minn............ 1,000
Št. 104, Marije Čistega Spočetja, Pueblo, Colo....... 1,500
Št. 108, sv. Genovefe/Joliet, 111..................... 2,000
Št. 148, sv. Jožefa, Bridgeport, Conn................ 1,000
Št. 153, sv. Jeronima, Canonsburg, Pa............... 750
Št. 164, Marije Pomagaj, Eveleth, Minn............. 500
Št. 172, sv. Srca Jezusovega, West Park, 0........... 1,000
Št. 185, sv. Antona, Burgettstown, Pa............... 2,250
Št. 189, sv. Jožefa, Springfield, 111.................. 1,000
Št. 203, Marije Vnebovzete, Ely, Minn............... 500
Št. 206, sv. Neže, Chicago, 111....................... 3,000
Št. 219, sv. Kristine, Euclid, 0...................... 500
Št. 224, sv. Štefana, Cleveland, O..................••. 500
Št. Št. Št. Št. Št. Št. Št. Št. Št. št. št. št. št.
Skupaj .......................................$ 30,250
Odračunjena zavarovalnina pri društvu št. 65 in št. 169 1,500
Skupaj .......................................% 28,750
Zadnji izkaz ...................................... 872,000
Skupaj .......................................$900,750
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA K.S. K. J.
NAZNANILO O OPUSTITVI SMRTNINSKEGA ASES-MENTA ZA MESEC DECEMBER
V smislu sklepa glavnega odbora so za mesec december, 1939 prosti smrtninskega asesmenta vsi oni člani in članice odraslega oddelka, ki so bili sprejeti v Jednoto do 31. decembra, 1937 ali ki so nad dve leti člani ali članice Jednote.
Člani in članice mladinskega oddelka so asesmenta za mesec december prosti ne glede na člansko dobo. Ravno tako so prosti asesmenta vsi, meseca decembra pristopli v mladinski
oddelek.
Tajnike in tajnice se prosi, da pri kolektanju asesmenta odraslega oddelka za mesec december vpoštevajo sledeče: 1_Oni člani in članice, ki so nad dve leti pri Jednoti,
NOVI JUGOSLOVANSKI VOJAŠKI ATAŠEJ
S parnikom "Saturnia" je 17. novembra dospel v New York novi jugoslovanski vojaški a t a š e j polkovnik Mirko Burja, Slovenec, rojen v Šiški pri Ljubljani.
Proti koncu svetovne vojne je bil Mr. Burja prostovoljec v jugoslovanski vojski v Rusiji, pozneje pa je prišel s svojim polkom na solunsko fronto, kjer je bila avstrijska fronta prebita in je prišlo do premirja.
Po vojni je Mr. Burja dokončal višjo vojaško akademijo v Beogradu in je bil kmalu zatem sprejet v generalni" štab.
Kot generalštabni oficir je zavzemal več važnih mest, med njimi tudi mesto načelnika generalnega štaba konjeniške divizije v Zagrebu, in brigadni-ške divizije v Štipu. Pozneje je bil vojaški atašej v Bukarešti in Varšavi. Zadnje ča»e pa je bil prideljen vojnemu ministrstvu v Beogradu kot šef organizacijskega oddelka.
Sedaj pa je bil Mr. Burja imenovan za vojaškega atašeja pri jugoslovanskem poslaništvu v Washingtonu, D. C. Ž njim je prišla tudi njegova soproga gospa Pauline Burja, ki je hčerka znanega našega rojaka v Clevelandu, O., Mr. Plev-nika.
Na pomolu so polkovnika Burjo in njegovo soprogo sprejeli Mr. Plevnik in Mr. Schneller iz Clevelanda, in Mr. Anthony Svet iz Brooklyna.
Zdaj imamo pri jugoslovanskem poslaništvu v Washingtonu dva haša rojaka, Dr. Rybar-ja svetnika in pa goriomenje-nega, ki je prvi vojaški atašej jugoslovanske vlade v Ameriki. Dobrodošel!
-o-
VABILO
Cleveland, O.—S loven ska Narodna čitalnica na St. Clair Ave. priredi v soboto, dne 25. novembra zabavni večer v Slovenskem Narodnem Domu na St. Clair-Ave., v dvorani št. 1. Vstopnina prosta. Cenjeno občinstvo je prijazno vabljeno.
-o-
•Vsled sporazuma med Nemčijo in Rusijo se bo v kratkem izmenjalo ali izselilo v Nemči-j jo iz bivše Poljske 115,0001 Nemcev, nasprotno bo pa iz i nemškega dela odšlo v Rusijo j približno en milijon oseb, naj-1 več ruskih j u d o v in komuni-! stov.	j !
AGITIRAJTE ZA MLADI N-j SKI ODDELEK!
TOM AG
Gornja slika predstavlja lepak v svrho kampanje za cleve-landski Community Fund, ki bo trajala od 20. do 30. novembra.
Slika predstavlja otroka, ki tolaži svojo žalostno mater ter gleda h Community Fundu za pomoč.
LISTNICA UREDNIŠTVA
Vsak društveni tajnik in tajnica dobro zna, kdaj se ima Vršiti seja. To velja tudi za glavne letne seje v decembru.
Da bo mogoče tozadevna številna naznanila in-vabila v decembru ¡pravočasno v Glasilu objaviti, so tajniki in tajnice uljudno prošeni, da nam rokopise tudi pravočasno dopošlje-jo in sicer najkasneje do pon-deljka zjutraj. Tajniki bolj oddaljenih ali na zapadu se nahajajočih društev naj se po-služijo zračne pošteVAir Mail). Nedavno smo prejeli neko tako pismo iz Pueblo, Colo., v 14 urah, drugače vzame pošta dva dneva.
-o-
•Velika Kruppova železoli-varna in tvornica topov v Es-senu na Nemškem bo najela za 40 milijonov mark ($16,000,-000) posojila za povečanje svojih tovaren.
SEJA OHIO KSKJ BOOSTERJEV
Prihodnjo nedeljo, dne 26. novembra ob dveh popoldne se vrši v šolski dvorani sv. Vida, Cleveland, O., seja vseh Ohio KSKJ Booster klubov. Seja bo zelo važna, ker se bo ustoličilo novi odbor zd prihodnje leto in določilo smernice za poslovanje. Vsako naše krajevne društvo iz Greater Clevelanda in bližnje okolice naj bi poslalo na to sejo saj enega svojega zastopnika.
plačajo za mesec december 42 centov asesmenta in če so zavarovani tudi proti bolniški podpori, je treba prišteti tudi bolniški asesment.
2—Člani	in članice, ki so nad dve leti pri Jednoti, in ako so po 1. januarju, 1938 zvišali zavarovalnino, so smrtnin«kega asesmenta prosti na prvotno vsoto zavarovalnine in za zvišano vsoto "morajo smrtninski asesment plačati.
3--Za	one člane in članice, ki so bili sprejeti v Jednoto po 1. januarju, 1938 je asesment plačljiv v celoti.
Za glavni urad K. S. K. Jednote,
Josip Zalar, glavni tajnik.
RAZNE KRATKE VESTI
•Dne 16. novembra je po par-teden8kem bolehanju v Garfield bolnišnici v Washingtonu, D. C., umrl 73-letni član vrhovnega federalnega sodišča, Pierce Butler, ki je bil strog konzervativec v svojem urado-vanju. Kakor je pričakovati, bo na njegovo mesto imenovan Rooseveltov pristaš, bivši go-verner v Michiganu Frank Murphy, sedanji načelnik federalnega justičnega depart-menta (Attorney General). Mr. Murphy je po svojem verskem prepričanju katoličan. •Vodja ameriških komunistov Earl Browder se bo moral pred zvezno veleporoto zagovarjati, ker je pred leti potoval v inozemstvo s ponarejenimi potnimi listi, kakor "Albert Richards," "Nicholas Rozenberg" in "George Morris." Zdaj se nahaja še na svobodi pod $7.3<50 poroštva.
•Ker je Jugoslavija naredila z Nemčijo pogodbo za izvoz več tisoč ton bakrene rude iz velikih rudnikov v Južni Srbiji, v zameno za nemške aeroplane, sta angleški in francoski sindikata vložila oster protest proti temu, kajti 80?; delnic tega podjetja ali rudnikov se nahaja v njih rokah in zato delničarji niso zadovoljni z izvozom te rude v Nemčijo.
•Znani čikaški gangež izza dobe minule prohibicije. Al. Ca-pone, je bil nedavno izpuščen iz Alcatraz federalne jetnišni-ce in se zdaj zdravi v Union Memorial bolnišnici v Baltimore, Md. Caponija muči men-taliteta in neka spolna bolezen.
•Bivši predsednik državne univerze v Louisiani, Dr. James Monroe Smith, je 16. novembra skušal v ječi v Baton Rouge, La., izvršiti samomor s tem, da si je prerezal žile na rokah, toda so ga še pravočasno rešili. Dr. Smith je bil obsojen na od 8 do 24 let ječe vsled poneverbe šolskega denarja.
•Pred nekaj dnevi se je vršil v Cincinnatiju, O., kongres Zveze katehetov v Ameriki, na katerem se je določilo izboljšati in popraviti sedanji katekizem za farne šole, ki je v rabi že zadnjih 50 let, odkar je bil odobren v mestu Baltimore, Md.
•Znana Coca Cola družba je naredila v tem letu okrog devet milijonov dolarjev čistega dobička; zato je bilo določeno $2.25 bonusa na vsako delnico poleg tega bodo vsi njeni uslužbenci za mese3 december dobili dvojno mesečno plačo.
•Svetovni prvak za strojepisje, Chester Soucek iz New Yorka se nahaja te dni v Clevelandu, O., in obiskuje razne trgovske šole, pri kateri priliki kaže učencem svojo spretnost. Navedenec je letos dobil na newyorški razstavi naslov prvaka v strojepisju, ker je tekom pol ure napisal pa 118 besed na minuto brez kake napake.
DUAŠKI NEMIRI V PRAGI
VEČ ŠTUDENTOV USTRELJENIH, 1200 POSLANIH V TABORIŠČE
RAZGLAS OBSEDNEGA STANJA
Praga, 18. novembra.—Minulo sredo, dne 15. novembra so se v tem mestu vršile velike demonstracije, katere je vprizorila visokošolska mladina v protest napram nasilju in zatiranju Čehov od strani nemške vlade. Dne 28. oktobra je nameravalo prebivalstvo Prage praznovati obletnico ustanovitve češke republike, kar mu pa policija ni pustila. Tekom nemirov je bil isti dan ubit neki češki dijak. To je češko dijaštvo tako razka-čilo, da so zadnjo sredo na Karlovem trgu priredili velike protestne demonstracije. Takoj poklicano vojaštvo in policija je demonstrante razgnala, v kojem slučaju je bilo od krogel zadetih devet študentov.
Študentje so se zbirali v bližini spomenika nepoznanemu vojaku in kričali "Za svobodo!" Preko noči so neznanci nabili po praških hišah in ograjah na tisoče letakov, ki poživljajo Nemce, naj se izgube od tukaj, predno pride Stalin; na letakih je bil naveden znak komunistov, srp in kladivo.
Danes, dne 18. novembra so nemške napadalne čete aretirale 2,000 Čehov pod obtožbo, da so se upirali nacijski vladi, 1,200 dijakov pa pridržanih v zaporih, odkoder se bo iste odposlalo v koncentracijsko taborišče. Med aretiranci je bilo tudi mnogo dijakinj, katere se je odvedlo neznano kam. Zaeno je policija že včeraj ob dveh zjutraj zaprla zgodovinsko Karlovo vseučilišče, pozneje pa tudi Dijaški dom. Mir se je doseglo šele tedaj, ko je došla na lice mesta Hitlerjeva elitna garda v črnih srajcah v oklopnih avtomobilih; število tega vojaštva znaša 5,000; seboj je dovedla tudi poljske topove.
Dne 18. novembra je bilo nadaljnih troje čeških dijakov obsojenih na smrt in takoj ustreljenih.
Kruto vojaštvo je napadlo že pozno v noči celo Dijaški dom pred Masarykovim kolegijem in sicer brez kakega povoda. Dijaki so preplašeni kar v spalnih oblekah bežali na cesto, vojaštvo pa za njimi '
Predsednik češke vlade dr. Emil Hacha, je potom radia svaril ljudstvo, naj bo mirno, če ne bo vlada s silo zatrla vse demonstracije.
Nek", vest iz Londona se glasi4 da je predsednik češke vlade, dr. Hacha zaprt, ker ni hotel podpisati ukaza za mobilizacijo 1,000,000 Čehov, ki bi bili pomešani med nemške polke.
Praqa. 19. novembra.—Vlada nacijskega protektorata na Češkem je danes oklicala vojno stanje v Pragi in okolici. Nihče, razen vojaških čet in policije se ne sme pokazati na glavnih trgih. Tzgredi so prenehali, ker so Nemci včeraj ustrelili tri na-daljne izgrednike. Mlajše dijake, ki še niso stari 20 let, so danes začeli izpuščati iz zaporov.
Berlin, 18. novembra.—Nemški vladni krogi priznavajo, da je mogoče usmrtitev devet dijakov v Pragi "surovost" in da bi vlada z dijaki postopala milejše, če bi se demonstracije vršile v mirnem času, toda v vojnem tasu je pa tako postopanje neobhodno potrebno.
Belgrad', 19. novembra.—Poročilo o usmrtitvi čeških viso-košolcev je tako razburilo tukajšnje visokošolce, da so vprizorili dve demonstracije proti Nemcem, toda jih je policija razgnala. Razkačenim dijakom se je vseeno posrečilo doseči nemško poslaništvo, kjer so razbili okna in vrgli nekaj smrdljivih bomb v notran je prostore.
SMRTNA KOSA
Večletnega tajnika društva sv. Alojzija, št. 161, Gilbert, Minn., brata Mike Semeja, je dne 14. novembra zadel hud udarec, ker mu je navedeni dan umrla njegova ljubljena soproga Agnes, v starosti 46 let. Pokojnica, ki je bila doma iz vasi Podboršt, fara Komenda pri Kamniku, zapušča poleg žalujočega soproga dve hčeri in tri sinove: Mrs. Arthur Colombo na Evelethu, Minn., in Frances, na domu; sinovi so: Michael, jr., služi v ameriški armadi; Edward obiskuje univerzo države Minnesote in Ru-dolph, doma. Poleg tega žalujejo zanjo tudi tri njene sestre: Mrs. Frank Peternel na
Gilbertu, Mrs. Frank Krall v New Duluthu in Mrs. Frank Stritar v Clevelandu. Pokojnica je spadala k društvu Marije Pomagaj, št. 196 KSKJ in še k dvema drugim organizacijam ; v Ameriki je živela 26 let. Pogreb se je vršil dne 16. novembra po cerkvenem obredu. Iskreno sožalje prizadetim, po-kojnici pa večni mir!
-o-
•V Chardonu, O., sta dne 17. novembra umrli dobri znanki in prijateljici obe en in isti čas; to sta bili Mrs. Ellen Eaton in Mrs. Mara Harrington; obe tudi rojeni pred 77 leti eno in isto minuto. Pokopali ju bodo v skupnem grobu.
Društvo w. Antona Pajovan-okoga, it. 72, Ely, Minn.
Vabilo na letno vejo
Letu* seja našega društva se vrši na nedeljo dne 3. decembra ob 9. dopoldne v J. S. Narodnem domu. Cenjeni mi so-bratje in sestre! Glavne letne seje v decembru so velevažnega pomena za celokupno članstvo društva, tako tudi za Jednoto. Na isti se bo sestavljalo pravila za bodoče poslovno leto 1940, tako bo tudi volitev odbora na dnevnem redu. Poleg tega Bomo imeli še razne druge zadeve za reševati, kar se pa lahko vrši in povoljno reši samo z veliko ali številno udeležbo članstva. Nikar se ne izgovar jajte: "O, saj bodo tudi brez mene lahko vse naredili!" Pomnite, da pri društvu imamo vsi enake pravice; vsak lahko stavi na tej seji svoje predloge; vsak lahko kandidira za ta ali oni urad in prav nobenemu se ne bo kratilo pravic; samo pridite na to sejo vsi!
Jubilejna nampanja Jednote traja samo še do konca decembra. Torej ako imate še koga v vaši družini, ki še ni član našega društva in Jednote, pripeljite ga na to sejo, vsak nam bo dobrodošel.
Še enkrat vas vabim in opozarjam na našo sejo dne 3. decembra.
Z bratskim pozdravom, . Michael Cerkovnik, tajnik.
Društvo sv. Genovefe, it. 109, Joliet, lil.
Vabilo na glavno te/o
Ker je to zelo važna seja, zato vabim vse naše članice, da se v velikem številu iste udeležijo na dan 3. decembra v navadnih prostorih in ob navadnem času. Razpravljati bo treba o marsičem, kar nam bo čez leto prav prišlo; zaeno se na tej seji vrši tudi volitev za bodoče leto.
Vse one, ki dolgujete dru štvu ste prošene, da bi dolg poravnale do 26. decembra, da ne bo treba ob koncu leta toliko dolga čitati. Vsaki je menda znan sklep zadnje letne seje da se ne sme več kakor dva me seca na plačilo asesmerita ča kati. Zato vas prosim, držite se reda in poravnajte svoj dolg vsaj zdaj ob koncu leta, prosim !
S sosestrskim pozdravom, A. Struna, tajnica
Društvo Marije Čistega Spočetja, št. 80, South Chicago, III.
Zahvala
Slavnost 35-letnice našega društva dne 5. novembra je izpadla nad vse povoljno in sijajno, za kar gre priznanje in čast številnim Jednotinim društvom in sicer št. 44 in 152 iz South Chikaga ter št. 53 in 79 iz Waukegana, 111., tako tudi društvu št. 36 Z. S. Zveze. Vsem tem najlepša zahvala! Najlepša zahvala tudi našemu gospodu župniku Rev. Alojziju Medicu OFM in Rev. Spirotu od hrvatske cerkve (kot asistent) za opravljeno sv. mašo in duhovnemu vodji naše Jednote Rev. M. J. Butali za krasen govor v cerkvi in v dvorani. Nadalje izrekamo lepo zahvalo vsem navzočim glavnim odbornikom : glavnemu predsedniku bratu Johnu Germu, glavnemu tajniku bratu Josip Zalarju, glavnemu blagajniku bratu Matt Slana, nadzorniku bratu Johnu Pezdirtzu, porotnemu odborniku bratu Wm. Kompa retu in vodji atletike bratu Josip Zorcu.
Hvala tudi sledečim za poslane nam brzojavne pozdrave in čestitke: Mrs. Mary Hoche-var, Cleveland, O.; Mrs. Joha-na Mohar, Sheboygan, Wis.; društvu št. 127 KSKJ, Wauke-gan, 111., in Miss Frances Jan-char (La Sallita), v La Salle. III. Dalje naj velja naša zahvala Glasilu K. S. K. Jednotf in Amerikanskemu Slovencu za objavljeno reklamo.
Končno pa tudi lepa hvale vsem onim, ki so bili na banketu na programu: Plutovi trojčki iz West Pullmana za krasen nastop v petju in glasbi in Mis? Jean Mary Martic za nastop s harmoniko. Lepa hvala tudi častitim šolskim sestram, ker so se trudile pri učenju dekla-macij Victorije Stone in Josephine Piltavar vstanovitelji- drage sinove in hčere.
cam v pozdrav.
Posebna hvala pa našemu stoloravnatelju bratu Wm. F. Komparetu, potem aldermanu Mr. W. F. Rowanu za čestitke in govor in cerkvenemu pevskemu zboru Zarja pod vod-vodstvom Mr. Josip Sterbenza.
Končno se zahvaljujemo tudi našim kuharicam in vsem
Iz urada društva Marije Mag dalene, št. 162, Cleveland ,0.
Cenjenim članicam društva se tem potom naznanja, da se bo pobiral asesment dne 25. novembra, to je v soboto od 6. do 8. ure zvečer v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida. Nujno se opozarja vse one, ki ste zaostale s plačilom, da se pobrigate in poravnate v soboto 25 novembra. Prosi se vas tudi katere imate doma glasovnice da jih prinesete nazaj, katera pa še želi glasovati, pa še nima glasovnice, lahko to stori v soboto dne 25. novembra na seji
Dne 26. novembra, to je v ne deljo popoldne pa pridejo Ohio KSKJ Boosterji k nam v goste in jim že sedaj kličemo: Prisrčno dobrodošli! Seja teh Boosterjev se vrši ob 2. popi dne v šolski dvorani sv. Vida.
Članstvo se že danes opominja, da se bo vršila naša letna glavna seja dne 4. decembra, to je prvi pondeljek meseca decembra v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida, in sicer ob 7:30 uri zvečer. Glede tega več v prihodnji izdaji Glasila.
Leto gre k svojemu koncu in tako se tudi pomika kampanja K. S. K. Jednote zaključku. Koliko je članstva, ki ni pridobilo niti enega člana za našo Jednoto v tej kampanja! Pri vsa ki kampanji se pa vidi, da je zadnji mesec najbolj aktiven, tako upam, da bo tudi sedaj. Apeliram torej na vas vse čla niče društva sv. Marije Magdalene, dp, izvršite vsaj ta zadnji mesec svojo dolžnost. Vsaka, fcatera ima hčerko, ki "je dosegla starost za prestop v aktivni oddelek, naj jo vpiše, saj to bo zanjo dobro. Kolikokrat se primeri, ko mora mlado dekle v bolnišnico kar čez noč na operacijo, da si reši življenje? Kako pride prav takrat operacijska operacija, katere Jednota plačuje. Je še veliko našega mlajšega rodu, ki ne marajo preveč, če so zavarovani v bolniškem oddelku ali ne. Dobro je zapomniti si, da pri naši Jednoti ni treba biti zavarovan v bolniškem oddelku, da je zavarovan za operacije. Pri naši K. S. K. Jednoti je zavarovan za operacije in poškodbe vsak, četudi ni v bolniškem oddelku.
Na vas, matere, v veliki meri pade breme, kam da se vaša mladina vpiše. Ve, katoliške matere imate dolžnost, da tudi v tem poskrbite za svoje, vam
Vpiši-
Društvo ev. Mikal ja, broj M, Pittsburgh, Pa.
Javim s vim ¿lanom i članicam, osobito onima, koji niste bili na prošli sjednici 12. novembra i onima, koji niste uplatili svoje asesmente za isti mjesec:
1—Ubirati	čem asesmente do zadnjega dana u novembru, samo da vam bude laglje i da budu vaše knjige čiste za godi-nu 1939-40. To si dobro za-pamtite!
2—Sada	vam je ipak bolje i malo polaščica jer se bolje dela. Drugo imate u decembru popust osmrtninskog asesmenta od Jednote.
3—Dobro	si zapamtite vi, k°-ji dugujete stare duge društvu i Jednoti j oš od depresije, sada vam se nudi priljika, da to poravnate, jer neče ovako biti več dugo.
4—B	r a č o i sestre! Od aprila do 12. novembra vrlo malo smo se u naši kampanji pokazali; meni je prav žao, da smo tako zaspani. Svekako brat Reljac se je zbudio na pro šli sjednici od sviju članova pak može on još pokaže do kra ja kampanje svoje srce dru štvu, jer on je bio uvijek dobar na društvenom polju, pak je danas agilan. Daklem, koliko članstvo pospano, a mi, odbor jači; stoga oni, kaj bi moral pridobiti novoga članstva, tf nečemo. To znači, kada nijr gospodar dobar za kuču, a dru žina su još manje. Daklem kakvi jesmo, taki se čemo po kazati. Žal mi je, da tako mo ram reči.
5—S	vi oni, koji ste me pital za promjenu certifikata (pol icy) iz klase A i B u različni druge klase, dojdite k m e n čimprije, da vam se ispuni pre memba jer godinu 1940 butf više plačivali kako danas.
6—Svi	otroci, koji su navr šili 16 godinu, ili prestupite odrasli oddelak, ili donesite m sadašnje certifikate, da budete ostali do 18. godine starosti dobite zanje druge certifikate
7—Na	25. novembra če bit god sv. Katarine. Onda česti tam svima našima godoynicam neka ih Bog još mnogo let zdrave i zadovoljne. Pak z svoj imendan dopeljajte svakr po jednu Katicu, makar Mari cu u naše društvo. Živele!
Sa pozdravom,
Matt Brozenič, tajnik.
te jih v katoliško djruštvo, v našo katoliško Jednoto, pri kateri «i lahko izberejo kakršne koli vrste zavarovalninski cer-tikat. Ve, katere imate pa še malčke, vpišite jih v naš mladinski oddelek. Za 15 centov na mesec (ne na teden), bodo zavarovani do $450. Le na noge, sestre, še ta zadnji mesec storimo kaj za našo K. S. K.
delavkam in delavcem za njih trud in pomoč veseličnemu od- j Jednoto. boru. Ponovna hvala vsem sku-| Vsem iskren pozdrav, paj in v.^cm udeležencem. Bog Mary Hochcvar, tajnica, plačaj! Živeli!	Odbor.	—.—
Društvo Marije Pomagaj, št.
190, Denver, Colo.
Veselica, katero je naše dru štvo priredilo dne 21. oktobra povodom 15-letnice svojega ob stanka, je bila nad vse lepo ob iskana, kar nam je prineslo tudi lepo svoto v našo društvene blagajno. Zato se na tem mestu v imenu društva vsem najlepše zahvaljujem.
V prvi vrsti gre hvala oskrb niku društvenega doma M<r Mavretiču in njegovi soprog za vsestransko pomoč in zf sodček hladnega, društvu podarjenega piva. Potem hvala Mr. in Mrs. Koprivec za dve veliki šunki in Mrs. Ani Čeč za kumarice.
Hvala in priznanje vsem, katere ste bile tako pridne pr prodaji tiketov in sicer: sestre Katarina Epik, Barbara Hor vat, Amalija Čeč, Antonije Žgajnar, Amalija Čeč in Anna Plut. Pohvalo zaslužijo tudi tiste, ki so pomagale v kuhinji: Frances Mauser, Frances Jer-šin, Angela Andolšek in Agnes Krasovec. Tako tudi hvala možem, ki so nam pomagali pri bari in vratih. Hvala tudi dekletom, ki so stregle, tako tudi muzikantu Josipu Mežnarju saj je igral vsem v zadovolj-nost. Hvala vsem, ki ste kupili tikete, se udeležili naše veselice in sploh že na en ali drugi način pomagali k uspehu.
Zaeno naznanjam, da nam je darovala sestra Mary Jankovič lepo posteljno odejo. Ako se bomo potrudile, nam ista zo-
pet lahko prinese lepo svoto za našo blagajno. V imenu društva naj velja sestri Jankovič iskrena hvala!
Kakor vsako leto, tako priredijo tudi letos na Silvestrov večer vsa tukajšnja društva veselico v korist društvenega doma, namreč društva, ki so delničarji istega. Tiketi bodo letos po 75 centov ; vpe drugo bo prosto. Tikete bodo imeli vsi direktorji doma, za naše društvo pa jaz, podpisana in sestra Angela Andolšek. Zato vas prosim, da bi tikete kupile od naju, da bo imelo naše društvo zato kredit ali priznanje.
še nekaj o Jednotini kampanji. Zadnji teden smo se podale z nekaj našimi članicami v 25 milj oddaljeno naselbino Frederick, Colo., kjer smo bile nad vse lepo sprejete in po-strežene. Dobile smo tudi štiri člane za mladinski oddelek; eni so nam pa še pristop obljubili. Zato jih še enkrat prosim, dajte pri našem društvu zavarovati vsaj svoje malčke, dokler traja še jubilejna kampanja. Jaz bi želela, da naše društvo doseže saj polovice kvote, če že ne celo, da ne bomo zadnje, Storili boste sebi dobro, za kar vam bo društvo hvaležno.
S pozdravom, Ana Virant, predsednica.
DOPISI
IZ EVELETHA, MINN. Naše zadnje mestne volitve.— O Jednotini kampanji
Eveleth, Minn.—Brrr, starka ¿ima je že tukaj! Ostra burja in njen mrzli brat sever se mudita na vse pretege, da bi spravila živo srebro pod ničlo, pa do danes jima še ni uspelo; daleč pa ni več čas, ki bo naslikal ledene rože na naših oknih.
Vest o prihajajoči zimi ni sicer nobena posebna novica, tc ie že kaj običajnega in navadnega vsako leto; zato bom pa omenil v resnici nekaj novega in važnega iz naše znane rudarske naselbine, namreč c mestnih volitvah, katere so se tukaj vršile začetkom tega meseca, oziroma 7. novembra.
Volilo se je župana, štiri odbornike, mirovnega sodnika in njegovega namestnika. Pri teb volitvah je "ronalo" pet slovenskih kandidatov, trije za •nestne odbornike, eden za mirovnega sodnika, eden pa za 'njegovega namestnika. Izmed teh site dva propadla, trije sc bili pa izvoljeni, in sicer, dva odbornika in pomožni sodnik.
K temu bi lahko dostavil, da bi Slovenci morali sami sebi čestitati k tako lepemu uspehu. Posebno ponosni smo pa še člani društva sv. Cirila in Metoda, št. 59 KSKJ, ker sta oba novoizvoljena rhestna odbornika naša člana, eden celo ustanovnik.
Največ glasov je dobil Lojze Lesar (2075), doma iz S u š j a pri Ribnici, na četrtem mestu je pa bil Josip Kovach (1417 glasov), doma iz Nemške vasi pri Ribnici. Na ta način bi lahko sodili, da je prvi krošnjar, drugi pa lončar; pa. ni tako. Delegatom naše zadnje konvencije je morda brat Lesar še dobro v spominu, posebno pa onim, ki so hodili med konvencijo lepšat svojo glavo ali brado; navedenec vodi namreč v tem mestu lepo urejeno in dobro uspevajočo brivnico; brat iovach, je bil pa dolgo vrsto et pri tukajšnji rudokopni družbi za policaja. Njih poklice sem na tem mestu zato omenil, da ne bo morda kdo mislil, da imamo pri nas na Evelethu res krošnjarja in lončarja v mestnem odboru.
Tudi pomožni sodnik Janko Gollesh je svojega nasprotnika hudo prekosil, dobil je 2,103 glasove, ali 400 več kakor njegov tekmec. Pa naj kdo reče, da se n.e postavimo pri nas na Evelethu?! Zadnjič sem pisal nekaj o
naši Jednotini kampanji. Kakor iz kampanjskih poročil razvidimo, si mnogo društev prizadeva spraviti svojo številko na vrh liste. Vse lepo! Ampak če bi vedeli, kaj se je skuhalo na naši zadnji seji 12. novembra, to boste pa videli ob zaključku kampanje; za zdaj naj'ostane še tajnost! Rečem pa to: Look out vsi Jožefovci v Clevelandu, Jolietu in Pue-blo! Sv. Ciril in Metod želita to pot stopiti na častno mesto, kar bomo tudi vsi člani skušali doseči. Pozdrav!
/. R. S.
O PRVEM KONCERTU NAŠEGA "ROŽMARINA" POZOR! ..
Ambridge, Pa.—S težkim srcem smo pričakovali prvega koncerta našega, letos v marcu ustanovljenega pevskega društva "Rožmarin," ki naj bi pokazalo kaj lahko tako društvo po šestmesečnem trudu in vajah naredi. Ta koncert je bil določen za 26. oktobra. Čim bolj se je bližal odločilni dan, tem bolj smo bili potrti in v strahu, ker nismo vedeli, kako bo ljudstvo vzelo to prireditev k srcu. Ali bo udeležba povolj-na in uspešna, ali ne?
Toda k sreči, naš strah ni bil upravičen, kajti 26. oktobra je bila dvorana že pred določenim Časom polna prijateljev slovenske pesmi, nad 500 oseb je težko pričakovalo, kdaj se bo dvignil zastor na odru. Naj še pred nadaljevanjem omenim,, da je naše pevce vadil in učil pevovodja Mr. Michael Holovach.
Kot prvo pesem so nam zapeli društveno himno "Rožmarin," po katerem se je izbralo tudi ime tega društva. Saj vam je znana ta ljubka in mi-
Zahvala '
Dolžnost me veže, da se tudi na tem mestu zahvalim vsem mojim številnim prijateljem in znaneem za nepričakovani mi "Surprise" na moj imendan dne 11. novembra v farni dvorani, ki je bila napolnjena mojih prijateljev in znancev.
Najlepša hvala torej mojim prijateljem Antonu Šemetu, Josipu Goršiču in Josipu An-celnu, ki so to "Surprise party" tako modro skovali. Lepa hvala tudi bratu Josipu Zalarju kot stoloravnatelju za njegov krasen govor, enaka hvala tudi našim čč. gg. župnikoma Rev. Butala in Rev. Kuzma za lepe govore. Hvala tudi mojemu večletnemu prijatelju Mr. Fr. Opeki, bivšemu predsedniku KSKJ za poslani dar in lepo voščilo. Hvala tudi vsem ostalim glavnim uradnikom KSKJ, vsem uradnikom in uradnicam jolietskih in rockdalskih društev za lepo mi voščilo. Hvala tudi ženam in dekletom pri postrežbi toliko ljudi. Hvala tudi mojim sinovom in hčeram in končno naj velja lepa hvala tudi vsem onim, ki so količkaj pripomogli k t e m u veselemu večeru za moj god, kar je vse tako lepo in bogato izpadlo. Ponovna vam hvala in Bog plačaj! V mojem srcu ne boste nikdar pozabljeni.
Ostajam še zanaprej udani in vaš zvesti prijatelj:
Martin Težak. Joliet, 111., dne 21. nov., 1939. --o-
lago.
Posebno hvalo pa izrekamo Mrs. Agnes Jordan in njeni hčer! Mrs. Pavli Cohart in Mr. in Mrs. Louis Gregorič iz La Salle, III., za naročene sv. maše zadušnice in udeležbo pogreba.
Za njim žaluje žena Ana Lach, starši in brat Štefan in dve sestri Johana Cruse v Chi-cagu in Ella Louisa Lach, doma.
Še enkrat lepa hvala vsem skupaj.
Tebi, dragi naš pokojnik, pa želimo iz srca: Počivaj v miru božjem! i
V imenu žalujočih ostalih: Mr. in Mrs. Štefan Lach, starši pokojnika. Springfield, 111., 16. nov., 1939.
VABILO NA KONCERT Brooklyn, N. F. — Društvo sv. Petra, št. 50 JSKJ priredi v nedeljo, 26. novembra, 1939 v Slovenskem narodnem domu v Brooklynu, N. Y. koncert in igro v enem dejanju: "Rudeči nosovi" in koncert, kot v pro-
NOVI POVELJNIK PARNIKA "REX"
Ko je prejšnji teden prišel v New York italijanski parnik Rex, je velikemu parniku poveljeval kapitan Vittorio Olivari, mesto kapitana Attilio Frugo-ne, ki je bil vpokojen po 40-let-ni službi na morju.
Do pred kratkim je bil kapitan Olivari poveljnik parnika Roma, rojen je bil v Camogli 28. avgusta, 1886. Svoje kapi-tansko izpričevalo je prejel v starosti 20 let.
lodoneča pesmica: "Tam na slaVQ 35_letnice obstanka nave-vrtni gredi" itd. Še niso utih- j denega društva. Pri koncertu nili odmevi prve kitice, že je sodelujeta pevski društvi "Do-1 judstvo z burnim aplavzom movina» in «Slovan" ter Slo-dajalo svoje priznanje in P«- venski tamburaški orkester, zdravljalo pevte. e d a j je Začetek prireditve je ob 3. strah v srcih pevcev izginil in popoldne Vstopnina 45 centov.
vsaka nadaljna naša mila slo- j.	_
venska pesem je globeje sega- ■■■■■■■■■¡^m^^HMBK la v srca poslušalcev in jih navdajala z radostjo.
S tem trenotkom je navedeno
V SPOMIN
druge obletnice smrti
društvo snubilo našo slovensko i drage in nepozabljene soproge javnost z lepimi, globoko v sr-|in ljubljene matere ' ce segajočimi melodijami, ka-	Marije Lokar
kor kak mladi zaljubljen fant.	rojena Žagar,
ko razodene in dekletu odkrije ki nas je za vedno zapustila dne ljubezen: "Jaz te imam rad." 24. novembra, 1937.
Ah, čemu november žalni
Kapitan FRUGONE
Med svetovno vojno je prevažal vojaštvo iz Združenih dr-! žav v Brest v Franciji na parniku Re Tltalia. Po vojni je najprej poveljeval parniku San Rossore, ki je vozil v Avstralijo, pozneje pa je bil zapo-j redoma pov e 1 j n i k parnikov
si nam dragi vzel zaklad, dneve srečne izpremenil v žalovanje nam in jad?
Leti dve Vas zemlja krije, truplo Vaše že trohni, lepše zdaj Vam solnce sije, spomin na Vas pa še živi.
Res da kratko je življenje na tem svetu naših dni, čakamo pa v sladki nadi, da skupaj snidemo se vsi. Žalujoči ostali: Joseph Lokar, soprog. Otroci: Joseph, Frank, Mary vdova Türk, Justine in Frances. Pittsburgh, Pa., 22. nov., 1939.
Naša slovenska javnost je pa to snubitev sprejela s solzami ganutja, in se je še bolj tesno ovila okoli naših pevcev "Rož-marina'* z burnim aplavzom.
Po dovršenem koncertu so nastali prizori, ki bi morali omehčali tudi kamenito srce. Ko so pevci in pevke prihajali z odra, so jim sorodniki, prijatelji, sosedje in znanci hiteli čestitat k tako lepemu uspehu. Tam ste videli očeta, ki je komaj zadrževal solze veselja, ko je segel svojemu sinu v roke in mu čestital; matere so tudi rosnih oči objemale in poljubo-vale svoje hčerke in krona če-stitlc je bil pa gotovo pevovodja Mr. Holovach. Da je ta koncert uspel v vseh ozirih izbor-no, finančno in moralno, mi menda tega ni treba še pose- NAZNANILO IN ZAHVALA be j povdariati.	j Tužnega srca naznanjamo
Torej Slovenci v Zapadni sorodnikom in znancem žalost-Pennsylvaniji, V i r g i n i ji in no vest, da je nam nemila smrt West Viriginiji ter v Vzhodni odvzela ljubljenega soproga, državi Ohio, katerim ni bilo sina in brata mogoče dne 26. oktobra slišati	George John Lach
pevce našega "Rožmarina," j ki je nanagloma umrl dne 23. vpoštevajte to, da bo navedeno oktobra, v starosti 28 let. Po-društvo pelo prihodnjo nedeljo greb se je vršil dne 26. oktobra. 26. novembra ob 1:30 popoldne Pokojnik je spadal k društvu na KQV radio postaji, na 1380 sv. Barbare, št. 74 KSKJ. Te-kilocikljev. Naravnajte si svo- mu društvu se lepo zahvaljuje-je radio parate in si privoščite mo za venec in spremstvo pri pol ure pravega duševnega pogrebu.
užitka s poslušanjem naše lepe Dalje naj velja naša lepa za-slovenske pesmi.	hvala vsem, ki ste nas tolažili v
S pevskim pozdravom,	tej žalosti, vsem, ki ste tudi po-
C. F. Grosdeck. ložili k njegovi krsti krasne cvetlice, darovali za sv. maše, ga spremili do groba in dali pri tem svoje avtomobile na razpo-
Kapitan OLIVARI
"Regina d'Italia, Principe di Udine, Conte Rosso, Conto Ver-de, Conte Biancamano, Conie Grande, Augustus in Roma.
V svoji službi je prejel že več odlikovanj.
AGITIRAJTE ZA MLADINSKI ODDELEK?
SVOJI K SVOJIM
Lepo geslo je to: svoji k svojim. In ie je kje na mestu, je to pri naši jednoti, ki jasnega čela pove vsemu svetu, da je katoliška. Če smo katoličani, bodimo tudi pri katoliških organizacijah. S tem smo udje ene najmočnejše organizacije na svetu, katoliške Cerkve, obenem pa Člani močne, zdrave in solidne podporne organizacije, kjer smo zavarovani za razne slučaje, katerim smo podvrženi kot Zemljani. Na api-tacijo torej za novo članstvo; Sto i i k aro H m!

.......................»i.....1IITW
MOJE POTOVANJE V DOMOVINO
PUtMRS. JENNIE OZBOLT, Barberton, Ohio. ........................»,.....„„„.......|
'de;" isti so tako krotki, da žob-.Neape! na sledeči način: i dan so drugi purani oba do ,ljejo človeku kar iz rok, če jim lati se deli v dva dela: krom-'smrti cbkljuvali. To se je že
Zopet v rojstni vasi.—Spomini na minulo svetovno vojno.— Težko, pričakovano, pismo.— Vznemirljiva poročila o vojni. —Novo upanje.—Ponovno slo-
razburjliva, koliko potopljenih ladij da je že itd. Nekateri moški (Američani) so se že bali, da jih vzamejo v jugoslovansko armado, kar bi se bilo
po od doma.—Vožnja po Krasu, lahko tudi zgodilo, pa se ni. —V Trstu.—V Neaplu.	Tako. sem se sestala že z os-
Doma, v Babnem polju smo mirni Američankami, ki smo
se pogovarjali t u d i o minuli svetovni vojni, kako so Italijani zasedli našo slovensko zemljo. Pravili so mi, da ob času sklenjenega premirja, 11. novembra, 1918 so dobili naši vojaki na fronti poročilo, da nekdanje Avstrije ni več in da je konec vojne. Z nepopisnim veseljem, pa tudi v nekaki jezi in obupu so pometali orožje od sebe,, nakar je nastala velika zmešnjava, ker so bili brez vodstva. Vsak se je s fronte napotil in podal naraVnost proti svojemu domu, kjer je bil ob vstopu k svojcem gotovo vesel, njegovi sorodniki pa razočarani, ker ga še niso pričakovali. Pripetili so se pa tudi slučaji (sicer bolj redki), da je bil tudi vrnivši se gospodar ali oče zelo razočaran, ko je našel doma nezaželjen prirastek v družini.
Ko je tedaj Italijanska armada videla razorožitev in umikanje avstrijskih Vojakov, je takoj zasedla slovenske kraje ob meji. potem se pa pomikala
vedno skupaj hodile od ene družbe do druge. Vendar smo neki dan dobile iskrico upanja pri italijanski parobrodni družbi, da nas morda spravijo v Ameriko, če kupimo karte pri njih. Toda smola! Karte smo imele že plačane za francosko družbo! V tem slučaju so nam pojasnili, da bomo dobili denar zanje nazaj, ko se vrnemo v New York. To je bil za marsi-kakega hud udarec, če ni imel zadosti anteriških dolarjev za karto, kajti navedena paro-brodna družba ni hotela jemati jugoslovanske valute, ampak samo naš ameriški denar. Morali so torej brzojaviti v Ameriko po denar.
Nekateri so šli v Zagreb k ameriškemu konzulu za pojasnilo. Tudi jaz sem mu pisala, nakar sem prejela odgovor, da odpljuje iz Neapola dne 18. oktobra parnik "Vulcania," na katerem naj si preskrbim prostor. Svetovalo se mi je tudi, da naj zapustim Jugoslavijo
kaj ponudiS in se ti vscdejo cc- p!'-'je7 in makaronov. V prvem lo na ramena. živijo boljši, ali bogatejši ljud-Spali smo v hotelu "Roma" je, ki imajo poleg mesa tudi in čakali ondi na odhod parni- krompir n» razpolago, v dru-Jca. Bilo nam je pa težavno, gem delu pa stanujejo samo ker si nismo znali kupiti^niti, revni, kateri morajo biti z ma-potrebne hrane, ker ne znamo karoni zadovoljni. To smo tu-italijanščine, v Trstu je nam- di videli, kako umazane in tes-reč splošen občevalni jezik sa- j ne ulice so v dotičnem delu mo italijanski; tako naVadno j mesta, po katerih prodajajo govorijo tudi Slovenci; ne vem,(istotako umazani trgovci svojo ali so svoj materin jezik že po- j zamazano blago. Ta del mesta zabili, ali se ga pa sramujejo? res ne dela nobene časti Nea-Ko smo nekoč naleteli na neki plu. restavrant, je bila k sreči vj (Konec sledi) istem neka Slovenka. Opazivši i	-o-
nas, kako se trudimo z angie-. Največja farma za purane
ščino in slovenščino pri naročilu kosila, nam je končno po našem dopovedala, da se po vsej Italiji ne sme nikjer servirati
na svetu
Ko je letos predsednik Roosevelt določil uradno obhajan je
kav©, zato smo se zadovoljili s j letošnjega Zahvalnega dneva čokolado in kakaom. Vprašala!na 23. novembra, so bili stano-sem ono rojakinjo, kako se jimjvalci Wellman naselbine v Iowi
vedno bolj v notranjost Slove- kar najprej mogoče. Ravnala
nije. Istočasno se je nahajalo v Ljubljani več bolj lahko ranjenih srbskih vojakov in beguncev pod vodstvom polkovnika Švabiča. Ker je bila nevarnost za Ljubljano velika, je Švabid organiziral svojo četo in poslal italijanskemu poveljniku nekje blizu Vrhnike (Kačjih ridov) opozorilo, da naj se ustavi, kajti Švabič ima v Ljui^ ljani veliko armado vojaštva pripravljeno za napad. Hrabri in pogumni (?) Italijani so se tega svarila tako prestrašili, da so se umaknili nazaj do Rakeka. kjer je še danes meja med obema državama
Polkovnik (Srb) Švabič je torej rešil našo Ljubljano, ina-če bi bili Italijani tudi isto zavzeli in šli naprej celo do Ce-ljančani prekrstili neko ulico v Ija. Kapitan Švabič je umrl leta 1935. V počast so Ljub-Švabičevo.
Pušk, topov, trukov in drugega orožja je bilo na kupe ob cestah, kar je avstrijska vojska pustila; tako je bilo tudi na stotine konj. V Ljubljani so ubegli in zapuščeni konji teda.i celo po Glavnem trgu hodili iskajoč hrane in vode. Vsak
sem se torej po tem nasvetu in kupila karto za omenjeni parnik v vsoti $165. Ker so pa imeli v uradu naročeno dajati pri kartah prednost ženskam, so bili moški zaradi tega zelo jezni; grozili so celo agentom z nasiljem.
Težko sem pričakovala 18. oktobra in dnevno zasledovala vojne novice, ki so bile vedno bolj in bolj obupne. Končno ie pa vendar nastopil oni zaže-Ijeni dan, ko je bilo treba ponovno posloviti se od domačih dragih in od mile mi rojstne vasice, kjer so vsak dan pričakovali dežja krogel iz pušk in topov, ki so nastavljeni okrog vasi. Moji sorodniki so me prosili, naj jim pustim svoj naslov iz Amerike, kajti ko pride čas, da bodo morda razkropljeni po Srbiji, bodo najlažje skozi Ameriko po meni zvedeli jden za drugega. Z žalostjo sem se zopet poslovila od njih ;n so se mi v resnici zelo smilili, ker so bili v takem vojnem 3trahu. Pa tudi oni so imeli oomilovanje z menoj, kajti ni lilo sigurno, če pridem srečno na cilj, ali nas pa zagrnejo atlantski valovi. Pri odhodu sem
je lahko konja obdržal, osobito se solznih oči zadnjič ozirala
kmetje v okolici. Mnogo teh vojaških konj se je odvedlo h konjskemu mesarju, otroci so dobivali po eno krono za vsakega tja pripeljanege "šimelna."
S tako zmago se hvalijo Italijani. Slovencu niti na misel ne pride, da so bili Italijani premagani, pač pa, da so jim takorekoč vse pustili, ker so bili že naveličani vojske in se niso dosti več brigali kaj se godi.
Minevali so mi dnevi in tedni; s kakim hrepenenjem sem pričakovala od mojih v Ameriki kako pismo, toda vse zaman, ker je bila poštna zveza z Ameriko pretrgana. In to čakanje naj traja še cele mesece? Bala sem Se, da je kdo v moji družini bolan? Zato sem se večkrat napotila v Ljubljano, da bi kaj zvedela pri parobrodnih družbah glede povratka v Ameriko, toda nihče ni vedel odgovora.
Sprva sem mislila, da sem sama zaostala Američanka, toda sčasoma smo se začeli že Amerikanci ondi shajati in bilo nas je vedno več. Vsi smo žalostno hodili od urada do urada in i s k a 1 i pomoči. Končno so zaprli še banke in menjalnice,
nazaj po domači vasici, dokler mi ni zginila za vedno izpred oči, toda iz spomina mi ne izgine—nikdar!
Od Rakeka gre železnica preko Krasa proti Trstu. Ptrva postaja je Planina, za njo pa Postojna, katere so označene že z italijanskimi imeni. Ko sem gledala skozi okno vlaka to kraško ozemlje, sem si mislila, kako morejo sploh ljudje v dotičnih pustih, kamenitih krajih kaj pridelati? Predstavljala sem si velike kmetije v ložki dolini in okolici Cirkni-ce, kjer ljudje bolj težko živijo, kako more biti še tukaj po teh slabih krajih! In vendar nam kaže priroda tudi tam-okoli svojo ljubkost; kar bolj domače se mi je vse zdelo menda zato, ker tam so domovi naših številnih barbertonskih rojakov Kraševcev. Zelo rada bi si bila ogledala ondotne vasice, pa mi ni bilo mogoče.
Vlak je drvel dalje proti Šentpetru in Trstu. Trst, kolikor sem ga videla, se mi zelo dopade; vse je bolj lepo in čisto ; tudi prebivalci so bolj elegantno oblečeni. Ulice so širo-
da naših dolarjev nismo mogli ¡ke. Posebno lep vtis naredijo nikjer zamenjati. Poročila o ¡številni golobčki na glavnem vojni so postajala vedno bolj i mestnem't r g u "Piazza Gran-
godi pod italijansko vlado? Rekla je: "še ni preslabo; toda vse drugače in zelo hudo je bilo od začetka in tudi zelo strogo. Najbolj nas je prizadelo, ker so vsi naši ljudje zgubili službe v uradih, v pristanišču in v javnih službah, ker so iste nadomestili z Italijani. Seveda, zdij smo se že privadili, ker razumemo, da imajo Italijani prednost."
Dostavila je tudi, da je Mus-so4ini obljubil dati Trst nazaj Jugoslaviji, pa bodo lahko zopet Slovenci dobili javne službe. Pri tem sem si pa mislila: To jim obljubuje zdaj, ko se pripravlja na vojno; toda drugega žaljivega nisem nič omenila, ker sem se bala Mussoli-nijeve polente in ričeta. Slednjega imam sicer rada, če je še kaj .drugega v njem. Videla sem pa tudi sama, da ni tako hudo za Slovence kot smo že prej večkrat v Ameriki o njih brali. V Trstu so vso noč fantje prepevali po mestu italijanske, pa tudi naše slovenske pesmi, ko so prihajale množice nabornikov alf novincev k vojakom, katere so orožniki spremljali do vojašnice za časa mobilizacije, kakor v Jugoslaviji.
Dne 18. oktobra ob 4. popoldne pa smo bili pripravljeni na odhod. V pristanišču nas je čakal star parnik Vulcania. Ženske Slovenke smo dobile kabino in sicer štiri skupaj; toda ta kabina je bila prav spodaj brez okna, v pritličju parnika. Zelo smo se bale in plašno ogledovale tesno gajbico; končno smo se pa le udale usodi in začele naše stvari urejevati.
Ob 5. smo se poslovili od suhe zemlje in se vozili dva dni ob obrežju do znanega mesta Nea-pol, kjer se je parnik ustavil za 10 ur, da smo si lahko ogledali zanimivosti dotičnega mesta; v ta namen smo si najele vodnika, ki je razumel angleščino in nam razkazoval mesto.
Neapol šteje milijon prebivalcev, ki so večinoma katoličani; saj šteje to mesto nad 300 katoliških' cerkva. Nekatere izmed njih smo si tudi ogledali in sicer katedralo sv. Ge-narija, mestnega patrona. Tega svetnika so obglavili leta 1439. Ker so ravno praznovali 500 letnico njegove smrti, smo tudi videli njegovo kri v mali, monštranci podobni posodi, katero je duhovnik držal v roki in dal isto vernikom poljubovati. Ta cerkev je velikansko stavba, notranjost vsa okinčana z zlatom. Zidana je bila že leta 1272. Večkrat sem že čula, da so v Italiji najlepše cerkve na svetu, kar lahko potrjujem. Dalje smo si tudi ogledali novo poštno poslopje, zgrajeno iz čistega belega kararskega marmorja; to poslopje je stalo nekaj nad tri milijone lir kakor nam je naš vodnik omenil. Potem smo videli palačo princa Umberta, veliko tataro palačo nekdanjega kralja Samuela, v kateri so sedaj nastanjeni čr-nosrajčniki (fašisti). Naš vodnik nam je na kratko opisal
izredno veseli, saj bodo vsled tega imeli en teden več časa pred Božičem, da spravijo na tisoče in tisoče svojih puranov na trg. Navedena naselbina se lahko po pravici imenuje središče puranoreje na celem svetu, katero tvori 174 članov kooperativne Maplecrest farme.
Pred 16 leti je bila ta far-marska vas, ležeča ob glavni železniški progi, še bolj neznana in neproduktivna, toda danes se pa isto prišteva med najbogatejše farmarske naselbine v Ameriki. Ni č u d a—lansko leto se je tukaj zredilo in odposlalo širom držav nič manj kakor 640,000 pitanih puranov, ki so tvorili vrednost $2,000,000. Zdaj pa izračunajte, kako si je dobiček delilo teh 174 zadruga r j ev.
Rediti purane, je vse bolj težavno kakor kokoši. V prvi vrsti so isti zelo plašni. Nad to farmo brneči aeroplan jato puranov takQ preplaši, da postanejo kar divji; to baje povzroča tudi na okus njihovega mesa. Potem je puran podvržen različnim boleznim, ki jih poberejo kar na tisoče. Puran ne sme hoditi po vlažnem ali mokrem; tako se tudi zalo rad prehladi, nakar se ga loti pljučnica. Ce je pa prevroče v poletju, ga pa vročina zaduši. Če ni puranu kaj po volji, izvrši samomor s tem, da se v kako ograjo požene. Zato mora imeti puranorejec v tem dosti skušnje in potrpljenja vse to je pa najti v naselbini Well-man.
Rejo puranov na umeten način v tem kraju si je pred več leti zamislil veščak Arthur C Gingerich, ko j -» začel to obrt s $5,000 kapitala, toda danes se mu ta denar 100^ obrestuje in ne proda te farme za S100.000. Ko ga je neko jutro obiskal neki časnikar, mu je Gingerich tožil:
"Zopet imam sitnosti pri jati puranov A. in C., ker jih je 20 poginilo, drugih 4.000 pa menda tudi boleha vsled nastale epidemije."
V laboratorij so prinesli dva mrtva purana, nakar je kralj puranov sklical skupaj več bakteriogolistov, preddelavcev in tajnikov. Ko so "purana razkosali, je ukazal, naj se meso takoj odpošlje državnemu pre-iskuševalnemu oddelku in po-
večkrat pripetilo tudi v drugih sličnih slučajih, če je imel kak puran kako izredno lepo pero, ali kaj drugega posebnega na sebi, ali če je bil okrvavljen.
Purani so bolj pazljivi in pozorni kakor mačke in bolj plašni kakor ovce v čredah. Lansko pomlad se je pojavil nek aeroplan nad Wellington naselbino. Istega se je velika jata ali tropa puranov tako prestrašila, da je začela sem in tja letati, kakor besna; nekaj se jih je ubilo ob stenah "poslopij in ob ograjah, drugi so pa zbežali na cesto, kjer so jih truki in avtomobili povozili. Na ta način je prišlo dva tisoč puranov ob življenje.
Dosti sitnosti in težav imajo ti farmarji osobito ob času, ko se purani parijo. Navadno dvori samica puranu, ne pa obratno.
Zgodovina Maplecrest farm za rejo puranov se je pričela pred 16 leti. Tedaj sta imela zakonska Arthur Gingerich in njegova žena par akrov zemlje v bližini današnjega Welling-tona. Sprva sta ondi redila kokoši, pa sta prešla zatem na rejo puranov, ki več nese. Šc isto pomlad sta od minnesotske univerze kupila 600 puranovih jajc za valenje, za kar sta plačala $250; to je bil začetek današnje največje farme za rejo puranov na svetu. Prvi poskus s purani se je dobro obnesel; Gingericheva sta imela v do-glednem času že 2,000 puranov na 48 akrih zemljišča. Purani so dorasli in so bili godni za trg že v šestih mesecih vsake letne dobe, ne pa samo na jesen. Kmalu so postali ti purani iz Iowe znani po vseh večjih hotelih širom držav, in se jih je v izvensezonskih mesecih lahko prodalo za lepo ceno. Gingerichevi purani so dobili tudi skoro na vseh perutninskih razstavah prvo nagrado; tako se pošlje tudi vsako leto za Zahvalni dan od tukaj najlepšega purana predsedniku v Washington.
Gingerich je hotel svojo kupčijo, oziroma puranorejo povečati in s i c e r na kooperativen način. Zato je pozval še več drugih farmerjev v dotični naselbini, naj delujejo ž njim. Vsakega naj prvo dobro pouči o reji puranov, zgradi mu hišo, kokošnjake in mu da na razpolago valilnike in puranova jajca, kasneje tudi vso pičo za purane, toda pod pogojem, da bo dotični farmer ob godnosti puranov iste prodal Maplecrest kompaniji po tedanji tržni ceni ';akor je v New Yorku. Ko farmer ob gotovem času dovede na stotine in stotine svojih godnih puranov, se iste zvaga in preceni, kar je razlike med dolgom in prodajno nvoto, dobi farmer v gotovini takoj izpla-čaro.
Lastniki teh farm imajo še neki drug postranski zaslužek s tem, da lahko prodajajo puranov gnoj, ki je izborno gnojno sredstvo za ruski "soy" fižol.
Gingericheva puranoreja se je zadnji čas že tako razširila, da se vsak teden iz valilnikov (inkubatorjev) zleže po 50 tisoč mladih puranov in to redno
MEHAJLO PUPIN
PR0FE80R ZA KLKKTROMEHANTTO NA COLUMBIA UNIVERZI V NEW YORKU
OD PASTIRJA DO IZUMITELJA
PREVEL PAVEL BRE2NIK
i
Cim večja je razdalja kot glasbene vilice; deloval bo
med ploščami in čim manjša je njih površina, tem večji je odpor na dano električno premikanje. S tem, da spreminja mo te količini, lahko tudi spreminjamo količine elektrike rta kondensatorju, tako z v a n o kondensatorjevo kapaciteto. In to delamo, če vrtimo gumb na radijskem sprejemnem aparatu; menjamo kapaciteto njegovega kondensatorja.
Tresoča se kraka glasbenih vilic imata svoj zamah, tako zvani moment gibanja, in sprememba momenta povzroča odpor, ki ga imenujemo reakcijo vztrajnosti in ki je enak hitrosti spreminjanja tresljajev. To dejstvo je Gaii-lei odkril že pred 300 leti. Vsa-kikrat, če zadenemo na premikajoči se predmet, občutimc na sebi delovanje tega zakona Tisti irski mornar, ki je bil padel z jambora na ladjo in je razložil svojim prijateljem, da ga ni poškodoval paelec temveč prekinitev padca, je imel pravilno razumevanje z^ odporno silo, ki nastane žara-di nenadne spremembe gibalnega momenta. Vsaka deklica in vsak deček naj bi se naučila v ljudski šoli tega osnovnega Galileijevega zakona. Lahko bi ga razumeli ako bi jim ga razložili s preprostimi poskusi. Toda koliko učiteljev dela to? In koliko mojih či-tateljev pozna ta zakon?
Sedaj si pa predstavljajte, kakšno spričevalo ubožnosti je to za naš današnji način vzgoje, da je toliko inteligentnih mož in žena, deklet in dečkov ki ne poznajo niti tega tako važnega zakona, katerega je bil Galilei odkril že pred davnim časom.
Premikajoča se e 1 e k t r ika ima tudi svoj zamah ali gibalni moment. Merilo za ta razmah so magnetne silnice, iti jih povzroča to gibanje. Njih spremembi se upira odporna sila, ki je enaka tej spremembi. To je odkril že Faraday pred skoraj 100 leti: Čim večje je število navitkov v indukcijski tuljavi, tem večji je mo-
torej kakor resonator. Jasno je torej, da električni resonator, Katerega "višina tona" se da ■spreminjati z vrtenjem tuljave ili kondensatorja ali obeh, po-oolnoma ustreza, zvočnemu resonator ju. Z električnim reso-natorjem te vrste, ki sestoji iz tuljave in kondensatorja, katera se dasta oba prestavljati, je mogoče odkriti vse višje nihaje v Rowlandovem motenem izmeničnem toku, in sicer na čisto isti način, kakor je odkril Helmholtz višje tone v samo-' glasnikih, a seveda mnogo laže, kajti električni resonator se lahko zelo natančno vstavlja z vrtenjem tuljave ali kondensatorja. Danes delajo milijoni popolnoma isto, kadar vrte ?umb na svojem radijskem pre-jemnem aparatu, da ga vstavijo na valovno dolžino oddajne postaje. Izraz "vstavljanje na valovno dolžino ali frekvenco Dddajne postaje" je mnogo boljši, ker spominja na podob-lost, ki obstaja med zvočno n med električno resonanco. Trideset let bo ze od takrat, ko se je ta poskus vršil prvič v 'kravjem hlevu" starega ocllegija Columbije. Imenoval sem ?a "električno uglaševanje" in to ime mu je do danes ostalo. Na besedo "uglaševanje" me je spravil način uglaševanja gajd srbskih gajdašev, kar sem kot otrok opazoval z največjim zanimanjem. Ti mladostni vtisi so mi pomagali, da se mi je kakor tudi električna resona.i-pozneje zdelo, da sta zvočna ca samo po sebi razumljiva pojava.
O uspehih tega svojega raziskovanja sem objavil razpravo v časopisu "American Journal of Science" in v ' Transactions of the American Institute jf Electrical Engineers for 1849." To so bila bojda popol noma nova odkritja in so v polni meri potrjevala Rovvland)-vo mnenje o magnetnem odporu železa, ako je izpostavljeno magnetnemu vplivu izmeničnega toka. Ko je leta 1893. prišel Helmholtz v Ameriko, sem mu pokazal svoje električne re-
ment danega električnega gi banja, to se pravi danega elek- ^»rje in poskuse, ki sem jih
tričnega toka. Toda kdo more>aeîal 2 n->irai- Bl1 Je »»ravnost pravilno razumeti ta lepi zakon, ki ga je odkril Faraday, ako ne razume Galileijevega mnogo preprostejšega odkritja? Dejstvo, da ima elektrika enako kot materija svojo vztrajnost in da se pokoravata obe vztrajnosti istim zako-
j__tnena metoda mnogo priprav
nom, je eno izmed najlepših, ,r i ^ ._______ _ . _
njimi, tfil je iznenaden radi čudovite podobnosti njegove analize zvoč ne resonance in moje analize električne resonance iil nujno in i je svetoval, naj nadaljujem s tem delom ter ponovim njegove prejšnje poskuse z zvočno resonanco, češ, da je moja elck-
kliče živinozdravnika. Zaenolv dobi sedem mesecev tekom le-je naročil, da mora vsak far-(ta; zdaj pa izračunajte skupno mer domače naselbine pregle-j število! Veliko teh piščancev dati svoje purane. In res, med Se proda sosednim farmerjem. purani se je pojavila epidemij Na 13 farmah se sedaj redi čna bolezen "trichomoniasis,"j 118.000 puranov, katere oskr-ki je pobrala nad tisoč že lepo buje 19 mladih zakoncev na rejenih puranov.
Mr. Gingerich je pravi mojster v svojem poklicu. Večletna skušnja v reji puranov mu je že toliko omogočila, da lahko vsak čas leta v štirih mese-
odkritij znanosti. Vedno, kadar pomislim, da je toliko pametnih in izobraženih ljudi, ki, nimajo o tem pojma, se mo-, ram upirati vzgojnemu sistemu današnje civilizacije.
Zgoraj opisano gibanje elektrike v prevodniku premaguje odporne sile, ki se pokoravajo istim zakonom kakor premikanje prožnih krakov glasbenih vilic. Prvo gibanje se vrši torej na čisto podoben način ka-I kor drugo. V električnem kro-! žnem toku, ki sestoji iz tul jave i in kondensatorja, ima premi-
nejša kot njegova zvočna metoda.
Helmholtz se je vedno zelo zanimal za analizo in tudi za sintezo tresljajev, ki so bili podobni tresljajem človeškega ero-vora. Dva izuma sta vzbujala vedno njegovo občudovanje: telefon in fono£raf. Za časa svojega obiska v Ameriki se je zelo veselil na sestanek z Gra-hamom Bellom in z Edisonom. Čudil se je preprostosti njiju izumov, ker bi bilo komaj pričakovati, da se more preprosta plošča tako tresti, da bi mogla
. , . .. , , natančno reproducirati vse za-s. kajoča se elektrika neko vztraj-	. .
J . , i -v j motane, za govorico potrebne
nost in neko električno odpor no silo. Zato bo imel ta krožni
tresljaje. Neko nedeljo popol-
, , „ , . , dne je bil gost v Monmouth tok točno določeno ubranost a- Beachu in takrat gem mu med
li frekvenco tresljajev, enako
p o d 1 a gi 50-50 zaslužka. Na svoji farmi ima pa Gingerich stalno zaposlenih 93 delavcev. Ko nastopi prava sezona, nekaj dni pred Zahvalnim dnevom in pred Božičem, je pa navadno cih zredi purana, da bo tehtal ¡do 500 ljudi zaposlenih, skoro
očiščen 12 funtov.	vsa naselbina , ki lahko zakolje, znana. Večkrat prihajajo sem- zelenec in ko sem se še težko
odDOŠilia-1 kai delegacije perutninarjev iz boril z izgovarjavo angleškega
in j jezika. Kljub temu je telefon-
perutnino širom dežele.
Gengericheva farma za rejo ¡ko sem vanj prvič govoril, puranov je postala že svetovno i0 je to v času, ko sem bil še
drugim tudi pravil, kakšen vtis je name napravil telefon,
Bi-
Nekoč so Gingerichevi otroci oskubi in pripravi za odpošilja-privezali dvema najlepšima tev do devet tisoč puranov na
puranoma rdeč sv i 1 n a t trak dan. Purane se natovori na po-okrog vratu, toda to je pomeni- sebne vlake in jih naloži v 400 njuno smrt, kajti naslednji vagonov, ki razvažajo to pitano
kaj delegacije perutninarj« Rusije, Anglije, Francije drugih držav, da vidijo, kako se ska opna natančno ponavljala posluje na največji farmi za vsako na drugem koncu izgo-rejo puranov na svetu.	vorjeno besedo in dejal sem si:
"GLASILO K. & IL JEBR0TT
amuid, ohio
Zrn Omus m Mol Za noftlono m ai
Zm liiiininfin _
.90.84
rlko.
official oro Alf o» AMD pubuqhsd »t QRAND carniolialf slovenian CATHOLIC onion o» Uw O iS-A m tfao totoral of Um otám
wry Wodnoodaj_________
~~	OLWKUUfD. OHIO
ornea: uit sr. glair avimub
mi
čena je kasen tudi sa one, ki bi se ne registrirali; kdor bi bil spoznan krivim, zapade globi
od ne več kot $100 ali zapora od ne več kot 60 dni
Zakon tudi določa, da inoze-mec ne more dobiti licence za avtomobil, ako ni bil v tekočem letu registriran, in tudi ne sme dobiti vozne licence.
GLAVNE LETNE SEJE V DECEMBRU
Zopet se nam bliža mesec december, ki nam bo zaključil tekoče leto. Navedeni mesec je osobito važen za društva v svrho smernic delovanja za bodoče leto, tako pa tudi glede volitve novega odbora na glavni letni seji. Glavna stvar za uspešno sejo je lepa in številna udeležba od strani članstva; zato si dovoljuje tudi uredništvo Glasila že danes apelirati na vse članstvo vseh naših krajevnih društev, naj ne prezre te važne seje in naj se iste za gotovo udeleži. Je dosti takih "vnetih" in "vrlih" članov, ki se tekom leta niti enkrat ne pokažejo v društveni dvorani na kaki seji. Saj V decembru bi moral priti vsak, ker je ta seja zelo pomembna! in je od nje odvisen uspeh društvenega poslovanja v prihodnjem letu.
Tajniki in tajnice, pošljite točno m pravočasno svoja naznanila ali vabila na seje za objavo v Glasilu.
Zaeno si dovoljujemo prihajati z nekaterimi skromnimi nasveti, katere naj bi izvolili na teh sejah pred vsem vpoštevati predsedniki in predsednice naših krajevnih društev, tako tudi tajniki in tajnice.
1.—Vprašajte	člane, če dobivajo redno ali vsak teden Glasilo; ako ne, nas o tem obvestite na tozadevnih karticah. Ako dobiva Glasilo več članov v družini (5, 6, 7, 8 ali več), se lahko število zniža v zameno s pošiljatvijo lista v staro domovino kakemu sorodniku člana. Za štiri opuščene liste se lahko pošil ja en list v Jugoslavijo. Člani naj to naznanijo tajniku ali tajnici društva
2.—Pri	volitvi uradnikov za leto 1940 si izberite še posebnega društvenega poročevalca za "Our Page." Vsako društvo ima sposobne mlade moči V to svrho. Vsako naše krajevno društvo bi moralo imeti svojega poročevalca za "Our Page." Dajte tudi mladim članom priliko do kakih odborniških mest. Pri volitvah vpoštevajte Jednotina pravila člen 36, točka.
3.—Ako	bo vaše društvo leta 1940 obhajalo kak svoj jubilej, domenite se glede istega že na glavni letni seji in zasigurajte tskej prostor v ta namen.
4.—Naša	Jednota posluje od 1. januarja t. 1. po 3Vi7« Plačilni lestvici. Kdor hoče prestopiti iz razreda A in B v drugega, ali kr.or hoče zvišati svojo posmrtnino, naj to stori še tekoči mesec, ^ ten bo na boljšem glede plačevanja asesmenta še po starem.
5.—Ne	pozabite, da bo naša velika jubilejna kampanja zaključena koncem decembra. Skušajte to posebno naglasiti članstvu, da naj se požurijo z agitacijo še te zadnje tedne. Razložite jim lepe denarne nagrade te kampanje. Ako bi se za rprejem ali pristop priglasil kak član ali članica že po seji, ga iunko sprejme in zapriseže društveni odbor na svoji posebni i-¿ji. Glejte tako, da boste prošnje za sprejem novih kandidatov odposlali 31. decembra do polnoči, kar se bo v tej kampanji še vpoštevalo.
Zaer-o želimo vsem društvom največ uspeha na letošnji glavni seji.
-o--
zapade zaporu ali globi. Dolo- re, pod katerimi živimo, in, ko nja Maeha kot zdravstveni za- RAZNE ZANIMIVOSTI
nastane potreba, spremeniti te Vod za vsakogar, dočim so bile	_
zakone potom rednega politične-prej take ustanove le za pleme-
ga postopanja v skladu z voljo nitaike rodbine. Največja bol- V mestecu Autun blfcu Dijo-večine ljudstva. '	Iniinica na svetu je menda v™™ Francoskem se vrši vsako
Res je dandanas, da so demo-severni Ameriki v mestu Los leto na dan 3. septembra pro-kracije v nevarnosti, ker se zu- Angeles. V njej je prostora ce8,i?' v kateri prenašajo re-naj po svetu pojavljajo sile, ki za |500 bolnikov.	' Mkvije sv. Lazarja, katerega je
nasprotujejo njihovemu načinu' Zdravilno moč elektrike je | P° svetopisemskem z a t r d 11 u življenja; ali gre še za več kot prvi spoznal že rimski zdrav-'Jezus obudil od smrti. Na poza demokracije. Kadar sila po-jnik Skribonij. Ze v letu 48 dlagi legende se je Lazar po Ni še znano, koliko tujerod-1 starce tako potrebna, da se sko- pred Kristusom je namreč bol-cev v Pennsylvaniji bo podvr- raj vsi narodi udeležujejo tek-'nikom, ki so trpeli na revma-ženih temu zakonu. V zadnjem me, ki naj jih napravi sposobne tizmu ali dolgotrajnemu gla-ljudskem štetju leta 1930 je ži- podpirati z orožjem ono, kar ho- vobolu, nasvetoval drgnjenje s velo v Pennsylvaniji 1,233,051 čejo reči, in prisiliti ostali svet, trepetiikovino, katere električ-inozemcev-priseljencev iz Itali-ida jih posluša, tedaj stojimo no moč je sam izčrpno preis-je Poljske, Čehoslovaške, Ru- pred zadnjim sodom, razun akokaval. Sele leta 1744 so začeli sije Nemčije in drugih dežel—( istočasno nikdar ne odnehamo uporabljati električni stroj v ki so predstavljali približno 50 prizadevati se, da se najde kaka zdravilstvu, odstotkov vsega tujerodnega i druga rešitev.	| Prvo operacijo želodca so iz-
prebivalstva Seveda mnogo iz- Moramo čitati zgodovino civi- vršili sredi 18. stoletja in sicer «iii» ip od tedai postalo lizacije, kako je U šla gori in do- na nekom kaznjencu, ki je bil
med njih je od tedaj postalo naturaliziranih, na drugi strani se je pa mnogo inozemcev od tedaj priselilo v Pennsylvani-
jo.
o
¿i pod oblastjo sile. Pod to zgo- obsojen na 3mt. Operirani pa dovino pa se vije povest bojaz-|je v nekaj urah po operaciji ni vsakega poedinca. Kakor se umrl.
mi zdi, dolžnost kliče nas ženske Prvo transfuzijo krvi iz člo-
Varuhi demokracije
v tej dobi naše civilizacije, da veka na človeka je izvršil 15. delamo v prid demokraciji in se junija 1667 francoski zdrav-branimo postati žrtve bojazni, nik Jean Dennis. Proti tej Članek, ki ga . objavljamo Ako se ne naučimo živeti skupaj transfuziji pa je nastalo splo-spodaj, je v angleščini napisa- kot pocdinci in kot skupine in šno nerazpoloženje in sam par-la Mrs. Eleanor Roosevelt so- j najti načine za reševanje naših lament je nato prepovedal preproga predsednika Zedinjenih težav, ne da bi pokazali, da se našanjc krvi. držav. Originalno je bil priob- bojimo drug drugega, in se zate- Prvi, ki je natančno popisal čen pod naslovom "Keepers of kli k sili, ne moremo upati za kako se vstavi umetno oko v Democracy" v reviji "Virginia uspeh naše demlokracije. Poe- očesno duplino je bil zname-
Quarterly Review."
V tej deželi se Čim dalje bolj širi bojazen in nestrpnost,
dinci in odgovorne skupine mo- niti francoski kirurg Ambroise rejo obvarovati svoje svobodo in ( Pare. V letu 1561 je napra-priložnosti le s tem, da delajo vil tako oko iz emajliranega ki izvira iz bojazni. Nestrp- skupaj za obvarovanje teh svo- zlata in sicer v naravnih burnost je včasih verska, včasih bed in priložnosti v korist v3em;vah. Pare pa ne omenja, da pa plemenska. V teh posled- pcedincem in odgovornim skupi- bi bil on iznajditelj umetnega
njih letih so malone vse naše nam. — FLIS. organizacije in neštevilni po---o-
edinci i*kli to ali ono glede Molitev dvornega norca potrebe borbe proti nevarnim (prevod Edward R SH1^VC jnjim
pesmi "The Fool's Prayer)
očesa, niti ne pravi, da bi bilo to kaj novega. Poznali so torej umetno oko gotovo že pred
in upornim elementom v naši sredini. Pustili smo, da so nas napolnili s propagando, ki je ustvarila kompleks b o j a z ni. Ako ste slučajno nekje na Jugu, vam kdo prav svečano pove, da vsi člani odbora za In-dustrijalno Organizacijo so komunisti ali pa da so vsi črnci komunisti. V kakem drugem1 dclu dežele vam kdo prav svečano pove, da so šole te dežele v nevarnosti, ker da so pod vplivom židovskih učiteljev in Židje so seveda sami komunisti. In tako brez konca in kraja.
Po mojem mnenju je prav potrebno, da nas kdo prav surovo dregne, da se zbudimo, tako da bomo primnrani napeti vso moč, ki jo imamo, da bomo znali gledati dejstvom v oči, kakršna so v naši deželi in po svetu, in da nas to napravi voljne žrtvovati vse, kar imamo v gmotnem pogledu, v sVrho, da svoboda in demokracija ne izgine s sveta. Ko dopuščamo, da se verska ne3trp-' nost razširi v kaki sredini, ko dopuščamo, da ena skupina i ljudi začne gledati od zgoraj doli na drugo, tedaj utegnemo res povzročiti za kratek čas trpljenje kaki posebni skupini ljudi, resnično trpljenje pa in resnična krivica je bila storjena demokraciji in našemu na-; rodu kot celoti. Bomo tedaj vzgajali ljudi, ki ne morejo1
Registracija inozemcev v je izjavil namen p°stati ameri
D	j ...	ški državljan. Zdi se, da tudi
i enilSylVaniJl	inozemci, ki stanujejo nepre-
Razen v slučaju, da bi fede- stano v Združenih državah od ralna sodišča proglasila posta- 31. decembra, 1908 in ki niso vo o registraciji inozemcev, ne- bili nikdar kaznovani, so izvze-davno sprejeto od zakonodaj- ti od te dolžnosti registracije, nega zbora države Pennsyiva-! Postopanje za registracijo nijc, za protiustavno, bodo mo- Industrijski oddelek te države rali vsi inozemci, stanujoči v Je pooblaščen.z upravo in izvr-državi Pennsjivaniji, registri- šitvijo registracijske postave, rati se in nositi s seboj identi- Dne 1. januarja ali poprej mo-fikacijo, izdano od državnega r*jo se vsi inozemci, ki imajo departmenta za delo in indu- več kot 18 let in ki ne spadajo živeti pod demokratsko obliko | strijo, in to začenši od 1. janu- med zgoraj omenjene izjeme, j vlade, marveč ki morajo biti arja, 1940. Več organizacij v registrirati s tem departmen- kontrolirani s silo. Treba je le mestu Philadelphia sodno iz- toni. Za registracijo služijo pogledati v svet, da vidimo, podbija ustavnost te postave posebne tiskovine. Zahtevane kako lahko je premotiti Ijud-in nekdaj tekom tega meseca se informacije so: im,«, stiarost, stvo, da sprejme brez ugovo-bo vršila razprava v tej pravdi naslov, poklic, irrie delodajalca, ra krivice, drugim storjene, in pred federalnim sodiščem v osebni opis, ime moža, oziroma prepusti breme odločitve in Scrantonu.	žene, imena in starosti vseh odgovornosti za vsako dejanje
Alien Registration. Act, ka- otrok pod 18. letom, ki stanuje- na rame nečesa nejasnega, kar kor se ta postava imenuje, jo z registrirancem, nadalje se imenuje vlada, ali kake ose-predpisuje letno registracijo "druge informacije in podatke, be, ki se imenuje voditelj, inozemcev, ki živijo v državi ki jih oblast utegne zahtevati." Ne verujem, da zatiranje kjer-Pennsylva'nia in ki so 18 let Registracija se ima vršiti sibodi ali krivica, ki jo ljudstvo stari ali več. Razne vrste ino- vsako leto v mesecu decembru, kake dežele dopušča napram ka-zemcev pa so izvzete iz regi- ali vsak inozemec, ki se preseli ki skupini v isti deželi, more i-stracije. Oče in mati sina ali v Pennsylvanijo, se mora regis- meti dober vpliv. Neoporočeno hčerke, ki so služili v ameriški trirati v roku 30 dni, odkar se je, da demokracija ne more ži-vojski tekom kake vojne, se ni je nastanil v tej državi. Pri- veti, kjer sila, ne pa zakon kon-treba registrirati. Tudi ino- stojbina za registracijo znaša čno velja. Vsakikrat, ko dopu-zemci, ki imajo "prvi papir" so $1. Spričevalo identitete (alien ščamo, da se sila vrine v kak od-izvzeti, ali bržkone le ako "pr- identification card) se izda vsa-' nošaj med delodajalcem in de-
Končana je pojedina; na dvoru kralj v zabavo zdaj ukaže norcu dvornemu v imenu,vseh, da moli naj.
Je norec kapo z glave vzel, kraguljčke zlate vrgel proč, pobarvan zmil si ves obraz, prav resno v družbo dvorno zroč.
Na svilnati poklekne stol, priklone glavo, govori: "O Bog, v nebesih, prosim Te, usmiljen bodi norcu mi!
"Za greh je kazen pravi lek in pa pokora zvršena; ni milosti, ki zlo srce bi dobro kdaj pretvorila.
"Po krivih potih stopa svet, v pregrehe razne zakopan; od Tebe proč,—o večni Bog drži se, kaže, dan na dan.
"Z nogami največ blatnimi teptamo v obče rožno pot in roko kruto, stisnjeno sosedom kažemo povsod.
"Pravičnost in resnico se prezira, rado meče stran; besed prijaznih najti ni; gosposki—revnih tlači stan.
"Za greh zdravila zemlja nam nc daje leka pravega, ker človek zlu je nagnjen le in če živeti brez Boga."
"Napak številnih svojih svet priznati noče pred Teboj. Sramota zanj!—O, Bog in.ej,
usmiljenje le Ti z menoj! * * *
Prvo operacijo slepiča je izvršil leta 1889 hamburški profesor dr.. Herman Krunemell.
Najdražjo operacijo so pred nekaj leti izvršili v Ameriki. Mladi siamski kralj je težje obolel na levem očesu in moral se je podvreči operaciji pri enem najznamenitejšem ameriškem specialistu. Kot honorar je prejel zdravnik čedno vsoto okoli $15,000.00. Če bi pa prišteli vse stroške, ki jih je imel kralj s potovanjem v Ameriko, "ž bivanjem tukaj ter s preskrbo svojega spremstva, bi zneslo to čez $20,000.
Ulica, v kateri stanuje največ zdravnikov, je v Londonu, in se imenuje Harley St. Tu stanuje nič manj kot 550 zdravnikov.
Na radiju najbogatejši zavod je "Radiumkomet," kakor se imenuje klinika v Stockholms Ta zavod poseduje 10 gramov radia.
Rekord v boleznih ima skoro gotovo Amerikanec Smythe Henry. Star je 47 let in je prezt3l že 148 operacij.
-o-
Ime znane postaje tajne policije Scotland Yards v Londonu jo nastalo izza časa, ko so v dotičnem poslopju prenočevali škotski kralji d o š 1 i v London r.a obisk. Kasneje so Londončani poslopje porušili in zgradili novo.
-o-
PREBIVALSTVO USSR V Rusiji je od 170.5 milijonov prebivalcev 81.6 moških in 88.8 milijonov žen. Prebivalstvo Moskve je od leta 1926 narastlo cd 2 na 4 milijone in Leningrada od 1.7 do 3.2 milijonov prebivalcev. Skoro V dvorani zdaj nastane molk;, 33 milijonov prebivalcev živi na vrt se kralj potrt poda— v mestih. Podeželsko prebi,-
Noben narod ni pred mrazom 'ako občuten, kakor Kitajci. V budi zimi si kak Kitajec nadene
'car po 14 oblek, da ga ne zebe. *
Uradna zastava predsednika Združenih držav ameriških je označena s samo štirimi zvezdami.
*
Odkar se tekom zadnjih 39 nitogorsk s 145,000, Stalino- let vrši v Ameriki kegljaški gorsk s 76,200 in Komsomolsk; kongres, je v tej dobi naredilo Najstarejša učna knjiga za s 70,700 prebivalci. Tretje j samo devet kegljačev perfekt-ranoceljstvo je papirov zvi- j največ je mesto v Rusiji je no igro 300 s tem, da je vsak tek iz 1. 2800 pred Kristusom, j Kijev s 846,000 prebivalci. Ru-1 po vrsti 12 krat podrl vseh 10 Našli so ga v Egiptu. Ni pa'sija šteje 82 mest z več kot kegljev.
"Usmili Bog se norca me!" hiti mu izdih tja do neba. — Ivan Zupan. -o-
valstvo je nazadovalo od 124.7 na 114.6 milijonov prebivalcev. Številni izkazi navajajo tudi štiri mesta, ki niso vne-
Zanimivosti iz zdravniška *ena v zemljevidih: Karagan-
da s 155,000 prebivalci, Mag-
vede
Jezusovi smrti s svojo sestro Marijo in Marto preselil na Francosko in je postal v mestu Marseilles prvi škof.
Plače na Japonskem so zelo nizke. Tako ima ministrski predsednik samo $3,000 letne plače. Delavke po tovarnah zaslužijo po $1.50 na teden za 70-urno delo. Družina štirih oseb se lahko preživlja z 20 centov na dan, ker je tudi živež zelo poceni. Tudi lepo obleko
13 dobi ondi že za $5.
*
Prvi pisalni stroj je leta 1850 sestavil Američan Samuel Francis, toda ta stroj je bil tako velik, kakor kak klavir, zato ni prišel v rabo. Bolj praktičen pisalni stroj je izumil tudi Američan Christopher Scholes in je prodal to svojo iznajdbo tvrdki Remington & Sons leta 1873.
•
Med vsemi civiliziranimi državami je začela Nemčija prva rabiti stenski papir in sicer že leta 1670; toda papiralo se je
tedaj samo sobe za ženske. *
Esperanto, svetovni jezik, je izumil poljski žid Ludwig La-zaro Zamenoff, živeč v Bjali-stoku. V tem mestu so živeli Rusi, Nemci, Poljaki in Litvin-?i, ki se niso mogli dobro med seboj razumeti, zato je Zamenoff priporočal rabo tega jezika. Ko je bil star 23 let. jo iz-lal leta 1887 prvo slovnico Es-Deranta s podpisom "Doktoro Esperanto," kar pomeni po našem "Doktor upanja."
*
V Mehiki ne poznajo smrtne obsodbe. Mehika je nastala pO imenu starega mehiškega vojnega boga Mexical.
Ko so pred leti pripeljali v Mehiko prvi avtomobil Pack-ird izdelka, je isti povzročil toliko zanimanja, da ga niso nič rabili za vožnjo, ampak se še povsem n o v nahaja v nekem muzeju.
*
Svctovnoznana Mayo Klinika v Rochester, Minn.,_ šteje nad "500 izkušenih zdravnikov, ki z najbolj modernimi pripravami preiskujejo paciente, da se do-žene njih prava bolezen. Na tej kliniki se torej ne more nihče zdraviti, ampak v šestih posebnih bolnišnicah navedenega mesta; bolniki stanujejo in le zdravijo tudi v raznih hotelih, zato so ondi vse ceste ravne, da se lahko vozičke za bolnike dalje pomika. Na dan s< povprečno v Mayo kliniki pregleda do tisoč bolnikov, v raznih bolnišnicah pa se izvrši na leto do 17,000 operacij.
vi papir" ni več kot tri leta kemu registrirancu, ki ga mora lavci, oslabšali smo moč demo- c^ temveč obravnava le 48	100,000 prebivalci
star, kajti postava določa, da nositi s seboj ves čas in pokaza-(kracije in zaupanje, ki ga de- ranocelniških primerov.	-o—
deklarant (inozemec s prvim ti vsakemu redarju ali agentu mokratično ljudstvo mora ime- irska je imela prvo bolniš-	Ne jutri, pač pc
papirjem) mora postati držav- departmenta, ki bi ga zahteval, ti v svojo zmožnost napraviti nico v zapadni Evropi. Usta-	loči za pristop v našo Jednoto! vodoravno, visoko pa samo v
ljan v dobi treh let potem, ko Kdor ne bi ugodil tej zahtevi, zakone, ki naj popravijo razme-jnovila je to bolnišnico knegi-	lutrl bo morda ie prepozno! (dolžini šest palcev.
Bolha, dasiravno tako maj-Ne jutri, pač pa danes se od- hncc, lahko skoči do 13 palcev
ŽIČNA ŽELEZNICA NA SV. GORO
Ob priliki obiska vladnega načelnika v Gorici smo že pisali, da je bila od njega potrjena zamisel, da bi se na Sv. Goro napeljala žična železnica. Sedaj io pričeli s predpripravljalnimi deli. Najprej izravnavajo izhodno postajališče v bližini Solkana na državni cesti v Gore in dohodno postajo v bližini svetovgorskega svetišča. Po načrtu sta za prevoz določena dva voza, ki bosta imela prostora za 25 potnikov vsak; vožnja bo trajala približno pet minut. Višinska razlika med dolino in vrhom znaša 570 metrov.
o-
HOTEL 5600 m VISOKO
Elbru3 je najvišja gora na Kavkazu, ki je visoka 5,600 metrov. Sovjetska vlada, ki zelo hlepi po rekordih, pa hoče sedaj 100 m pod vrhom zgraditi velik turistovski hotel, ki bo obenem planinsko zavetišče, višinsko zdravilišče in opazovalna postaja. Ker pa na vrhu te visoke gore divjajo navadno veliki viharji, je arhitekt sedaj našel tako rešitev zunanjosti nove zgradbe, da bo novi hotel dobil obliki zrakoplova, da se bo lahko bol j uspešno upiral viharjem. V hotelu bo prostora za 200 ljudi. Težko pa bo spraviti v tako višino Tradbeni materijal in pa živež. Vsa zgradba spominja nekam na gradbo babilonskega stolpa. -o-
DRESI RANE ČEBELE
O dresiranih bolhah smo že Pisali. Morda je kdo kje v takem cirkusu dresirane bolhe udi že sam videl. Sedaj pa noročajo o dresiranih čebelah. re dresirane čebele pa ne bo-1o nastopale v cirkusu, niti ne ia ljubljanskem veleseimu. \mpak bodo služile drugim •fesnejšim namenom. V čebe-arskem zavodu v Moskvi so poskusili, da bi čebele privadili na določene rastline. Dajali so jim piti sirup, v katerem so bili namešani vonji do-* ločenih cvetlic ali rastlin, da bi tako čebele pri nabiranju medu navadili na te rastline :n na te cvetlice. Pravijo, da ^e je ta poskus na kratko raz-ialjo dobro posrečil. Ali pa bodo čebele tudi na dal jše raz-1alje ubogale, to bo dokazala ^ele dolgotrajna preiskava. Te ooskuse so izvedli zaradi tega, 1a bi bolj okrepili prašitev nekaterih koristnih rastlin.
-o-
2 KM DOLGA ZLATA ŽILA V ŠPANIJI
Francova vlada v Španiji je dala preiskati gorovje Gata pri Caceres, ker je bilo nekaj znamenj, ki so kazala, da je gorovje zelo bogato na rudninah. Strokovnjak, kateremu so poverili to delo, je te dni oddal svoje poročilo, v katerem praxi', da je v gorovju toliko :lata, da bi se izplačalo industrijsko izrabljanje. V kreme-ljaku je našel 3 m široko zlato žilo, ki ji je doslej ugotovil iolžino do 2 km! V dveh potokih, ki v podzemskem toku tečeta preko te zlate žile, so našli čista zlata zrncä".
LAHKO JE AGIT IR AT I
Prav nič težko ni agitirati za na§o jednoto, kadar iščemo novih Članov in članic. Saj naša jednota nudi vse, če ne več, kot katera druga slična organizacija. Zdrava finančna podlaga garantira vsakemu članu in članici, da bo dobil ali dobila vse, do Česar je opravičen in opravičena. Vsa dosedanja točna izplačila kažejo, da je jednota izpolnila vse svoje obveznosti. Torej prav lahko nagovorite svojega prijatelja, soseda, naj pristopi v K. S. K. Jednoto.
! j111 .......IlTTljH jlimitmin mniinnia 111H 52 27610 Joaeph Mtrv.r ......
LS. Li
TManmUmm ▼ Joitote. Jjta a. afrOa, UN. feknrportrmua ▼ JolMn. fflW Tinirt^ AM 11. juMrjt, UN,
QLAVNI URAD: Ml N. OHtOAOO BT, JOLTTT. ILL Telefon t glavnem uradu: Jollet 5448; stanovanje gl. tajnika: 9448 Solventaost: 1I9J0%
Od ustanovitve do 31. oktobra. 1939 znaSa skupno izplačana podpora $7,267,037
Častni predsednik: frank opzka. north chioaoo. ill. „ 4 ^ olavni odborniki
Olavnl predsednik: JOHN OKRU, »7 Kast tr St, Pueblo, Oolo. Prvi podpredsednik: JOHN ZEFRAN. >723 W. 15th St. Chicago, m. DrugI podpredsednik: MATH PAVLAKOVIOH. 4718 Hatfield 8t. Plttsb'gh, Pa Tret* podpredaednlk: JOSEPH LEK8AN, l*J-22nd Si. N. W^BarbSSl O
Četrti podpredsednik: MXKX CERKOVNIK. P. O. Bok M7. By. Minn. Peta podpredsednica: JOHANA MOHAR, 1138 Dillingham Ar*. Sheboygan Wisconsin.
fiestl podpredsednik: GEORGK PAVLAKOVICH. 4673 Pearl 8t., Denver Oolo Olavnl tajnik: JOSIP ZALAR, 361 N. Chicago St.. Jollet, 111. Pomožni tajnik: LOUIS ŽELEZNIKAR, 351 N. Chicago, 8t„ Jollet, m. Olavnl blagajnik: MATT P. SLANA. 351 N. Chicago St.. Jollet, 111. Duhovni vodja: REV. MATH BUTALA. 416 N. Chicago St, Jollet, Eli Vrhovni «dravnlk: DR M P. OMAN, 6411 St Clair Ave, Cleveland. O
NADZORNI ODBOR Predsednik: OEOROE J. BRINCE. 716 Jones 81, Eveleth. u^« I. nadzornica: MARY E. POLUTNIK. 1711 E. 30th St, Loraln. O. n. nadzornik: FRANK LOKAR, 1852 Hawthorne St, Pittsburgh, Pa. in. nadzornik: JOHN FEZDIRTZ, 773 E. 156th St., Cleveland. O IV. nadzornica: MARY HOCHEVAR, 21341 Miller Ave, Cleveland! O.
FINANČNI ODBOR FRAifK J. GOSPODARIC, 300 Ruby St, Jollet, 111 MARTIN SHUKLE, 811 Avenue A, Eveleth, Mlnn. RUDOLPH G RUDMAN, 400 Burlington Rd, Wllklnsburg, Pa.
POROTNI ODBOR JOHN EECMAN. 1102 Jancey St., Pittsburgh, Pa. AGNES GORIŠEK, 5336 Butler St., Pittsburgh, Pa. JOSEPH RUSS, 1101 E 6th St.. Pueblo, Colo. JOHN OBLAK, 215 W. Walker St., Milwaukee, Wis. WILLIAM F. KOMPARE, 9206 Commercial Ave, So. Chicago, 111.
UREDNIK IN UPRAVNIK GLASILA IVAN Z DP AN, 6117 St. Clair Ave, Cleveland, O.
VODJA ATLETIKE JOSEPH ZORC, 1045 Wadsworth Ave, North Chicago, 111.
Vsa pisma ln denarne zadeve, tikajoče se Jednote, naj se pošiljajo u> glavnega tajnika JOSIPA ZALARJA, 351 N. Chicago St, Jollet, IU.; dopise društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na GLASILO K. 8 K. JEDNOTE. 8117 St. Clair Ave.. Cleveland. Ohio.
(if
%
MGRADE V JUBILEJNI KAMPANJI K.-S. K. J.
NAC HAD L ZA ODRASLE:
Nagrade sa nove člane odraslega oddelka: Za $ 250.00 zavarovalnine _________________________9 1.00
Za $ 500.00 Za $1000.00 Za $1500.00 Za $2000.00 Za $3000.00 Za $4000.00 Za $5000.0«
2.00 ___4.00
___ 6.00
___ 8.00
___12.00
_____ 16.00
_____ 20.09
NAGRADE ZA MLADINSKI ODDELEK:
Za vsakega novega člana (ico) "A" in "B" razreda ali certifikata $1.00. Za 20 letno zavarovanje "FF razreda so določene sledeče denarne nagrade:
Za $ 250.00 zavarovalnine __________________________J Ž.00
Za $ 500.00	M	________________________ 3.00
Za $1000.00	"	.....................4.00
NAGRADE ZA POSAMEZNIKE:
.5 članov (ic). ki bodo v tej kampanji dosegli najvišjo zavarovalnino nad $35,000.00 se bo povabilo kot častne geste gl. Jednotinega odbora na prvi letni seji v novem JoJ-iotincm gl. uradu meseca januarja 1940.
V slučaju da bi tozadevni skupni stroški znašali manj kakor $100.00, bo dobil dotični zmagovalec ali zmagovalka razliko do $100.00 v gotovini izplačano.
NAGRADE POSAMEZNIM DRUŠTVOM:
Denarne nagrade za krajevna društva) Odrasli oddelek:
Za 5 članov ..............................................J$ 5.00
Za 10 članov ------------------------------------------ 12J»
Za 15 članov ................................—_________ 22.50
Za 20 članov __________________________________________ 35.00
in za vsakih 5 članov več .........-.................$10.00
Mladinski oddelek:
Za 5 članov ................................................$ 2.00
Za 10 članov .............................................- 4 50
Za 15 članov .................................................- 7.50
Za 20 članov ________________________________________________ 11.00
in za vsakih 5 članov več ............................$ 4.00
Nagrade v gotovini za posameznike in društva se botto šele potem izplačale, ko je novi član (ca) vplačal ze S svojih mesečnih asesmentov.
DRUŠTVA. KI BODO ZMAGALA:
Društva, ki bodo popolnoma ali v celoti dovršila ?vojo zgradbo pred zaključkom kampanje, se bo vpisalo na KSKJ. častno ploščo, ki bo za stalno izobešena pri glavnem vhodu novega Jednotinega urada na Sol-Ko N. Chicago St, Joliet. Illinois.

0
1ZPI
Dr. St. 3 3 3 3
3
4 4 4 4 4 4 4
4
5
5
5
5 5 11 11
14 14
14
15
16 16 16 17 20 20 20 20 20 21 23 23 23
LAČANA CENTRALNA BOLNIŠKA PODPORA ZA MESEC OKTOBER, 1939
Qert.
št. Ime	Vsota ;
11225 Frank Zadel ..........S	14.50
6752 Joseph Klepec ............38.00
19558 Joseph Verbic ............38.00
253 Joseph Kiemencic	28.00
266 John Papich ....................4.00
13359 Mary Erchul .......30.00
1525 Edward Težak ............8.00
34236 Louis Ahcin ....................33.00
1803 Angela Cvetan ............32.00
2865 Anna Zobitz ................9.33
9189 Joseph Brula ................9.33
1455 Vida Papesh ................20.00
492 Rose Zallar ....................10.33
25G9 Rudolph Shebat ....	32.00
28698 Frank Kobilsek ....	28.00
7284 Aiex Sever ....................15.00
20741 Frank Ajster....................1100
22739 Anton Ajster ................28.00
2001 Dorothy Undesser	35.00
4702 Frances Zakovsek..	34.00
24009 Joseph Severinski..	29.00
2874 John Turk ............................26.00
259C6 Philip Crnkovich..	9.33
9970 Stefan Janderlic....	14.00
798 Rose Blatnik ................15.50
1172 Math Lushine................42.00
790 Johanna Stcfancich 27.00
16057 John Mocivnik ............10.00
30671 Rudolph Pcrich ....	12.00
7596 Alojzija Vlasich ..	28.00
2761 John Jelich ....................40.00
7596 Alojzija Vlasich ....	28.00
149C9 Mary Mesich ................29.00
2881 Mary Delach ................23,00
27S35 Frank Collarik ............28.00
D D600 Alex Collarik ...........28.00
DC6C0 A!ex Collarik ............22.00
1326-1 Martin Racki ................38.00*
30020 Anthony Maizel ....	22.00
25 18312 Joseph Modic ............26.00
25C2019 Peter Butorac ............11.00
25 28791 Steve Markalia ....	9.33
25 13636 Martin Boldan ............7.00
25 18239 Louis Zagar ................14.00
25 26708 Joseph Somrak ....	15.00
25 11767 Joseph Besenicar..	35.00
25 9459 Anton Osredka!- ....	3.10
25 1365 Joseph Opalek ............14.00
25 1382 Michael Setnikar ..	29.00
30 3C084 Albert Jerman ............28.00
30 15118 John Spreitzer ............28.00
30 4146 Mike Mihelich ............18.00
30 27155 Joseph Grahek ............16.00
30 28135 loseoh Zalee ................18.00
3") 27158 John Augustine ....	14.00
30 80 Jacob Grahek ................28.00
30 28149 John Butala ....................9.33
30 28150 Nick Saitz ........................28.00
30 1-PU John R. Sterbenz ..	9.33
1731 Louis Märkowski ..	17.00
4413 Johanna Pogorele..	14.00
650 Rozina Gore ................12.00
4413 Johanna Pogorele..	14.00
1731 Louis Markowski ..	28.00
7418 John Kosak ....................40.00
40	29488 Anton Gazich ................12.00
41	29491 John Mihelcic ............50.00
41 5438 Frank Struna ................19.50
45 13522 Joseph Sasek ................24.00
45 1399 Caroline Petek............40.00
<6 D48S8 Mary Grill ........................40.00
52D2183 Frances Allen ............30.00
52D14C9 Sophie Lekse ................30.00
52 32040 Joseph Turk ....................60.00
52 D1216 Mary Zupančič............40.00
52 C2649 Andrew Gabriel ....	3.55
52 D-177 Jacob Lekse ....................28.00
52 24509 Louis Mauser ............46.00
52 D-175 Yolanda Dezelan ..	14.00
52 D5035 Louis Medvescek ..	28.00
52 13975 Philip Loviscek ..	38.00
52 1 4351 Mary Mervar ............14.00
52 23199 Frank Zupančič ..	44.00
32 52 32 32 32 40
55DD830 Anna J. Volk 55D4I31 John Gornik ........
55 33132 Rudy Judnich -......
55 34313 Anton Piatt ..........
55 24268 Anton Bsyuk ________
55 16174 Mstt Zakrajsek ....
55D4649 Frsnk Saya ---------
55 18715 John Kuretich ......
55 6658 Joseph Gelobich ..
55	7144 Martin Russ ........
56	25452 John Zeleznikar ..
56 16512 Mary Fink ............
56 1590 Viola Kostrlnos ....
56 2481 Nellie Kostelic ......
56 34678 Angela Pódpechan 56 12905 Josephine Jakich .. 56 35235 Frank Kozlevcar .. 56 25452 John Zeleznikar ..
56 25749 Joseph Bozig ........
56 31661 John Lenarchie ....
56	26027 Frank Rems ..........
57	15391 Joseph Skrabe ......
57 23011 Peter Rotar ..........
57	31663 Louis Kump ..........
58	9008 Joseph Drolc ........
59	10963 John Kastelic........
59 3633 Frances Kvaternik
56 D4829 Mary Strah ..........
59 G-20 Mary Finnegan ......
59 21289 Anton Chos ..........
59 10963 John Kastelic ........
59 13363 Anton Fritz ..........
59 2529 Matt Kastelic ......
59 13988 Peter Junke ........
65 DD 123 Ignac Gorenc ......
65D2711 Fred Centa ..........
65 12147 John Wohlgemuth
65 11689 Stefan Turk ........
65D4967 Louis Jankel ......
72 D2538 Olga Perushek ......
72 304 Leopold Erchul .... 74 2706 Johanna Lach ......
74	3951 Tekla Perko ..........
75	7118 Joseph Kus............
77 D2267 Frank Novak ........
77 25768 Frank Oberzan .... 77 15063 Joseph Puchak ....
85	7868 Pauline Lerchbacher
86	17492 Frances Mrak ......
86 12187 Frances Stalich .... 83 25639 Charles Zgonc ......
93	D-635 Frank Marsich ......
93DD352 John Samsa ........
94	35065 Nellie Fritze! ......
94 1967 Pasco Mecca ........
94 35065 Nellie Fritzel ....'..
94	2018 Joseph Koscak ......
95	3035 John Subie ............
98 1485 Anna Klein ............
98 2153 Josephine Coop ....
101 D1146 Mayme Wack ......
101	C-528 Frank Zgonc ........
103 2977 Rose Sekula ..........
103 33556 Louis Moze ..........
103 21687 Lawrence Sechen ..
103 4975 Anton Hren ..........
103 17890 Johanna Recclj .... 105 FF-71 Josephine Lustik ..
105 FF--7 Anna Tusek ..........
105 1410 Agnes Cesark ......
105 F--38 Mary Sershen ......
108 3428 Anna Sraj ............
IC8 5708 Barbara Vranesic ..
108 8944 Anna Papesh ........
103 3513 Margaret Zalar .... 108DD711 Christine Hren .... 108 D4606 Mary Kunstek .... 108 168 Elizabeth Zupančič
108	1792 Rose Manee ..........
109	18223 Matilda Gajdos .... 109 14834 Katherine Shires ..
1C9 D1239 Mary Hriber ........
109 13412 Frrnces Vrecher ..
112 1348 »M4«y Cuchite ........
112 33057 Pauline Deyak ......
112 28290 Michael Papez ......
112	5055 Anton Grahek ......
113	30558 John Modic ..........
113 25645 Stephen Bohte ......
119CC-98 Albenna Mockevicus 119 5297 Catherine Colaric.. 122 29592 George Dec roo ......
122	24247 Bartol Jereb ........
I23CC329 Mary Perko ..........
123	34401 Anna Ponall ........
123	13104 Anna Guna ............
124	8556 Mary Zagar ........
124 28173 Joseph Kapsh ........
133	4250 Helen Marincic ....
H4 1475 Ursula Zeunik ......
234 D5135 Anna Fletcher ......
134	4685 Theresa Luzar ......
134	4685 Theresa Luzar ......
135	31994 Frank Pike ..........
135 395 Anton Erchul ........
135 27CO Martin Godec ........
139 7983 Mary Setina ..........
147 10420 Julia Harambasic..
147 2552 Anna Vinski ..........
152 34569 Catherine Pavelic.. 152 9940 Kate Markovic .... 152 29899 Joseph Vukovic ....
152 15243 Mary Vukovic ......
152 4284 Matt Grdic ............
152 15781 Anna SuFter ..........
152 19810 Matt Colaric ..........
152	9078 Michael Crnic ......
153	12300 John Cadez ........
154	20649 Frank Muhich ......
156 10927 Mary Tekautz ........
156 C3340 Christine Zuzek ....
156 5852 Mary Sonchar ......
156 11985 Angela Mlakar ......
156 7681 Johanna Lipovetz..
156 1289 Mary Panjan ........
156 33837 Mary Vuchetich ..
156 10927 Mary Tekautz ......
156 C3340 Christine Zuzek ....
156 5852 Mary Sonchar ......
156 7409 Ursula Rues ..........
156 1711 Barbara Zuzek ......
156 7681 Johanna Lipovetz..
160 D25C6 Mary Bolfeta ......
160 17126 Margaret Sajnich..
160 92P9 Johanna Turk ......
160 9129 Gertrude Zagar .... 160 16732 Mary Vodopivac .. 163DD213 Virginia Vucic ....
162 16839 Scpnie Ehrbar ......
162 10979 Josephine Jeraj ..
162 16735 Mary Brodnik ......
162 10630 Frances Hrovat ....
162 15C85 Anna Jelenic ......
162 12570 Marion Kuhar ......
162 10843 Elizabeth Pozarelli 162 1593 Helen Petkovsek
Zulich ....................
162 8472 Mary Virant ..........
162C2241 Dorothy Sternisha..
162 34716 Mary Mahne..........
162 8076 Mary Zupančič ....
102	10743 Mary Lenarsic ......
162 1981 Agnes Perko ........
162 12502 Rose Zupančič .... 162 D2163 Anna Klancar
162 15721 Josepha Mismas .. 162 8066 Frances T.mperman 162 9438 Johanna Blatnik .. 162 12442 Frances Zskrajsek
162 9162 Ursula Trtnik ......
165 32841 Mary Sekula ........
165 1C938 Anna Bizjak ........
165 9686 Mary Fedran ......
165 16644 Helen Gorichar ....
165	!6?.65 Ella Dolenshek ....
166	11154 Lucille Grahovac ..
30JOO f66 0442 Matilda Nikslch .... 24.00 166 9442 Matilda NIksic .... 66 14154 Lud ne Grahovac ■
15.00 16.00 28.00 24.00 22.00 34.00 11.6C 12.00 31.00 10.33 30.00 30.00 30.00 9.00 24.00 17.00 10.33 20.00 14.50 40.00
15.00 14.00 11.00
167 32518 Mary Kotnik ................16.00
69 32873 Ann Sedej ............................ji.oo
69 C3241 MlWred Mah ................13.00
69 D--24 Anda Pazun ................18.00
69 16559 Josephine Baron ,	35.00
69 1924 Frank Eržen ................12.33
69 15686 Joseph Konchan ,	18.09
69 27935 Frank Kovacic ....	35.00 69 D1678 Mary Milatovic .... 3.50
69 D-804 Frances Lovko............35.00
69 26162 John Hrovat _______ 7.50
169 12549 Julia Struna ....................30.00
169 D2736 Mary Formich
11.63
169 D-385 Frank Okicki ........ 37.00
169DD897 Mike Drensek
169 D-24 Anna Pazun .......
169 16559 Josephine Baron 169 25401 Frank Stefancic 169 C1924 Frank Erzen
7.00.169 13819 Antonia Svigelj
6.00 O.isO 3.00 32.00 9.33 13.00
Vatikansko mesto
(Po Catholic Digrest.)
Mesto Vatikan, kjer je pre-stolica naše sv. Cerkve, obsega samo 108.7 akrov zemljišča (1.6 kvadratne milje) in šteje okrog 1,000 prebivalcev. Ta papeževa državica z Vatikanom je povsem samostojna in neodvisna ali povsem ločena od italijanske kraljevine. Ima svojo vlado, svojo armado, policijo, denar, pošto, znamke, železnico, sodni jo, ječo, tele-
13.33 169 27935 Frank Kovacic ...... 25.00 fensko centralo, svojo
20.03 169 32643 Louis Kraus
14.00 169 D2736 Mary Formich ......
29.00 169 31062 James Kastelic ....
28.00 169 DD897 Mike Drensek ......
30.03 169 12011 Mary Okicki ..........
30.00 169 D-385 Frank Okicki ........
28.00:172 10122 Rozalija Zakrajsek 17.00 ! 172 10117 Jennie Samich ....
40.00 172 26426 Anton Golic ..........
172 24099 John Cimperman .
173 13919 Johanna Suris ...... 24.00
28.00 14.50 21.00 20.00
10.00 30.00 15.00 35.05 10.00 21.50 28.00 19.00 26.00 18.00 20.66 28.00 14.00 35.00 29.00 26.00 20.00 76.00 27.00 58 00 20.00 21.00 67.00 30.00 21.00 7.00 30.00 32.00 16.00 20.00 35.00 27.00 30.00 40.00 38.00 30.00 19.26
19.26 203 35639 Mary Petek 20.00 ¿03 15763 Angela Janezich .... 21.42 2G3 33345 Margaret Klun ....
19.26 203 15291 Gertrudč Lah ........
7.30 208 14194 Katherine Mufich.. 16.42 210 16109 Anna Podobnik ..
30.00 211 1904 Mary Anzelc ........
34.00 213 19381 Louis Marold ......
30 00.213 27884 Frank Popich ......
33.v0 214 28512 Carl Princic ..........
32.00 218 3299tJ Mary^ FOipas ........
80.00 218 14705 Helen Lenarsich ..
31.00 218 14725 Agnes Lokar ........
28.00 2I9DD937 Mary Zdesar ........
219 31144 Joseph Kusar ........
219DD772 Jane Ljubi ............
219 1)1133 Anna Tekavec ......
226 31332 Anton Klancar ....
12.00 9.33 22.00 41.00 11.00 28.00 9.33 16.00 16.00 9.33
173 12720 Anna Saffran
176 17618 Mary Samida ........
176 15201 Mary Lopatka ......
176 17504 Joseph Petricevich 183 3693 Rud. Rosenberger.. 183 3700 Emma D. Grosdeck 183 4431 Andrew S. Clay .. 185 1810 Anna Lunder ........
185 13032 Frances Ulager ....
188 D4566 Jennie Zele ..........
188 26996 Joseph Mlinarich.. 188 35173 Anton Zupančič .... 190C2202 Josephine Mauser.. 190 16037 Rose Hranchak ....
190	17350 Mary Jelnikar ......
191	23 Alphonse Troha ....
191 13201 Felix Novinc ........
191 12894 Frances Zagorc !... 191 C2827 Anton J. Tekaucich
191 29067 Ernest Vodnik ......
191 12574 Mary Darovec ......
193 12577 Alice Laurich ........
193	2087 Helen Arh ............
194	D420Ö Anna Stinespring.. 194 D1562 Agnes Bostjancic .
194 D3717 Anna Ducsaj ........
194 D1817 Angeline Hervol ..
194 13165 Jennie G!azar ......
194 13314 Rose Krall ............
196 13835 Agnes Semeja ......
196	D-293 Helen Skerjanc ....
197	13601 Frances Stuckmeyer
197 26626 Jacob Rupar ......
197 K3C35 Johanna Justin ....
197	13035 Johanna Justin ....
198	13187 Julia Modetz
38.00 30.90 58.00 29.00 28.00 64.00 1600 30.00 14.00 32.00 40.03 32.03 21.03 30.00 40.03 11.00 19.00 25.03 28.00 28.00 28.00 30.00 34.00 30.00 22.00 8.C0 22.00 17.50 35.00 33.00 9.66 27.00 14.50 40.00 11.03 28.00
198 *I3187 Julia Modetz ........ 29.20
202	13344 Rose Prijanovich..
203	31925 Angela Marench ..
21.03 7.00 10.71 27.13 14.03 23.00 30.03
29.00 38.00 18.00 20.00 18.0) 14.00 37.00 17.00 23.03 33.00 32.00 54.00 31. C3 20.03 28.C3 17.03 28.00 17.00 30.00 34.00
26.00 23.03 14.00 33.00 11.00 9.33 19.00 33.00 17.C0 27.03 5.00 56.00 28.CO
20.50 19.00 27.00
8.00 10.00 33.C0 16.00 31.00 40.00 16.00 30.00 20.00 13.00
46.001
21.42 18.55 34.00 37.00 19.26 28.55 20.00 10.00 27.84 24.26 20.00 10.35 18.00 16.42 14 00 40.00
radio
postajo in krasen vrt. Vatikanska država torej lahko izdaja svoje potne liste in-potrjuje vizeje. V tem mestecu se nahajajo poslaniki 80 različnih tujih vlad in tako ima tudi Vatikan svoje legate in poslanike po celem svetu. Papeževa država je bila zopet priznana na podlagi lateran-ske pogodbe z dne 14. maja, 1929.
Kar S3 tiče mehaničnega ustroja, je Vatikan najbolj moderno mesto na vsem svetu, kajti ondi lahko vidite in najdete vse najbolj prikladne in moderne naprave. Po cestah Vatikana vozi dnevno nekaj nad 100 avtomobilov novejšega izdelka. Tudi najmočnejšo radio oddajno postajo imajo v Vatikanu, katero je zgradil znani G. Marconi, izumitelj brezžičnega brzojava. Dalje je na razpolago na vatikanskem letališču moderen aero-plan. V pisarnah Vatikana rabijo pisalne stroje, diktafone, zvočnike, v a c u u m aparate, Diesel motorje, električne vzpenjače, tiskarno, generatorje in svojo lastno elektrarno. Leta 1930 je naša Ameriška telefonska in brzojavna družba ondi napeljala telefonsko omrežje, ki se razteza v daljavi 270 mili. Telefonskih aparatov je ondi nad 1,000, torej za vsakega vatikanskega stanovalca eden. Šice telefona segajo ponekod skozi 15 čevljev debelo zidovje. Od tukaj se lahko telefonira na vse strani sveta.
Najbolj važne stavbe tega mesta so Vatikanska palača in pa bazilika sv. Petra. Vatikanska palača zavzema 3,000 sob in raznih dvoran, izmed katerih so ene tako velike, da gre vanje lahko od 2,000 do 3.000 oseb. Pripetilo se je že, da je kak papež sprejel v avdijenci do 15,00 romarjev na en dan. Hiša, kjer stanuje papež obstoja iz sob in različnih galerij, kapelic, sprejemnih dvoran, apartmentov in pisarn. Izmed teh so največje Clemen-tine dvorana, konzistorijska, Ducal in Royal dvorana.
Vrednost umetnin, slik, kipov itd., kateri se nahajajo v vatikanski palači, se ne da preceniti. Gotovo najlepša je Sistinska kapela, kjer se vfši-jo volitve novega papeža. Da je sla v n i italijanski slikar Michelangelo dovršil samo strop te kapele, mu je vzelo štiri leta dela. V četrtem nadstropju tega poslopja stanuje papež, v tretjem nadstropju ima pa svojo privatno sprejemno sobo za avdijence posebno odličnih obiskovalcev. V tem poslopju stanuje tudi papežev državni tajnik kardinal Maglione, potem njegov namestnik, ali podtajnik in cerkveni prelati, ki tvorijo sv. Stolico.
Bazilika sv. Petra ima prostora za 70,000 vernikov. V nji se nahaja 700 lestencev z Kmetje v Indiji imajo čudno 15.000 električnimi žarnicami, navado pri molži krave. Pred- Tudi pročelje te cerkve in zu-
226 29080 Ignac Slapnik ..... 23.0.)
232 16890 Anna Schanck ......
235 823 Emily Bogdanovich
10.031236 851 Ellen Hupke ........
14.001236 31171 Jacob Lausin ......
7.50 | 242 D4601 John Fabyanieh .... 6.50' 243 D2830 Ann Casserman ....
40 00,243 15874 Frank Beg ............
15.03! 251 D1535 Theresa Macur .... 30.03
Skupaj ....................................S8.484.67
JOSIP ZALAR, glavni tajnik.
32.03 31 .CO 31.00 49.00 27.03 21.03 8.00 27.81
Razne» prireditve Jed notinih druitev
25. novembra: Plesna veselica društva sv. Družine, št. i42oi 109, West Alitjuippa, Pa., v
to rw-> ' o i_____v. , ,
¿o. novembra: Plesna veselica društva Matere Božje Lurške, št. 246, Etna, Pa., v Hrvatski dvorani, 110 Bridge
Plesna vese-Barbare, št.
28 001 Slovaški dvorani. 9.33 9_ 15.00 26.00 37.00 40.00 51.00
33-00 i nj ,
13.33 i Street.
25.	novembra:
lica društva sv. 13.00 40, Hibbing, Minn., v italijan-
Tfi (>A
¿goo ski dvorani na E. Howard St.
26.	novembra: Card party skupnih ženskih društev Joliet, 111., in zvečer v Slovenia dvorani v korist cerkve sv. Jožefa.
30. novembra (Zahvalni dan). Družabna zabava društva Friderik Baraga, št. 93, ^8 55 Chisholm, Minn, v Sartori *9.63• dvorani na Central Ave. 16.00! Ostala društva, ki iniajo t-sezono tudi kakšno priredita na programu, naj nam izvoli j« to naznaniti.—Uredništvo.
no začnejo molziti, kanejo nekaj vode v žehtar, češ, da. krava ne bo dala mleka, če sliši glas curka na prazno dno žeh-tarja. Tako imajo med molžo ,tfW tudi kravinega teleta priveza-56-00 nega h glavi krave; če pa tele rabilo tri milje dolge žice, pogine, ga pa nagažejo in ta- 5.000 svetilk, 2.500 bakelj in 31.50 kega držijo pred kravo.	15 ton loja. Tako delo pri
nanji del se ob redkih sluča iih krasno razsvetli. Tako je bila ccrkev sv. Petra J7. maja, 1925 najlepše ožarjena ob ka-
nonizaci.ii Male Cvetke sv. Terezije. V ta namen se je po-
cerkvi vrtijo takozvani "San* pietrini" že leta in leta, ali od roda do roda. Cerkev se na tak način razsvetli tudi ob kronanju, ali pa ob smrti pa peža. Vse potrebščine za razsvetljavo s6 že stoletja shra njene v velikih podzemeljskih shrambah cerkve sv. Petra.
Drugo zanimivo poslopje tega mesta je palača Belvedere, moderna apartment stavba, kjer stanujejo vsi papeževi nastavi jenci a 1 i uslužbenci, stanovanje, kopeli, gorkoto in razsvetljavo imajo prosto.. Dalje se nahajajo ondi lepe nove barake za papeževo častno stražo, ki šteje 200 mož, večinoma doma iz Švice; vsak izmed teh je najmanj šest čevljev visok; te barake je dal postaviti pokojni papež Pij XI. Nihče drugi, razen teh stražnikov nima pravice stopiti v te barake. V Vatikanu se nahaja tudf krasno, moderno poštno poslopje in pa gostilna ali bara, kjer se pa toči in prodaja samo kava in mehke pijče. Potem najdete v Vatikanu lepo urejeno lekarno, toda ne po našem ameriškem načinu urejeno, ampak se v nji prodaja samo zdravila. Poleg teh, že navedenih poslopij so ondi tudi razne delavnice in ena tkalnica za preproge, katere upravljajo nune. Farna cerkev vatikanskega mesta je cerkev sv. Ane.
V nobenem drugem mestu na svetu niso razmere in življenje za delavce boljše, kakor v Vatikanu. Vsi uslužbenci tega mesta imajo prosto stanovanje, luč in kurjavo, tako se tudi ondi ne plačuje nobenih davkov. Zaradi tega ne poznajo v Vatikanu nobenih stavk ali delavskih sporov; saj vendar vsak papež priporoča socialno pravico in isto tudi izvršuje. Plače delavcev sicer niso tako sijajne, toda vsak delavec ali nameščenec je zadovoljen s svojim položajem, da lahko brezskrbno in udobno preživlja sebe in svojo družino. Vsi stanovalci Vatikana imajo tudi prost dohod v Rim. oziroma v italijansko ozemlje. -o-
Napoleon v strahu
dvoma linčala.
Napoleon ni nikoli pozabil tega dne, saj je bil najhujši, kar jih je kdaj doživel. Vso pot se je oglasil zdaj ta zdaj oni in mu je zabrusil kako psovko, a v vasi O r g o n pri Avignonu ga je vse prebivalstvo ogorčeno sprejelo. Ko se je bil cesarski sprevod krog ene popoldne približal tej vasi, soaNapoleona sprejeli kliči: ,'Dol z roparjem in morilcem!" Drugi so klicali: VSaj tej hudobi ne bomo ničesar hudega prizadejali, le po kazali bi mu radi, kako ga imamo radi!"
Ondi, kjer so premenjali konje, so mu obesili čez pot njemu podobnega sla m n a t e g a moža, ki je bil ves v krvi in je visel na vislicah, nad njim pa je bila tablica z najhujšimi psovkami. Ljudje so se ko blazni vrgli na kočijo, kjer sta sedela Napoleon in veliki maršal Bertrand. Vpili so: "Odprite vratica in izvlecite ga ven! Odrežite mu glavo, raztrgajte ga na kose!" Dobro, da so bila vratica zaklenjena, sicer bi se bila zgodila nesreča. Le s težavo so mogli naprej.
Ko je bil Napoleon že zunaj vasi, se je preoblekel v uniformo avstrijskega vojaka, saj so ga opozorili, da se bodo taki dogodki še ponavljali. Preoblečen je Napoleon zajahal poštnega konja, da je bil videti kot poštni sel. Niso ga spoznali, ko je jezdil skozi Sait-Canat do krčme Le Calade. Sem so čez čas prišli njegovi spremljevalci, ki so našli popolnoma strtega človeka. On, ki se je vsa Evropa tresla pred njim, se je moral obleči v po-tilijona, da ga ni prebivalstvo njegove lastne dežele na cesti ubilo.
Napoleonov adjutant grof Clam-Martinic opisuje ta strašni prizor: "Napoleon je bil bled in od groze spremenjen in glas se mu je tresel. Ni se mogel premagati niti vpričo svojih slug, niti iskrice moči ni sile ni bilo v njem, ves je bil uničen in popolnoma strt."
Dejali so, da se je celo jokal ; ves je bil iz sebe. On, ki je na bojiščih tolikokrat zrl smrti v oči, je bil spričobes-
Kateri dan je bil za Napo- nih ,judi brez močj Da b¡ ga
leona najbolj nesrečen? Ali je bilo to 22. maja, 1809, ko so Napoleona prvikrat premagali in ga prisilili, da je izpraznil vasi Aspern in Esslingen? Ali pa je bilo 25. novembra, 1812 v Rusiji, ko se je s svojo or-
nikjer ne spoznali, se je preoblekel v uniformo svojega ad-jutanta, se pokril s čepico pruskega komisarja in se zavil v plašč ruskega generala Šuvalova. Tako je Napoleon potoval dalje in dospel 24.
jaško armado bližal reki Be- aprila 1814 v Saint-Miksimin
rezini in je videl, da so Rusi pri Borisovu uničili edini most in je šele po hudih bojih mogel priti čez nov prehod, ki so ga napravili v naglici? Ali pa je bilo mogoče 18. oktobra. 1813, ko je izgubil bitko pri Lipskem in bi ga bil sovražnik skoraj ujel? Ali pa mogoče dne 18. junija. 1815 pri Waterloo, kjer je zbral vse svoje zadnje sile in je tudi to bitko izgubil?
Vsi ti dnevi so bili za Napoleona hudi, vendar ni doživel v njih svoje najstrašnejše, naj-bridkejše ure. Prav drugačen je bil tisti dogodek, ki je bil najstrašnejši vsega njegovega življenja: tedaj, ko ga je napadla razjarnjena množica pobesnelih ljudi.
Bilo je 25. aprila, 1814. Pred nekaj tedni se je bil Napoleon odpovedal francoskemu in italijanskemu prestolu. Kot! odškodnino za prestole skoraj vse Evrope, so mu zavezniki dali mali otoček Elbo. V družbi pičlega števila svojih zvestih in nekaj zastopnikov se je 20. aprila, 1814 podal na pot v izgnanstvo. Spočetka se na *poti ni ničesar posebnega zgodilo. Šele na deželi so začeli ljudje kazati svojo jezo nanj. Kar čudežno je bil Napoleon rešen smrti, saj bi ga bila razjarjena množica brez j
Cez nekaj dni se je vkrcal za na otok Elbo.
Poskus je naprpuil
Pri Tratarjevih je silno razburjenje. Mamičin ljubček, Dore, kriči na vse pretege. ' V ušesu mu tiči zrno fižola, ravno pravšno, da ga ni mogoče potegniti ven. Zdravnik seveda to z lahkoto opravi. Dore pove, da mu je zrno zataknil v uho njegov bratec Miško. Ko mama Miška zaradi tega pokara, ji pravi Miško: "Veš, mama, samo poskusiti sem hotel, če je res, kar ti vedno praviš, da gre pri Doretu vsaka stvar pri enem ušesu noter, pri drugem pa takoj ven."
CE BI VSAK STORIL SVOJO DOLŽNOST
V te i kampanji, ki se je pričela pri naii jednoti 2. a p Kil a in ki obeta biti naj-uspe k nejka kampanja, kar Hino jin ie imeli, bi bil us-fli h brez dvoma 100 če bi si vsak član in vsaka Članica na&c jednote rzela za fjeslo: r~rtk član in vsaka članica ttnj pridobi r tej kampanji rv.T» rnrpa novega č!nna ali
GLASILO K. S, K. JEDNOTE, NOVEMBER! 22, 1089
■ ■ ■ ■............it—"*•""•*"••	i ■■■ » i —
y. Sueški prekop
Merska pet v starem veku
Sredozemsko morje je bilo skozi ves stari vek in globoko v srednji ves "središče sveta." Egipčani, Feničani, Kartažani. Grki se zapovrstjo izmenjavajo kot glavni mornarji in trgovci. Obzorje Sredozemskega morja skušajo polagoma razširiti. En izhod je skozi '¿Her-kulove stebre"—Gibraltar. Toda v#tej smeri ni nobenega privlačnega središča. Anglija je bila še v Cezarjevem času popolnoma divjaška. Na vzhodu pa so močna kulturna središča: za Arabijo ležita Mezopotamija in Indija, Sinajski polotok je najbližja skupna točka Afrike in Azije proti Evror pi. Cesta iz Azije v Afriko pelje preko njega. Sinajski polotok spaja te dve celini. Ali ker je že v starem veku morje bilo vezalo ljudi kot kopnina, ni čudno, da so že takrat prišli na misel o napravi morske poti iz Sredozemskega morja na Vzhod.
Že v 14. stoleju pred Kristusom sta poskušala egiptovska faraona Setos I in Ramses II napraviti prekop od Nila na jezero Timza, od tam pa do Rdečega morja, da bi mogla svoje la d j e v j e prevažati iz enega morja v drugo. Ta prekop je najbrž propadel zaradi malomarnosti. Šele v 7. stoletju pred Kristusom so začeli graditi kanal od Bubastisa na Nilu do Patumosa v Arabskem zalivu. Ker bi po neki prerokbi moral kanal služiti barbarom, Feničanom, ga niso dovršili, čeprav je 12,000 ljudi z življenjem pl a č a 1 o gradnjo. Končal ga je nazadnje Darej Histapis (521-486 pred Kristusom), Ptolomejci pa so ga dalje izpopolnjevali. V Kleopa-trinem času je bil že zasut, a za časa Trajane spet popravljen. Ob propadanju rimskega cesarstva in preseljevanja narodov se o njem nič ne sliši. Arabci, napredno trgovsko ljudstvo, so imeli posebno korist od zveze Egipta z Rdečim morjem. Zato je Anos, voj skovodja kalifa Omarja, obnovil kanal do Rdečega morja. V glavnem so ga uporabljali za prevažanje žita. V 8. stoletju po Kristusu je bil prekop spet neuporaben. • Benečani so večkrat nameravali obnoviti prekop, da s tem okrepe svojo trgovino, ki je mnogo trpela zaradi dolge poti okoli Rta dobrega upanja (v Južni Afriki). Nemški filozof Leibnitz je pisal o vprašanju prekopa francoskemu kralju Ludoviku XIV. Sultan Mustafa in voditelj mamelukov Ali Bej sta se prav tako zanimala za načrte o kanalu. Vse zastonj. V začetku novega veka je bilo za take načrte še manj -upanja, ker je Sredozemlje nehalo biti središče sveta. Glavna trgovska pota so se prestavila na Atlantiki ocean. To je doba velikih odkritij in velikih mornarjev. Kdo bi se tedaj brigal za Suez!
Novo življenje
Evropa je postala v 18. in 19. stoletju kolonizatorska sila. Angleška osvaja Indijo, Avstralijo, dele Afrike in koncesije na Kitajskem. Francija se useda v Indokini. Promet z vzhodno Azijo postaja vedno večji. To niso le pustolovska osvajanja in navadno ropanje, ampak se uvaja redna trgovina. Pot okoli Afrike je «dolga in draga za vedno poslovanje. Vojna in pospešila graditev nujno potrebnega prekopa. Napoleon se ni zadovoljil samo s "kontinentalnim bojkotom" Anglije. Imel je daljnošežnejše načrte: Anglija je pomorska država, njen "biser v kroni" za pamike, a za praktike glavni vir dohodkov je bila — Indija. In Napoleon se je odločil, da napade Anglijo v Indiji. Za to je izbral najkrajšo pot — skozi
Egipt. Zato je naročil inženje-rju Lepereju ob času s pripravami. Uspeha ni bilo. Postavili so celo vprašanje, če je naprava prekopa sploh mogo-¿a, ker je prišel Lepere do napačnega rezultata, da je površina Črnega morja za 9,90 m išja od Sredozemskega. Na-irti so propadli za 50 let.
Leta 1841. so angleški oficirji dokazali Leperovo napako.
Leta 1847. in 1855.-56. začne avstrijski državljan Negrelli preiskovati ozemlje. Na podlagi teh raziskovanj predloži neki komisiji v Parizu svoj, skrbno sestavljeni načrt (1856). Načrt so sprejeli leta 1858. Negrelija je egiptovski podkralj Said imenoval za glavnega nadzornika sueških del. 1. oktobra leta 1858. je Negrelli umrl.
Veliko delo Ferdinanda# .
Lessepsa.
Vse Negrellijeve načrte je takoj kupil francoski inženjer Lesseps. Ustanovil je delniško družbo za napravo kanala pod naslovom "Compagnie univer-salle du canal de Suez." Kapital 200 milijonov frankov se je vpisoval v 400 tisoč delnicah po 500 frankov. Odziv na vpisovanje je bil velikanski. V manj kot mesecu dni so proda li 314,494 delnic. Nad 200,000 delnic je ostalo v Franciji, 96,-000 jih je vzelo osmansko ce-carstvo (Egipt je bil v tem čafu še pod turško nadvlado. Anglija, Avstrija, Italija, Ru sija in Združene države so se držale popolnoma na strani. Ostanek 85,000 delnic je vzel egiptovski podkralj Said paša.
Družba je dobila koncesijo od egiptovskega podkralja za 99 let, potem pa pride kanal v egiptovsko last. Lesseps je odšel v Carigrad, da dobi dovoljenje turškega sultana, toda angleška diplomacija mu je motila račune. Strah pred Napoleonom je bil še vedno močan. Pozneje je lord Pal-merston izjavil Lessepsu, da je po mišljenju britanska vla de tak kanal nemogočost, in če bi ga naredili, bi ogražal brir tansko morsko premoč. In to bi pomenilo vmešavanje Francije na Vzhodu. Zaradi tega je dal sultan dovoljenje šele leta 1866.
Lessepsov načrt je bil: pre kop-Port Said—Suez.
25. aprila 1859 so zasadili prvo lopato v Port Saidu, na severnem koncu prekopa. Po pogodbi z Egiptom so morali zaposliti samo domače delavce oziroma mora Egipt preskrbeti delovne moči. Ponovil se je primer iz časov faraona. Neka: smrt je grozno razsajala med egiptovskimi falahi; nazadnje jih morajo zamenjati evropski delavci.
Obseg dela je bil velikanski. Leta 1862. je družba uporabljala 1800 velblodov, od tega 1600 samo za donašanje pitne vode za 25.000 delavcev. Šele decembra 1863 so napravili kanal za sladko vodo iz Nila. S tem so prihranili na leto 3 milijone frankov. — 28. marca
prihranjene s pomočjo tega kanala. Pot iz Evrope v Azijo se je skrajšala skoraj za polovico. Od Hamburga do Bomtoaya (Indija) je mimo Rta dobrega upanja 11,220, skozi Suez pa 6,420 morskih milj. Pot je skrajšana pov-orečno za 45 odstotkov. Celo iz Amerike, z njene vzhodne obale, iz Nc-wyorka, je na Kitajsko bliže skozi Suez kakor skozi Panamo, na Japonsko sta oa obe poti skoraj enako dolgi.
Promet skozi kanal je bil vedno večji, svetovna trgovina se je vedno bolj razvijala; Ev-rppa je bila do svetovne vojne prva trgovska celina in majica velikanskih kolonij. Leta 1932. je bil promet skozi Suez naslednji: število ladij 5,032, netto ton 28,340,000, število potnikov, ki so plačali takso, 261,774. Povečanje prometa se najbolj vidi v vedno večjih do-mičkih. Danes spada Sueški kanal med najdonosnejša podjetja na svetu (razen oboroževalne industrije). Dohodki so znašali leta 1880. 42 milijonov frankov, 1. 1914. 125 milijonov frankov in leta 1927. 784 mil. frankov.
Borba za kanal
Kanal se je, razen onega angleškega nagajanja, mirno vodil, toda kmalu je izzval manjše in večje diplomatske borbe. Eno glavnih je bilo vprašanje pristojbine. Leta 1873. se je sestala v Carigradu mednarodna komisija, da bi regulirala cene, tarife, tonažo itd. Tu so določili pristojbino 10 frankov od registrske tone, toda ta pristojbina naj bi se sorazmerno z naraščanjem prometom nižala
Leta 1875. je kupila Anglija od egiptskega kediva 176,-302 delnic za 3,976,582 funtov. (To je do danes že osemkrat povrnjeno.)
Leta 1876. je Anglija sklenila z družbo pogodbo v zni tan ju taks, ker so največ angleške ladje vozile skozi kanal (skoraj 50 odstotkov). Angleški lastniki ladij se še nadalje borijo za znižanje taks Nekoč so celo zagrozili, da bodo napravili nov kanal.
Po prvotni koncesiji morajo biti pristojbine enake za vse narode. Posebne pogodbe so prepovedane. Kanal je kot "nevtralni prehod" odprl za ladje vseh narodov brez razlike. Vprašanje nepristrano sti je prišlo v težave leta 1881. do 1882., za časa egiptovske krize. Naslednje leto je poveljnik britanske sredozemske mornarice sir Garnet Wolseley za 4 dni ustavil promet skozi kanal. Končno so leta 1888 na konferenci v Carigradu podpisale Velika Britanija. Nemčija, Francija, Španija, Holandija, Italija, Rusija in Turčija konvencijo o Sueškem kanalu, da mora biti vedno svoboden in odprt, v času vojne ali miru, za vsako trgovsko in vojno ladjo brez razlike zastave. Velika Britanija je postavila neke pridržke, da priznava konvencijo le toliko časa, dokler ustreza položaju, namreč "sedanjem.u prehodne-
1869 se je združila voda iz ¡mu in izjemnemu stanju Egi-obeh morij.	! pta" — in dokler ne bo ovira-
16. novembra 1869 so kanal j la svobode angleškega udej-odprli prometu in takoj je za-1 stvoVanja. V angleško-franco-plulo 68 ladij iz Sredozemske-' ski pogodbi leta 1904. je Veli-ga v Rdeče morje.	|ka Britanija vendar izjavila,
Kanal je dolg 161 km, širok j da popolnoma pristaja na kon-60 do 110 metrov na površini, ¡vencijo.
na dnu 22 metrov, globok 8 metrov. Sčasoma so globino in širino povečavali. Vse delo je stalo 19 milijonov angleških
Leta 1900. zahteva družba od egiptovske vlade podaljšanje koncesije, a egiptovski parlament zahtevo odbije.
funtov sterlingov, ali okrog 95 ¡ V začetku vojne je proglasi-
milijonov dolarjev Zakaj je bil kanal zgrajen?
Pri gradnji Sueškega kanala sta bila važna dva povoda: neposreden in posreden zaslužek. To drugo, kar se imenuje napredovanje znanosti, tehni-
la Anglija svoje varuštvo nad Egiptom ter so obenem upravo in obrambo kanala prevzele britanske vojaške oblasti. Kanal je postal egiptovska bojna fronta, ki so jo branile angleške in francoske čete. Od-
ke in človeške civilizacije, je ¡pri je bil kanal samo zavezni-bilo glavna pobuda inženirjem, ¡kom in nevtralnim državam. Velikanske sile so bile namreč L. 1922., ko je Anglija prizna-
la neodvisnost Egipta, je zadržala nadzorstvo nad Suezom. Uprava kanala
Sueška družba je zasebna kapitalistična družba. V u-pravnem odboru je 1 Holan-dec, 10 Angležev in 21 Francozov. Od 10 Angležev 3 predstavljajo vlado, 7 pa ladjarske in trgovske koristi Velike Britanije, Francoska vlada v ;em popolnoma francoskem po-ljetju nima delnic, toda precej zasluži na pristojbinah (leta 1926. 27 milijonov frankov).
Italija zahteva sedaj mesto v upravi in znižanje pristojbin. Francoski list "Epoque" odgovarja na to, "da ima kanal mednarodni značaj, da je za vse enak in po tem ne more biti v službi korist katere koli posamezne države. Kanal je francosko delo, Egipt pa i-ma nad njim oblast. Sodelovanje v upravi kanala ni' odvisno od prometa ladij posameznih držav, ampak od sredstev, ki so bila za napravo kanala vložena." Anglija je namreč glede prometa na prvem mestu. Za njo pride Holandija, potem Nemčija, med tem ko je Italija po osvojitvi Abesinijé prišla na četrto mesto, pred Francijo.
Italija, ki se je zakasnila zaradi svoj ga počasnejšega po litičneg. uzvoja, da bi v kla sični , . kolonialnih osvajanj pograbila "svoj" del, zahteva danes svoje "mesto na soncu. Utemeljevanje njenih današnjih prizadevanj je izrazito njeno, lastna revščina in velikanski dobički sueške dražbe Vsestransko se pripravlja, korak za korakom, da izbere na jugodnejši trenutek. Munchen je pokazal pot. "Treba je obdržati mir tudi na Sredozemskem morju." Italijanska zah teva je danes naperjena proti Franciji. Kljub temu pa največ zadeva Anglijo. Za njo je Suez ne samo pot na Vzhod v Indijo, ampak tudi važna vojaška točka okoliških postojank. Preko kanala je zvezan Egipt z anatolsko, bagdadsko in hedžasko železnico. Onstran kanala se nahaja Arabija, ma lo dlje Mezopotamija, mosul-?ki petrolejski izviri. Vsa bliž nja okolica kanala je danes angleška last: Egipt (na vi dez ■ neodvisen), Palestina in Ciper. V zvezi s Suezom se odpira cela množica vseh teh vprašanj.
V Egipt?
Egipt, prihodnji last, a danes samo naslovni oblastnik, stoji popolnoma ob strani ob teh lisičenjih svetovne politike. Ni sodeloval pri angleško-italijanskem sporazumu v letošnjem aprilu. V nekem dodatku tega sporazuma se mu priznava "neodvisnost in suverenost." Gledano s tega raz-gledišča je razumljivo sentimentalno razmišljanje angleškega socialista Horabbina : "Narodi, ki se v današnjem času prizadevajo za neodvisnost, naj skrbe, da ne žive v pokrajinah, ki obvladujejo ta ko važne prometne žile, kakor je primer z Egiptom ali Irsko Anglija ne more dopustiti dejansko neodvisnost Egipta, ker on straži nad Suezom, ki je ključ njene poti v Indijo." B.
KRIK SMRTNE GROZE
Lugh še ni bil dolgo v Afriki, pa ni vedel, kako se mu je vesti / domačini. In ko je bival v -- .i .orski koči, ki je bila last Mtuheja in njegove sestre, in je bil v čakanju na prvi lovna leva časih preveč prijazen z zamorčevo sestro, je nekaj čudovitega doživel.
Nekega večera je prišel Mtube in dejal Lughu: "Zdaj vem, za leva, grem s teboj." Za vabo je prinesel mlado kozo s seboj. Lugh je korakal poleg Mtubeja, ki je nesel kožico na plečih, in prišla sta med samo grmičje. Čudil se
je, kako je bil zamorec silno močan in okreten. Ko nič je splezal s kbzo na drevo in dejal: "Tu je dober sedež, gospod, tu pride lev, dober strel, prav dobro glejte."
Lugh se je oprijel najnižje veje, da bi se povzpel na sedež. A tedaj je treščilo vanj, da je izpustil vejo in strmečih oči lopnil na tla. Mtube, zamorska deklica in lev, vse to ie v megli zaplesalo pred njim, nato je omedlel.
Ko je čez nekaj minut odprl oči in je bil še ves zmeden, se je zazrl v rumeno, okroglo luno. Že se je hotel pognati kvišku, zdaj že jasnih misli, ko je iznova telebnil na tla. Njegove roke so bile privezane na deblo drevesa.
"Dober prostor za leva!"
Lugh se je ozrl v črno, fe-ieče se lice, lice Mtubeja, ki ie čepel pred njim. "Kožica *e dolgo mekeče, lev kmalu oride. Mtubejeva sestra ni nič ^eč plesala pred belega moža. Mtubejev obraz se je nakrem-iil. Beli, močni zobje so šklepetali in se lesketali Lughu v oči. Tedaj je Lugh spoznal, da je zamorka spričo Evropca nedotakljiva. Mtubejev obraz ni izražal le besnobe, marveč tudi žalost.
"Mtube je vse videl." Mtube je divje mahal z rokami. "Mtube prišel domov, deklica v sobi. Mtube j ljubi belega moža, a beli mož krade Mtu-bejevo sestro. Zato prvi lev najprej požre kožico, potem še belega moža. A Mtube nič kriv gre nazaj k sestri."
Tedaj je kožica bolestno za-meketala. Obupno se je pognala naprej, a vrv jo je po tegnila nazaj, da je klecnila.
Mtube je sredi stavka pla nil kvišku, za hip obstal in prisluškoval. Mahcma je zahre-ščalo v vejevju. Mtube je za ječal in se stresel.
Tedaj je Lugh. brez sape in privezan na drevo, zapazil čr no senco, kako je šinila skozi goščavo in se z divjim mrmra njem in mogočnim zamahom vrgla na kozo. Videl je iskreče se luči rumene zverine, vi del Mtubeja, kako je silno po-?kočil in pobegnil. Kako je bežal, bežal, bežal . . .
Za trenutek je ležalo drge tajoče. rumeno truplo zverine na bedni kožici. Nato je hri Davo zagrmelo iz žrela, a ze lenkasto blesteče se oči so za sledovale bežečo senco črnega človeka. In potem, tedaj je bilo Lugha v njegovi onemo °iosti prvič v življenju resnic no groza, se je dvignila mo eročna mačka s tal in ko puščica šinila za živo. bežečo senco.
Lmrh je zamižal, vendar je še videl senco zverine, kako se ie vrgla na bežečega moža. Slišal je krik ° smrtne prroze. slišal ookanje kosti, ko je zamahnila silna šapa. Medtem ko ie bil sto metrov od njega Mtube, ki se je hotel maščevati za svoje Dravice, za grozno pojedino levu, se je vendar Lughu posrečilo, da se je izmotal iz vezi. Do kosti si ie odri roko, vendar se je na-<rlo povzpel na drevo, tja, kjer mu je bil pred tremi urami pripravil nesrečni Mtube .sedež.
-o-
mu stanu in njegovi starosti.
Obraza je bil ovalnega, orlovski nos je obvladal ves izraz. Oči so mu bile precej velike, čeljusti močne, spodnja ustnica je štrlela naprej. Bil je zagorele polti, im|l je goste, kodraste črne lase in prav tako brado. Zmeraj je bil nekam ^t o ž e n in zamišljen. Zmerno in preprosto je živel, malo jedel in pil Molče se je poglabljal v svoje študije, pod visokim čelom glasbeno nadarjenega moža so se porodili nesmrtni stihi "Božanstvene komedije."
Leta 1921 so znanstveno preiskali truplo Danteja. Dognali so popolno resnico Boc-cacciovih besed.
Lobanja, čelo, oblika nosu. vzboklina nad očmi in očesne iamice, čeljusti in vsa lobanja —vse potrjuje, da je Boccac-cio imenitno opisal svojega velikega sovrstnika. Zvedeli so še, da je bil Dante le neka i več ko 160 centimetrov visok, da je bil sklonjen in poveše-nih ramen. Obraz mu je bil oodolgovat, čelo široko, ravno in visoko. Vse je dokaz, da je bil Dante človek duha. Trpel je veliko radi trganja po udih saj sam toži v delu Vita Nu-ova, da mu njegova bolezen prizadeva toliko bolečin, da sli-*i onim, ki se ne morejo premikati in vzbuja pogled nanj neskončno usmiljenje. Dante je trpel duševne in telesne muke. *
Gibraltar
Gibraltar, pečina, ki je visoka 415 metrov in široka 1,200 netrov, pada skoraj navpično na severu in na vzhodu v morje. Zanimiva, romantična je zgodovina Gibraltarja. Saj je zanimivo že to, da so se Angleži zasidrali v Španiji. Si-?er je pečina Gibraltar pravda prav afriško ozemlje, ker spada—geološko—k "črnemu" delu zemlje, kar razvidimo iz Dodncbia in da živijo ondi opice (zdaj je več topov ondi ko opic). Glede na boje, ki so jih vojevali razni narodi za to pečino, pa spada Gibraltar k najzanimivejšemu delu evropske vojne zgodovine.
Krog leta 710 in 711 so prišli Mavri v Španijo. Njih vodja je bil Tarik in on je utrdil | <?ibraltarsko pečino, ki je bila noslej trdnjava. Leta 1302 je Ferdinand Kastiljski vzel Mavrom Gibraltar, a že leta 1333 «i ga je spet priboril sin ma- j rškega cesarja, A b u Melik. Leta 1410 pa je J u s u f III, j kral j Granade, prepodil Ma- j ročane in leta 1462 je postal kralj Henrik IV iz Kastili je po medinskem vojvodu Sido-niju gospodar pečine.
Tudi Holandci so zahrepe-neli po Gibraltarju. Dne 25. aprila, 1607 je priplul holand-ski general Jakob Heemskeerk v gibraltarsko pristanišče in ie uničil špansko brodovje. A zdaj so prišli Angleži. Ko je bila španska nasledstvena vojna. je leta 1704 priplul angle-1 ški admiral Ročke s 1,800 možmi in je zavzel slabo zavarova- j ni Gibraltar kar v hipu. Angležev ni bilo moči nič več prepoditi. Kamor se Anglež usede, ondi tudi obsedi. Dosti so si prizadevali Španci in Francozi, da bi bili spodili Angleže z Gibraltarja, a doslej ni še vse nič zaleglo. Krog leta 1704 in 1705 so se
leta 1781 so Španci izstrelili v ;rdnjavo kar 56,760 krogel in 20,130 užigalnih bomb. Mesto Gibraltar se je sicer razsulo, a trdnjava Gibraltar je ostala angleška. Junija istega leta je prišel še vojvoda crillonski z 3,000 Francozi; nastal je generalni naskok skupno s Španci —pa je bil odbit. Gibraltar je ostal še dalje angleški in od leta 1782 ga jim ni nihče več skušal vzeti. Njih železna volja in njih hrabrost je premagala vsakršnega nasprotnika.
Dandanes bi bilo morda drugače. Vprašanje je zdaj, ali bi se gibraltarska tr d n j a v a mogla upirati strahotnemu orožju modernega topništva, modernih "bombnih \etal.
A Angleži se znajo umetno, na skrivaj braniti. Zadaj za oečino se razteza poltok z istoimenskim mestecem Gibraltar-iem. Popotnik mora skozi starodavna "Španska vrata," na katerih sta angleški in kastiljski grb in pride v pražnje vrtove Alameda in dalje po lepi obrežni cesti do guvernerjeve palače. Gibraltarske stavbe opominjajo na Malto, na severno Afriko, na staro Angleško. Po trgovinah dobiš ori-jentalsko, špansko in portugalsko blago. Po cestah je polno vojaštva—Angležev—in sicer 3,000 gibraltarskih prebivalcev je pa 18,000. Popotnik si more ogledati utrdbe, a velikih skrivnosti angleške obrambne umetnosti ne vidi. Na Gibraltarju imajo že najmodernejše topove zoper zračne napade, če bi se resno začelo, bi se vsa pečina spremenila v en sam ogenj, ki mu be težko priti do živega.
-o-
SVETOVNA ZALOGA ZLA TA (V odstotkih)
Združene države ameriške 47'
Franci ia ............... 14
Anglija ................14
Rusija ................. 3
Španska . .."............. 3
Belgija ................. 3
Švica ................... 3
•Japonska ............... 2
Argentina .............. 2
Nizozemska ............. 2
TONAŽA SVETOVNEGA BRODOVJA Mornarica: Anglija .............1.161.000
Združene države am. 1.072.000
' Japonska ........... 841.000
i Francija ............ 502.000
Italija .............. 417.000
I Rusija ............. 240,000
Nemčiia ............ 178.000
Španska ............ 133.000
Argentina .......... 101.000
Švedska ............ 85,000
Čile ................ 70.000
Nizozemska ......... 60,000
Brazilija ........... 54.000
Trgovska mornarica:
Anglija ............21.215.261
Združene države am.14.631.991
Japonska .......... 5.629.845
Norveška .......... 4,834,902
Nemčija ........... 4.492.708
¡Italija ............. 3,448.453
Nizozemska ........ 2.972.871
Francija ........... 2,952.975
Grška ............. 1,780,666
Švedska ........... 1,581.919
Rusiia ............. 1,315.766
Dan?ka ............ 1,176.173
DANTE — NJEGOVA ZUNANJOST
Veliki italijanski pesnik Dante, "božanstveni pesnik," čigar "Nebeško komedijo" obo- j zlasti prizadevali, da bi bil Gi-žuje ves svet in jo imamo tudi braltar spet španski. Pa je v slovenščini (v prevodu msgr. ]eta 1706 razglasila angleška dr. Debevca) je bil, kakor so kraljica Ana Stuart, Gibraltar dognali iz besed satirika Boc- za svobodno luko in na mirov-
caccia, srednje postave. Ko je bil že v letih, saj je v življenju toliko prestal—je bil nekoliko sključen. Častitljivo je imel hojo, njegova globoka duša mu je sevala z resnega obraza. Oblečen je bil izredno snažno in natančno in zmeraj, kakor se je spodobilo njegove-
nih pogodbah v Utrechtu je bil leta 1713 ta razglas tudi potrjen. Leta 1729 se je Španija uradno odrekla pečini. Vendar so iznova skušali An-gležeifi vzeti Gibraltar. Hrabri general Elliot je branil trdnjavo v letih od 1779 do 1782. Aprila in maja meseca
NIČ LAŽJEGA
Gl. urad naše jednote je razpisal ogromno kampanjo za novo članstvo. Kampanja je bila uradno odprta 2. aprila in bo trajala do konca leta. Prav nobenega truda bi ne bilo v kampanji in vendar lahko podvojimo število sedanjega članstva. Kako? Vsak član in članica naj pridobi vsa j enega novega člana v odrasli ali mladinski oddelek! Kaj ne, to ni pralnic težko. Torej vsak enega novega edi novo in storili bomo svojo dolžnost 100%, pa prav z lahkoto.
VAŠKA POVEST Napisal Vrane Jaki»
Pred Kepčevo domačijov se vstopijo v krogljico, da odpojo do konca.
"Možje! ... Kar v našo hišo pot je. Nocoj tako ne morem spati od veselja.. . . Baba je popoldne prinesla za pet vinarjev petroleja, pa naj pogori v čast božjo!"
Tako jih je povabil 'vojvoda' v 9vojo hišo, in so res šli, ker to je ie tako v Kozjem repu, da kadar je treba, drže skupaj, še iz drugih hiš so pritisnili skupaj, potlej je bilo pa veselje.
"To smo jih! . . . Nocoj sme jih pa! . . . Hren je kar grčal. ... še babe so se bile postavile!"
Vse prek so se bahali pa kro-hotali, da se je hiša tresla.
"Ali nisem dejal, da bo zrna-
pa mož in žena in že tri leta doma.
Ančka je bila srečno prispela v Pueblo Colo. in našla svojega ljubega Antona. Kmalu je pozabila žalost in strah in ga vzela Nekaj let sta ostala v Ameriki, ko je pa prislužil Anton toliko, da je kupil na Ravnem polju ol gospodarja, ki je bil zbežal pred dolgovi v Ameriko, Mlakarjevo domačijo, in mu je še nekaj os talo, je. prišel z žlno in otroki domov.
Lazar dolgo časa ni hotel nič vedeti o zetu in s hčerjo, ki ga je hodila vabit in prosit, naj pride pogledat, kako sta si uredila, ter kaj pogospodarit, je bil oduren. Naposled pa, ko je slišal dosti hvale o svojem zetu, se je le napravil in šel pogledat.
Stopil je najprej v hlev, in ko je videl, kako je poln lepe živine, se mu je otajalo srce, pa je po dal zetu, ki mu je prišel naproti, roko, in je dejal: "Si prišel vendar domov?"
Ančka je jokala od veselja, skakala lahkonoga okrog moža in očeta, razkazovala otroke in drugo blago, in stregla, kolikor je mogla, da je bilo očetu prav všeč.
In od tedaj je Lazar dober; kadar mu kdo spomni zeta, se mu zjasni obraz, pa se pohvali:
"No, naš Anton je nekaj vreden !"
Tudi Barbiču je odpustil prav iz srca in nekoč je vprašal zeta in hčer: "Ali sta za Barbiča kaj molila?"
Mož in žena sta se spogledala in smejala. . . . Gornica pa ni hotela iz Kozjega repa, naj jo jc sin še tako silil, da bi prišla k njemu. Vesela je bila sinove sreče in molila je zanj in za sinaho pa tudi za Barbiča. . . .
Kozjerepci so pa zamerili, ker , ni hotel Gorniko Anton več v Dov°lj njihovo selo. Kepec je večkrat godrnjal: "Dič! Prej smo dobili dobri. . . . Hudimar se je o-
ga naša?" je povzel Kepec. "Pa je tudi. Ali kaj šele bo. Neveste dobimo iz SeLa. V Kozjem repu bo imel Lazar zeta! .. . Jaz tako rečem: Zmaga je naša — pa še vi recite tako!"
"Zmaga je naša!"
Tako so se dolgo zabavali pri Kepcu; ves Kozji rep je bil v veselju. Samo tam v zadnji hiši, kjer je samovala Gornica, je bila žalost. Barbičeva nesreča jo je potrla. Jokala in tarnala je: "To je kazen božja! . . . Jej, jej, kaj šele bo?"
BaLa se je za sina, zato je iskreno molila takrat. . . .
V soboto zjutraj potem so Barbiča pokopali na svetokriškem pokopališču. Spremenil so ga Se-Ijani skoro si od kraja, zakaj čas so imeli in pa nekako dolžnost, ker je bil kakor domač v vsaki hiši. Morda so se tudi nekoliko bali, d^ bi ne hodil nazaj, ker je kmetica Liza rekla svoji prijateljici: "Saj sedaj ga menda ne bo nazaj, ko smo ga tako lepo spravili."
"Menda vsaj ne! . nam je že prizadejal."
"Bo treba še za mašo dati!
Ia »edaj počiva Barbič na sve- pasel, pa mu je greben zrasel!' tokriškem pokopališču, tam kjer Pa to nič ne škodi; na to jezo spe mirno drug poleg drugega, ga Gornikov Anton ob nedeljah Kozje repe i in Seljani. Gornikov brez skrbi izpije kak kozarec. — Anton in Lazarjeva Ančka sta	Konec.
kregajo in vas zvedavo gledajo. Otroci va« hitro obkrožijo in nadlegujejo za tobak' in ia dinar. Živijo od beračije in tatvine. Tu kopljejo tudi rjavi premog, ki ga pa morajo vozniki voziti na pol ure oddaljeno postajo Črnomelj. Vmes do Vinice je še nekaj večjih naselbin, ki pa so brez vsake zanimivosti : na levi Dragatuš, na desni pa Obrh, Stara in Nova lipa.
Vinica je 18 kilometrov oddaljena od Črnomlja. Mirna Kolpa zraven trga naju je potegnila, da sva se ohladila od prehude vročine. Kakor trg, je tudi okolica prijazna tako, da lahko štejem Vinico med najlepše belokranjske kraje. Posebno me je zanimal grad, ki je bil, kakor so mi povedali va-ščani, last nemških plemičev. Še danes je mogočen. V grajski kapeli je vdelana plošča. Glagolske črke značijo, da so nekdaj tu brali mašo v staro-slovenskem jeziku. Tu je rojstni kraj Otona Zupančiča, ki je največji živeči slovenski pesnik. Tu je tekla zibelka Lju-devitu in Ivanu Tomšiču, ki sta obogatila mladinsko književno zbirko. Na domači šoli imata vzidani spominski plošči. Ne daleč od Vinice je Žeželj, kamor hodijo radi na božjo pot. Na jugu se vidi Klek, romarska pot srednjeveških čarovnic, ki so se na metlah nosile tja preko te lepe zemlje. Sonce je že zahajalo, ko sva pazijo na stare zaloge kot na hitela proti Sinjemu vrhu. Je novo delo. Preteklo leto so za- to tipična gorska vas. Oglasi-čeli z merjenjem železniške j la sva se v župnišču, a nikogar proge, ki se naj bi tu odcepila ni bilo doma, le iz delavnice na
skriti za pestrostjo narodnih noš na lepo okrašenem prostoru.. Danes so prav vsi enaki.
Sodnikov sin drži za roko go-stilničarjevo hčerko, kmečki fant trgovčevo. Po kolu so igrale manjše skupine trden most, druge pa so delale turn in druge podobne igre. Nato je sledila v domu in zunaj na travniku zabava, ki se je razvila v pravo ljudsko veselico. Lep razgled se nam je nudil od tu. Cela Bela Krajina, od severo-zapada, kjer se dvigajo mogočni Gorjanci, do jugo-vzhoda, kjer jo z zelenim pasom obroblja tolpa se vidi in celo velik del sosednje Hrvatske do Kar-lovca in naprej do Zagreba. S kolesom čez Crnomelj v Stari trg, Metliko in Semil Dne 10. avgusta sva jo z Jo-žetom s kolesi mahnila na dal jšo turnejo. Tovarniški dimniki so naju opozorili, da se nahajava v bližini središča Bele Krajine, Črnomlja, ki je njeno politično, kulturno in gospodarsko središče. Mesto leži ob La-hinji. Ima novo, moderno kopališče, velik valjčni mlin in parno žago. Ozkotirna železnica, ki je obratovala pičlih osem let in je zvozila ogromne sklade lesa iz Auspergovih gozdov, je že razdrta. Ali je zmanjkalo lesa ali je bilo premalo delavcev? Ne eno, ne drugo. Na kupe ga leži in gnije, med tem ko stotine delavcev stradajo. Vozniki so utihnili in redki delavci menda bolj
a. arsec:
BELA KRAJINA—BISER SLOVENSKE ZEMLJE
Moj nenadtn prihod je izne-' In res, čez dobre pol ure se nadil prijatelja. Noč je že bi- nam je prikazala s cerkvico sv. la. zato se me ni nihče nadejal, j Frančiška in s planinskim do-"Jutri bo planinsko slavje na i mom, ožarjenim od krasnega
Mirni gori. Če hočeš, pa poj-diva tudi midva, vse se spravlja gor, vreme bo, mislim, tudi lepo, vsaj danes je tako kazalo.
poletnega sonca. Planinski dom je last "Slovenskega planinskega društva" in je do sedaj edini te vrste v Beli Krajini. Cerkev
Samo ostati boš moral precej j je stara okoli 200 let. Kjer je zgodaj, študentje pa radi dol-j sedaj glavni oltar, je bila prej go potegnemo, postelja pa ne,votlina in ljudje pravijo, da so
bo hotela z nama."
Nisem hotel zamuditi ugodne prilike, da ne bi šel na Mirno goro (1,048 metrov), na belokranjski Triglav. To bi se mi smejali, ko bi rekel,d a sem bil dva meseca med Belokranj-ci, pa nisem bil na tem vrhu in mogoče še vedel ne bi da sploh je.
cd tu prihajali viharji, ki so prinašali točo. Takoj ko so sezidali cerkev, so uime prenehale. Na Planini, kjer se začne pot strmo vzdigovati, sem slišal nemško govorico, pa tudi napisi na hišah so večinoma v nemškem jeziku. Čudno se mi je zdelo, da sicer med narodno zavednimi Belokranjci najdem
Jutranja zarja je že osvetle- Nemce. Kakor sem pozneje vala nebo, ko sva se z Jožetom zvedel, znajo govoriti sloven, podala na pot, seveda ne brez sko, ali zaradi prevelike zagri-daljnogleda. Pot je potekala zenosti nočejo. Naročeni so na skoz in skoz navkreber, vendar; list "Gotscheer Zeitung." Ne-ne prestrmo. Šla sva skozi i kateri hodijo v Nemčijo kroš-Rodine, ki so zasajene z vinsko narit, odkoder se vračajo polni trto. Sredi pobočja je lepa| hvale in z navdušenjem pripo-nemška šola, ki že 19. leto sa-Jvedujejo o novi, silni Nemčiji muje, stene pokajo in zid se in o "fuehrerju." kruši. Ob redkih veselicah sej Četrt ure smo grizli kolena zbere v njej mladina in pije.; postrmini in šli takoj k maši. Nisva *bila sama. Iz vseh vasi i Pridiga je bila v nemščini, prav so se-stekale cele trume mladih itako tudi petje, fantov in deklet, ki so si z ubra-| Po maši se je na prostorni nim petjem krajšali dve uri,ravnini za cerkvijo razgrnila dolgo pot.	velika množica ljudi. Razpolo-
"Kje pa imate skrito Mirno ženje vseh je bilo veselo in za-
na "V^nico-Vrbovsko-Sušak. V tem primeri bi Slovenija po dolgem času dobila dobro zvezo z morjem, le žal, če ne bo samo pri merjenju ostalo. Dva kilometra prčd Črnomljem je pri Otovcu velik železniški viadukt, ki me malo spominja na borovniškega. Po bližnjih krajih je več podzemskih jam kot Krašnivca v Petrovi vasi, Haj-dučka jama pri Tribučah, a so še vse neraziskane.
Pod cerkvijo sv. Jurija na Rožancu je star judovski tem-pel, kamor so se ljudje hodili skrivat, ko so prišli Turki v deželo. Tu sta dva stara moža več let kopala in premetavala skale, ker sta mislila, da je za^ kopano zlato tele. Pa ni bilo nič.
Nadaljevala sva pot proti Vinici, ko sem nenadoma zapazil čudno vas. Majhne, lesene, s slamo krite bajte so zaprte, pred njimi pa so razprostrti šotori, okoli katerih poskakujejo cigančki. Je to Kanižari-ca—ciganska vas. Čudni so ti cigani. V poletni vročini postavijo pred kočami šotore, po zimi pa se pred hudim mrazom zatečejo vanje. Tu kuhajo, se'
narprotni strani se je slišal ropot. Vstopila sva in našla župnika, ki je pravkar končal s popravljanjem motornega kolesa. Prijazno naju je sprejel. Belokranjska gostoljubnost ni zaman širom znana. Oni ne sprejemajo tujcev prisiljeno, ampak z ljubeznijo jim niso tuji, ampak dobrodošli prijatelji. Pogostil naju je in obdržal čez noč prj sebi;
Pozno v noč nama je ob litru vina pripovedoval, kako živi v tem, skoraj bi rekel, najbolj revnem kotičku Bele Krajine. Cerkvena opravila opravlja zastonj, vaščani pa mu za to dajejo živila. Je sam brez kuharice. Vaška dekleta mu pomivajo in enkrat na teden uredijo stanovanje. Večkrat se je že zgodilo, da se je temu ali onemu pokvaril kak stroj, bodisi da je bilo to motorno kolo, avto, puška ali kaj podobnega in tedaj se vsakdo obrne nanj. To, kar ni znal niti izučen mojster popraviti, mu ne dela posebnih preglavic. In kar je glavno: poceni je.
-o-
Ali imate že kakega novega ilana(co) za prihodnjo sejo?
VESTI E JUGOSLAVIJE
Posebni zakon za orožništvo c>	na Hrvatskem
Zagreb, 22. okt—(J. K.)— V zvezi z organiziranjem orož-niške brigade Banovine Hrvatske prinaša "Jutranji List" sledečo test:
"Člani posebne orožniške brigade Banovine Hrvatske bodo v bistvu nosili dosedanje uniforme, ali namesto dosedanjih kap dobe nove z grbom Banovine Hrvatske."
"Hrvatski List" pravi v zvezi s to vestjo, da bo imela orožniška b ri g a d a Banovint Hrvatske tri tisoč žandarjev.
Sestava novega senata v
Jugoslaviji Belgrad, 28. okt.—(J. K.)— Ker je sedaj definitivno ugotovljeno, da se opozicijonalne stranke ne bodo udeležile prihodnjih senatskih volitev, in ker so se vladine stranke in
BOŽIČNI PRAZNIKI
skupine sporazumele glede na porazdelitev mandatov, se že lahko sedaj reče, kakšen bo novi senat.
V novem senatu bo imela Jugoslovanska radikalna za-jednica 26 senatorjev, skupina g. Bože Martinoviča dva, skupina g. dr. Laze Markoviča enega, Hrvaška kmečka stranka enajst, Samostojna demokratska stranka tri in Slovenska ljudska stranka dr. Antona Korošca pa štiri senatorje. Po senatskih volitvah, ki se vrše dne 12. novembra, bo kraljevsko namestništvo prineslo svojo rešitev glede na imenovanja senatorjev. Ekonomski razgovori med Nemčijo in Jugoslavijo začasno prekinjeni Belgrad, 3. oktobra.—Ekonomski razgovori, ki so jih vodili člani Stalnega nemško-jugoslovanskega ekonomskega odbora in o katerih je bilo pričakovati, da se bodo včeraj tukaj zaključili, niso dokončani, ker je moral vodja nemške delegacije, dr. Friedrich Wal-
ter Landfried nenadoma oditi, da oprayi druge posle. Govori se, da zahteva Nemčija več rude, kakor pa bi je bila Jugoslavija v stanju dati.
-o-
Dobro delo boste storili ako pridobite kakega novega člana (co) za našo Jednoto.
BOŽIČ SE BLIŽA
V»i, ki imate v stari domovini šc starše, sorodnike, prijatelje in znance, se istih radi spomnite, posebno ob praznikih kot Je Boiič in Noro leto. A ne samo, da se Jih spomnite, tudi razveseliti Jih želite s kakih primernim darilom . . . Najbolj primeren dar ps Je denar ... Da bode vaši dragi točno in ▼ reda sprejeli to, kar jhn pošljete, se vam svetuje, da se obrnete glede pošiljanja denarja ns:
AUGUST KOLLANDER
Slovenski Narodni Dom
6419 St. Clair A ve. CLEVELAND, OHIO.
KOLLANDER po&lja denar t Jugoslavijo, Italijo in druge evropske države. Vsaka pošiljatev Je garantirana in je običajno izplačana v treh tednih. Cene dinarjem in liram so zelo ugodne . . . Pri Kollanderju dobite tudi jugoslovanske in italijanske znamke.
Naši rojaki v starem kraju sedaj žive v upu in strahu, da jim bodo prihranjene vojne grozote. V takem kritičnem času vsakdo potrebuje tolažila in bodrila. Osrečili Jih boste, ako se lih spomnite s pismom ali kartico. Ako pa Vam razmere dopuščajo. jim pa pošljite m al dar v obliki denarne poftlljke. Mi denar še vedno ^Jšiljamo v stari kraj in zato tudi Vaše božične pošiljke lahko za Vas izvršimo.
CENE ZA DENARNE POŠILJKE
Din. Din. Din.
Din. Din. Din.
100.....\
200.... 300.... 500... 1,000... 2,000...
Din. 5,000....
I 2.50 4.80 7jm
11.25 21.75 43.00 106.00
Lir Lir Lir Lir Lir
50.....$ 3.15
100..... 6.0C
200...... 1185
300..... 17.50
500...... 28.50
Lir 1,000...... 56.0C
Lir 2.000_____ 110.00
Fri večjih zneskih sorazmeren popust. Vsi stroški so v teh cenah že vračunani. Pristojbina za brzojavno pismo je $1. za direkten brzojav $2.50 V dolarjih se pošiljke sedaj ne morejo izplačevati. Ker so poštne zveze znatno počasneje, je treba, da nam pošljete svojo pošiljko zgodaj.
DRUGI POSLI
Kadar rabite pooblastilo ali kako drugo listino za stari kraj, ali če imate kak drug posel, je v Vašem interesu. da 03 obrnete na:
LEO ZAKRAJŠEK
1\ GENERAL TRAVEL SERVICE. INC. 30S W. 72nd Street, New York. N. Y.
ŽELODČNO ZDRAVILO
(Impcrtirano iz starega kraja)
Priporočljivo onim. ki trpe vsled želodčnega ali črevesnega katarja, slabe prebave, zapeke, zabasanosti in plinov v trebuhu. — Cena $1.00 s poštnino. — Naslov:
MRS. MARGARET LESKOVAR 507 E. 73rd 8t New York, N. Y.
VLOGE
▼ tej posojilnici
zavarovane do IM00.00 po Federal Savtngs * Loan Insurance Corporation. Washington. D. C%
Sprejemamo osebne ln društvene vloge
Plačane obresti po 3%
St. Clair Savings & Loan Co.
6235 St Clair Ave. HEnd. 5678 Cleveland. Ohlo
Proslavite Božič ob lepih jaslicah!
goro?" se pošalim.
"Človeku, ki ni bil še nikdar na njej, se pač zdi, da se je v zemljo udrla. Gozd nam zapira pogled. Malo prej, ko bomo na njej sami, jo bomo videli."
dovoljno. Godba je zaigrala koračnico in na plan je prišla vrsti mladih fantov in brhkih deklet, ki so zaplesali črnomaljsko kolo. Meščanske obleke so se morale sramežljivo
MOČNE, TRPEŽNE IN LEPE JASLICE
Jaslice, kalcoršne prikazuje zgornja slika so narejene iz močnega debelega papirja (Cardboard). Papir zelo trpežen in so narejene tako, da so zložljive. 16 k omadov obstoječih iz jaslic, pastircev, angeljev in cvčic se ssstavi in zloži skupaj in napravi krasno sliko božičnih jaslic. Jaslice zavzemajo skoro štiri čevlje in pol v dolžini in so en čevelj in pol visoke. Dolžina se lahko poljubno zmanjša. Vsak komad Je narejen natančno za svoje mesto. Slike so tiskane v najsliko vitejših barvah, kar olepšava vso hišo. v kateri se jaslice postavi. Narejene so tako trpežno, da trpijo ob primerni pažnji najmanj deset let in tudi več. Barvane so fino in se dajo prav lepo umiti. Zložene in pakirane so v lepi trpežni bafcsi, v kateri se hranijo od leta do leta. Te Jaslice lahko poklonite kot božično darilo svojim staršem, sinovom, hčeram ali prijateljem.
Te jaslice stanejo s poštnino vred: $2.15
Naročila za te Jaslice sprejemamo samo do 14. DECEMBRA. 1939. Na poznejša naročila se radi običajnega velikega prometa pred prazniki ne bo moč ozirati. Potrebni znesek Je poslati v Money ordru, čeku
ali znamkah na:
KNJIGARNA AMERIKANSKI SLOVENEC
1849 West Cermak Road
Chicago, Illinois
Nova-
VELIKA
KUHARICA
Po dolgoletnih izkušnjah in preizkušnjah je Felicita Kalinšek svojo veliko Kuharico vnovič spopolnila in predelala. Ta izdaja je sedaj osma, kar pomeni za slovenske razmere več kakor še tako gostobesedna reklama.
Na več kakor 7M straneh Je strnila odlična ln priznana avtorica vsa stara ln najnovejša dognanja kuhinjske umetnosti. Snov Je obdelana nad vse pregledno, Izbira receptov Je izčrpna. TO JE NAJPOPOLNEJŠE DELO, KI GA IMAMO NA TEM PODROČJU. Oprema knjige Je razkošna. Nešteto je slik v besedila, 34 pa je novih barvaaih tabel, ki jih Je naslikal Dragotin Hnmek.....
Vsaka gospodinja, ki se zaveda svoje odgovornosti za zdravo in pravilno prehrano družine, si mora to knjigo omisliti. Vsaka gospodinja se mora namreč priučiti umetnosti, kako bo »rojim domačim nudila zdravo brano v potrebni izbiri in menjavi. Vsaka gospodinja bo hotela tudi svoje goste iznenaditi s posebno izbranimi jedili. Za vse to ji bo najboljša vodnica in učiteljica ta SLOVENSKA KUHARICA
Četudi Je osmi natisk knjige v vseh pogledih ne samo vsebinsko, ampak tadi tehnično popolnejši od vseh dosedanjih izdaj, je eena knjigi
sedaj znižana.	$	p1**""» mi )
,T v-,	Velj» «amo ija
Naročite pri •
K\JI(iAR\I: SLOVENK PIBLISHIVG C0MPUY
216 West 18th Street New York, N. Y.
•J^ GOSPODINJE IN DEKLETA, TO JE KNJIGA ZA VAS!
Ameriški državljani imajo prednost pri delu
Ako želite postati državljan spoznajte ameriške postaval
Najbolj točna, zanesljiva in vsa potreona vprašanja dobite pri
H

Ameriška Domovina
SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA 6117 St. Clair Avc.	Cleveland, O.
Cena tej najnovejši knjižici je same 25c. Pri naročilu pošljite znamke ali moneg order.
fS
IT'S NOT TOO LATE - CO-OPER ATI, YOU'LL RATE
FOR GOD, HOME | NEW INSURANCE OVER $900,000 MARK
AND COUNTRY i
LODGE NO. 206 STILL IN FRONT WITH 185%
By FATHER KAPISTRAN	Twenty-six lodges launched a persistent offensive last
MODERN EDUCATION w^ek and pushed the KSKJ Building Membership Campaign Mrs Baruch in her book closer to the goal. The work was so commendable that the "Parent» and Teachers Go to total of insurance written to date now is $900,750. The School" tell, parents: "When J drive will close: Dec. 31 and lodges have yet to write $99,350 Child shows jealousy of a new to give the KSKJ another■triumphant success At the pres-baby don't say to him 'Johnny ent ra*e of co-operation, the goal is assured, and what s more 1 b»bv but *ive him a lit- **	passed!
trUtr. attention: Let him In registering the $30 250 enlistment in the last report,. " j ||. •__„„ „ ; two lodges, St. Anthony, No. 72, Ely, Minn, and St. Agnes,
Wh bab offers to stabN° 206> t0PPed the WOrkerS With	each' THe S°Uth
_. cn ... y ? . . * Chicago-lodge, repeatedly in campaign news, and the first
mother with .	to attain quota, enlarged on its collection of laurels by in-
g,ve him a saw-dust dummy «»¡creasing ^ attainme*t tQ lg5%	ladies evidently are
practice on tirst.	j intent Qn making it 200% before the drive closes, which will
nothing supernatural I t^iem a distinct record and honor. The Minnesotans'
„ . • . . , ¡contribution has boosted their record which now gives them For decades the mam ^|52.5% of quota.
of the Church have sought to. ^ the	g ^ ^ josephs> Nq 2 of j0_
forestall the attempt, of cranks j ^ m ^ ^ ^ ^ q{ $?() and who by ^ regjs_ to secure Federal help m estab-, ^ Qf ^^ ^ cQme ^^ f() thejr gQaj Qf whjch they lishing «xcourse, in our high , ^ g3^ josephs> domiciled in the birthplace City schools. The Jesuits have been,of the KSRj deserye speciaI mention for their fine work especially on guard The Fed-, because they are one of the big lodges However, the grand eral Public Health Service> and | ^ Qf ^ ^ thousand ¿s the result of the splendid CO-Office of Education now boast, operation given also by smal| jodges |n this drive) which is
that the U. S. Government is;a KSKj promotion succeSs depends on the co-operation of behind them m their latest !?jj jbere are still some lodges which have not contributed manual: "H»*h Schools and j even Qne new member Predictions of the outcome of the Sex Education." This book j drive are optimistic. However, let's also set another record proposes to institute a course by having the co-operation of all. To those lodges which have of sex instruction without using not t0 date enlisted one member: It's not too late! Co-op-a new period for the same. crate an(j y(m ^¡j rate . . . and so will the KSKJ! Just Thus, the Literature Class, the brjng one relative or friend into your warm, congenial circle Hygiene Class, the History j 0f Kay Jays and he will appreciate that he was introduced Class, or any other period canjjnto one 0f tbe finest fraternal organizations in America, be used to introduce a "frank" por the best in fraternalism, we say, "It's KSKJ!" discussion on sex. The Catholic	-o--
Church will always be sure that FLORISTS, COAL& TIE FOR FIRST such strictly natural motive, a. j jN JOUEX KAY JAY PIN CIRCUIT
"health" and "danger, of mi»-	- __
ATTENTION ALL OHIO KSKJ BOOSTERS!
A very important meeting of the Ohio KSKJ Booster Club will be held Sunday afternoon, November 26, in St. Vitus School, located at East 61st St., and Glass Ave., Cleveland, Ohio, promptly at 2 P. M. Please note that the time is 2 P. M., therefore endeavor to be there on time. The hosts for the meeting will be the officers and members of St. Vitus, No. 25 and Mary Magdalenes, No. 162.
Formal instalation of the officers of the Booster Club* for 1940 will take place at that time.
Trusting that each society of Ohio will be represented, I remain,
Fraternally yours,
Mary E. Polutnik, Secretary.
FROM THE SUPREME OFFICE OF THE
KSKJ
ALIQUIPPANS TO HOLD DANCE
Joilet, 111.—Two clean sweep time out . . . good hits produced
mating" will not be sufficient to guarantee public school students against impurity.
REFORMING THE REFORMATION A Lutheran minister, Arthur Piepkorn, of Cleveland, surprised all good Lutherans in
his church when he presented jperked up and gnatched two a liturgical service in hisjgames from thg highiy touted church which was all but thejKuhars ^ Florists and Coals sacrifice of the Mass. More;three	victQries left them
surprised were they when they; ^^ ensconsed in a tie for first tary . . . you can kid everybody
and they can't kid you back
victories were registered in the local Kay Jay bowling loop last Thursday evening when the Slovénie Coals and the Tezak Florists took over the Bluth Markets and the Hickory Markets respectively. In the other match the lowly Gorsich Food Marts
taps and there were plenty of sloppy strikes . . . or was it my ball? . . . The hook ball artists couldn't get 'em up the hill. . . . Doc Zalar especially. . . . Our's could be called a professional league... . two doctors, four lawyers, a couple of, ahem, morticians, and an organist no less . . . not to mention sundry merchants. . .. Nice thing about this business of being league secre-
W. Aliquippa, Pa.—One of the gayest socials of the fall season will be held Nov. 25, whan the Holy Family Society, No. 109, holds a dance in the Slovak Hall.
The committee anticipates making another real Kay Jay reunion and looks forward to seeing Jays from Canonsburg, Am-bridge, Presto, Beaver Falls, Mc-Kees Rocks, Pittsburgh, and Bridgeport, Ohio.
The popular band booked for the engagement will strike up the tunes at 8 p.m. and dancing will continue. Refreshments, delicious and tasty, will also be served.
Ccme on, all you Pennsy Jays, come to Aliquippa and with the Jays "trip-pa" the light fantastic. Ycu will be welcomed by a generous supply of Kay Jays smiles and an abundance of Kay Jay hospitality. Make that trip to Aliquippa!
OFFICIAL NOTICE
Following a ruling of the Supreme Committee, the mortuauy assessment for the month of December 1939 will be waived for all members of the Adult Department who were admitted into the Union on or before December 31,1937, or who have been members of the Union for a period of two years or longer.
The assessments for the members of the Juvenile Department iire also waived for the month of December. All members enrolled in the Juvenile Department during the month of December are also free of assessments for that month.	J
In collecting assessments from members of the Adutl Department for the month of December, all secretaries are urged to abide by the following instructions:
1.	Those members who have been in the Society for a period of two years or longer will be obliged to pay an assessment of 42c tor the month of December, plus assessment for sick benefit.
2.	Those members who have been in the Society for a period of two years or longer, but who have increased the amount of their mortuary insurance on or after January 1, 1938, will be obliged to pay the mortuary assessment on the increased amount of insurance.
3.	Those members who were admitted to the Union after January 1, 1938 will be obliged to pay the full assessment.
For the supreme office of the KSKJ
Joseph Zalar, Supreme Secretary.
ENDORSES PROPOSED CHANGE IN BOWLING TOURNEY DATES
Canonsburg, Pa. — With the ; it is almost impossible. In very bowling season in full swing i few cases is this permissable. now among most of the KSKJ
lodges, it is natural all will start talking about the annual bowling tournaments in the various sections of the country.
Sometime ago an article on tournaments appeared in this
In order to remedy this condition as much as possible, the writer of this article suggests that since there is only one duckpin tournament, let its date come at the usual time. As for the ten-pin tournament,
paper over the signature of it would be a lot easier to move
our Athletic Director Joseph Zorc. This article is of great importance and should be a topic for discussion among KSKJ bowlers. The logic involved is very sound, and if common sense should prevail, the entire KSKJ membership should strive to have the tournament dates arranged in such a way so as not to be a hardship to any one individual.
up the dates, for the congestion is the greatest in this division. If cine would be scheduled in January and the other right after Easter, it would make it a lot easier on most of those who are interested in this division. It is the ten-pin tournament that draws the greatest crowds, and it is here that the change should be made. If no ¡dates have been set as yet, it
/All interested in the. sport ¡ cetainly is still time to make
learned he was merely follow-, p,ace with yj wing an(J 1Q josseg ing Martin Luther's own f°r-jeach
mula of 1523. Which shows in the process of winning their
thres games the Florists came
1523. Which shows how the reformers have deformed their reformation.
within 14 pins of setting a new j high single game mark with their IKONS	^ : 908 total. Two tough luck blows
Protestantism had it* birth ¡n jagt frame upget the ap_
in scorning everything Catho- ple cart High indjvjduai scores lie. This scorn was aimed at were. j Madronich 214, L. Ku-the Mass, the martyrs, saint har 2i3> f. Gregory 210, M. Gor veneration, statues, images. Only last month a New York minister on the radio could not
PUEBLO JAYS VISIT CHI
and you handle the dough, too . . . now where did I put that Beautiful Hawaii folder? . . . No bowling on the 23rd ... on account F. D. R. says we gotta be thankful. . . . Wonder what a 140 average man has to be thankful for? ... On the 30th the schedule calls for Tezak Florists vs. Kuhar Grocers, Bluth's Mar-
"understand how Catholics can still make a big fuss over the remains of a so-called saint."
Today we are told that an Episcopalian minuter in Ken-ilworth, Illinois, wishing to find a means of drawing the people to his church, succeeded in securing the poet Eugene Field*, body for burial in hi. church. Now his visitors number 20,000 a year. O tempora. O mores!
sich, Jr. 208, and J. Bluth 200. j kets vs. Gorsich Food Marts, and SPARES: The alleys were Hickory Markets vs. Slovenic I misbehaving terribly the last Coals. .. . See you then.
-o--
NEW CLUB FORMED
Cleveland, O. — Announcement is made of the organization of a new club at Euclid Central High School. It will
sored by Ellington Fordyce, Dean of Boys in the high school. Several programs of Slovenian folk dances and mu-
be called the Slovenian Folk,sic have been produced in this Study Club. Some 30 boys and high school under Mr. For-girls, most of whom are of Slo- j dyce's direction, and the club
venian ancestry, make up the club
At present they are meeting once a week to carry out their program. Officers of the club
MEMBER EXPIRES
Gilbert, Minn. Nov. 15.—Mrs. Agnes Semeja, 46 years old, a1 are Marie Perme, president and resident of this community for'Mildred Kovacich, secretary, the past 26 years and wife of the The club expects to study as-secretary of St. Aloysius Lodge,;pects of Slovenian culture. No. 161, KSKJ, died Tuesday j They have begun to practice evening, Nov. 14, at her home, i some of the Slovenian dances, She was a member of the Catho-1 and have organized a quartet, lie Women's council and lodge:Some choral work will be a No. 196 KSKJ and two other ¡part of the activity, folk
lodges. Survivors include her husband, Michael; two daughters, Mrs. Arthur Columbo, Eve-leth, and Frances, at home; three sons, Michael, Jr., a member of the United States army; Edward, a student at the University of Minnesota, and Rudolph Peternel, Gilbert; Mrs. Frank Krall, New Duluth, and Mrst Frank Stretar, Cleveland, and one grandchild.
dances, a study of customs, and the presentation of short f>lays in the ancestral tongue.
Some part of this program will be presented in some public appearances, both in conjunction with the music department programs. Prominent figures in these fields of Jugoslav culture will be invited to be present on social occasions. The group is spon-
just organized hopes to make this project a regular procedure. Club members are:
Helen Kosten, Bill Peklay, Robert Kraus, Jimmie Thomas, Mary Zajc, Violet Volpe, Rose Nöda, Marie Perme, Edward Petkovsek, James Korthals, Stephania K r a i n c i c, George Kraincic, Anna Gregore, Stanley Petkovsek, Tony Tomsic, Lillian Koller, Tony Pesek, Agnes Godec, Ludwig Medvesek, Josephine Medvesek, Francis Peklay, Ruth Wölpe, Joe Tomsic, Rudy Kinkoff, Elmer Perme, Ray Perme, Joe Kapler, Joe Novosel, Joe Wautchief, Frank Kosten, Mildred Kova-cic.
Pueblo, Colo.—Two members of St. Joe's, No. 7, KSKJ, John F. Starr and Nick J. Mikatich, ¡Jr., plan to take in the Notre Dame-U. S. C. pigskin game at South Bend, Ind., on November 25th.
j The next day John and Nick! plan to attend the pro game at! Chicago. The two boys will then top their trip with a visit to friends in Joliet and incidentally; will look over the new supreme office building to give it their official stamp of approval.
Brother Starr is the treasurer of the St. Joseph's lodge, No. 7, and Brother Nick, recording secretary.
-0-
GUILD TO MEET
Waukegan, 111. — The Mother of God Actors' Guild will meet for its regular monthly meeting, Monday, Nov. 27, at 7:30 p. m. at the Mother of God Club Room. The contest winner, "Singapore S p i d e r," will be presented Saturday evening at the Auditorium as entertainment for the bazaar which is being held this week. This play is the winner of the contest sponsored by the Recreation Department of the city of Waukegan.
TO
RATE
\
in the KSKJ you must
CO-OPERATE
WOULD YOU LIKE TO FREEZE?
Absolutely not! Then why leave your friend, out in the cold?!
Have them join that warm, congenial circle of Kay Jay. that offer the be.t in the fraternal field!
♦♦♦Your secretary will give you particular..
naturally like to attend as many bowling tournaments as possible. For many it is impossible to do this, since the tournaments are scheduled so closely. The financial burden is very heavy for only a short period, but it is enough to keep away many others who would otherwise attend.
Taking time-off from work is another item with which to contend. For most it is easy to get a week-end off, but to get two or three in a short period.
the change by either one of the committees in charge.
The benefits derived would be greater to both tournaments.
This article is presented from the standpoint of improving our KSKJ tournaments and giving our membership the greatest opportunities possible of ottending these huge affairs without too much hardship on either the membership or the officials conducting the tourneys.	John Bevec.
o-----
BARNYARD FROLIC STAGED IN COLOR, PLEASES NEW YORKERS
Brooklyn, N. Y.—B 1 e s s e d Virgin of Help Society of Brooklyn, had its first winter dance November 11 in the Slovenian Auditorium.
It was fittingly called a barn yard frolic. A caricature of a farmer proved the center of attraction. The committee members were dressed in keeping with the atmosphere. The balloon dance and donkey game provided a great deal of fun. Another novelty was the guessing of the number of kernels in an ear of corn. The prizes consisted of fruit and Vegetables» The Pishkur family was lucky to win three of the prizes and carried off enough provisions to keep them for the winter. It was a very enjoyable and profitable evening in spite of the fact that only 14 members were present. Now that these events are being held in the basement of the auditorium, where we always enjoy ourselves, we are looking forward to a better attendance from our own members.
The bowling alleys were the
scene of a great deal of hilarity due to the fact that the women were bowling fclr the prizes of $1 and 50 cents. Can you picture all the gutters? The men had their own prizes, but it seems they were off their game.
Two very good "poticas" were baked and donated by members Helen Hodnick and Ursula Nagle.
Our thanks to the committee for their fine co-operation, and also to Jack Zagar, Jack Pishkur, Markus Supancic and Paul Nakerst who cheerfully assisted us and without whom we would not have been able to get along so well.
-0-
ST. STEPHEN'S BOWLING LEAGUE
W. L.
Zefran Taverns .......... 25 2
Korenchan Grocers .... 17 10
Perko's Ipn.................. 13 14
Park View Laundry .... 12 15
Tomazin Tavern ........ 12 15
Monarch Beers............ 11 16
Fidelity Electric.......... 9 18
Kosmach Boosters...... 9 . 18
OUR PAGE COOKING SCHOOL
Bj FRANCES JANCER
Here are a group of choice new candies for the holiday season.
Cream Caramel.
2 cups light corn syrup, 4 cups sugar, 1 pint cream, salt.
Cook very slowly till light brown, all of the above ingredients. Then add another pint of cream and cook again until light brown. Remove from fire and add 1 cup butter. Return to fire and cook until as hard in cold water as you want the caramels to be. Add nuts and vanilla and pour into a pan. When cold cut in squares and wrap.
English Toffee
2 cups granulated sugar, 1 >4 cups butter, 2 tablespoons water, 2 cups blanched almonds, cup grated sweet chocolate.
Combine sugar, butter and water in a saucepan and cook over low heat until butter is melted, stiring occasionally. Add almonds and continue cooking slowly until a little of the mixture is crisp when dropped into ;old water. Pour immediately into shallow pan. When cool sprinkle with grated chocolate. Break into piece's. Makes l1/* pounds.
Date Loaf Candy
2 cups sugar, 1 cup nfilk, y± cup butter, 1 package dates, 1 cup cocoanut, 1 ■> cup nuts.
Boil sugar and milk till it forms a soft ball. Then add butter and dates and cook until it pulls away from the sides of pan, tests soft ball in cold water. Add cocoanut and nuts and beat. Roll in rag rinsed in cold water. (Shape into a roll. Slice when 1 cold.
Royal Peanut Brittle
2 cups water, lVs cups white syrup, 1V2 tablespons butter, 1 pound raw peanuts, 1 tablespoon soda, 1 teaspoon vanilla.
Cook water, sugar, and syrup until brittle when tried in cold water. Then add butter and peanuts. Cook until peanuts are roasted: test by tatsting. Add soda and vanilla. Remove from fire and beat well. Pour onto well buttered cookie sheet and smooth out with spatula, lift and pull out into a thin sheet. When cold break into pieces.
Caramel Fudge
V2 cup sugar, V2 cup thin cream, Cups sugar, Vfc tablespoon butter, 1 teaspoon vanilla, l/ii cup chopped walnut meats.
Put the one-half cup of sugar in a heavy skillet or sauce pan and heat over a slow fire. Stir constantly and cook until it all melts. Gradually add the cream, which has been heated, stirring constantly. Add the cup and a half of sugar and the butter. Put over a medium hot fire and cook until a little of the mixture droped into cold water forms a soft ball. Stir frequently. As soon as the fudge reaches the soft hall stage, remove from the stove at once and set into a pan of cold water. Cool before beating. Beat vigorously and add the vanilla and nut meats. Continue beating until creamy. Turn into a buttered pan and mark in squares.
JOLIET KSKJ BOWUNG
W.	L.
Tezak Florists .......... 17	10
Slovenic Coals ............ 17	10
Bluth Markets ............ 14	IS
Kuhar Grocers............ 14	13
Hickory Markets........ 11	16
Gorsich Food Marts.... 8	19