LITERATURA
V 1989. letu je izšlo pet knjig štirih pesnikov in pisa-teljev iz grosupeljske občine. Literarno življenje je postalo razgibano. Lherami khib Gro-suplje predstavlja najmoč-nejše podobno literamo gi-banje v Sloveniji. Izdali so revijo RES št. 2—3, pred iz-idom je št. 4—5. Člani kluba so tudi omenjeni štirje litera-ti. To so Goran Gluvič, Želj-ko Kozinc, Ivo Frbežar in Jelka Zaletel. O njih in nji-hovih delih so zapisali sle-deče:
Goran Gluvic: ZMERJANJE LEPE VIDE (Zbirka ROB, Založba Lipa)
Goran Gulič, dramatik (ki se je pred navalom na svoje igre umaknil v tihotni mir po-ezije!) in vedno bolj tudi pes-nik, je v svoji zbirki pod pes-mijo Lepa Vida priobčil na-slednje verze; Lepa Vida je že na pol poti, ozira se, čeji (kdo sledi, ne mara, da bi jih kdo stal za hrbtom) niti ljubeči mož niti črn zamorec/Lepa Vida meni, da ima pravico od-ločati o svoji usodi... nikoli ne prehodi drugega dela poti/ker se spremeni v mojo podobo in me ozmerja.
(Peter Kolšek; Delo, Knji-ževni listi)
Goran Gluvič se je tako z vrsto dram kot z dvema do zdaj objavljenima pesniškima zbirkama vpisal na posebno mesto med mlajšimi sloven-skimi književniki
(iz zavihka kiyige)
... Goran Gluvič se ozre po lepi Vidi glede na Prešernovo predelavo ljudske pesmi, pove, da ga Lepa Vida zmerja, zato je tudi pesniško zbirko naslo-vil Zmeijanje lepe Vide, Glu-vičevo Zmerjanje lepe Vide je zbirka reminescenc, ki so na-stale v odzivnem branju do-mače in svetovne literature .../... Gluvičeva zbirka prinaša angažirano sporočilno in od-zivno branje.
(Vladimir Gajšek; Dnevnik, Torkova priioga)
Ivo Frbežar; Kamnaj kame-no kamen besedo (Zbirka Emonica, Založba Emonica)
Pesnik Ivo Frbežar že z na-
slovom svojega pesniškega pr-venca vzpostavlja razsežnosti, ki so zadnjih sto let določale moderno lirsko govorico. Že v prvem ciklu pesnik do skraj-nosti zaostri enega od bistve-nih vprašanj modemega, civi-lizacijskega odnosa do narave; da namreč sejanje v prst že za-rana povzroči rano.../... Cikel Kamnaj kameno kamen be-sedo postavlja misel o jeziku kot bistveno razrešitev v mož-nostih sporazumevanja, ki je padlo v pozabo, ki nas je »drugam postavilo«, gre pa zato, da se postavimo »nazaj«, tja, kjer bo »neubesedeno znova prišlo do besede«.
S tem pa je krog v tej ne-dvomno zreli in eruptivno na-pisani pesniški zbirki sklenjen. Pokriva se s citati v mottu te zbirke, kjer sta tako Mallarme kot Eliot iskala možnosti in načina pesnenja v modemem času, kot tudi s slovensko pes-niško tradicijo Murna, Koso-vela, Tauferja in mlajših.
(dr. Janez Vrečko; iz recen-zije; Mentor)
Dovolimo si postavitidom-nevo, da je Ivo Frbežar »sko-val nekaj novega pesniškega denarja«. .../... nagibam se k prepričanju, da v našem pro-storu v zadnjih letih nimamo na pretek besedil, ki bi se po-našala s tako izrazito lirsko naravnanostjo kakor pesmi Iva Frbežaija, in ki bi bila hkrati jezikovno dovolj pro-žna in obogatena s prenekate-rim nekonvencionalnim sklo-pom in izrazom .../... Ravno radikalni posegi v jezik so tista razsežnost, ki kuje nov pesniš-ki denar.
(Tugo Zaletel; Delo, Knji-ževni listi)
Pri Emoniki je izdal svoje pesmi tudi Ivo Frbežar, ki ga
že nekaj let srečujemo v re-vialnih objavah, zlasti pa ga poznamo kot zavzetega orga-nizatorja v grosupeljskem lite-rarnem krogu. Njegova lirika, zbrana v prvencu Kamnaj kameno kamen besedo, je na-stala znotraj zvočne in sintak-tične razsežnosti modernizma, semantika pa evocira narav-ne/folkloristične/estetske kva-litete, ki so zaprte pred kakr-šnokoli erozijo, čeprav je med verzi mogoče brati tudi bese-de, kakršna je na primer rana. (Peter Kol&k; Delo, Knji-ževni listi)
Željko Kozinc; Kača pod kamnom (Zbirka: M. aJtern. knjižnica, Založba Emonica)
Kozinčeva pesniška zbirka Kača pod kamnom je «posve-čena« Kosovskim rudarjem .../... Kosovu, tej žalostni de-želi. Osnovna inspirativna spod-buda je aktualistična, celo na-turalistična, toda med temi pesmimi, napisanimi, kot kaže v afektu, bi zaman iskali kon-kretno politično in socialno gradivo, kaj šele jasne ide-ološke kategorije, Edini ide-ološki okvir je humanizem .../... to dramo postavlja tudi v zgodovinsko distanco, ki do-pušča samo enega razsodnika —človečnost..
Kača pod kamnom je ne-vsiljivo srečanje osebne in na-dindividualne izkušnje; v obeh primerih gre za rojstvo dezilu-zije. Takšen poiožaj, to vza-jemno ubeseditev intime in zgodovine, je slovenska poezi-ja zmogla le v najbolj izpo-stavljenih časih. (Peter Kolšek: iz recenzije)