Amerikanski Slovenec List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. lO. šte^villia. Joliet, Illinois, 17. februarja leta 1905. Imetnik XIV IZ MANDŽURIJE SE NINOVEGA, Sovražnika se spopadata tu pa tam, a huda zima oba zmaguje. Vojna poročila pičla in prazna. Berolin, 9. febr. — “Lokal An-zeiger” poroča, da veliki knez Nikolaj Nikolajevič v nekoliko dneh odpotuje v Mandžurijo, da bo tam ali carjev namestnik ali pa naslednik generala Kuropatkina (?). Pruski princ Leopold ga bo bržkone spremljal. Nagasaki, 10. febr. — Angleški parnik “Siam”, ki je s premogom na krovu plul iz Cardiffa v Vladivostok in bil ujet, ostane v rokah japonskih kot “dober plen”. Hvanšan, 10. febr. — Japonci se neprestano utrjujejo ob železnici proti Mukdenu, vkljub strelom iz ruskih topov. Istotako vztrajne se kažejo Rusi. Petrograd, 11. febr. — General Kuropatkin brzojavlja carju: “Naši strelci so v četrtek odbili Japonce, ko bo ti naskočili višino, ležečo tri milje jugovzhodno od Tunkave.” Razprtija med generali. Petrograd, 11. febr. — Zopet se raznašajo nove govorice glede raz mer med generalom Kuropatkinom in generallajtnantom Gripenber-gom. Ena pravi, da je podadmiral Bezobrazov potoval v Irkutsk, da poskuša pregovoriti generala Gri-penberga,naj se vrne v Mandžurijo, ker ni baje resno bolan. Druga pravi, da nima ravnatelj odbora za daljni vzhod, admiral Abaza, nika-kega mirovnega- poslanstva, nego samo nalog, poročati carju resnico glede trditev, da ni general Kuropatkin več sposoben, voditi nadpo-veljništvo. 3. rusko brodovje. Petrograd, 1Ž. febr. — Admiral stvo potrjuje, da bode oddelek 3. ruskega pacifiškega brodovja pod admiralom Nebogatim odplul koncm prihodnjega tedna iz Libave. Spet zaplenjen parnik. Tokio, 12. febr. — Nemški par nik “Pavos” je bil na poti v Vladivostok v petek pri Hokaidu zaplenjen. Na krovu je imel ladijsko gradivo in živež. Rusi prodirajo. Tokio, 12. febr. — Japonsko glavno taborišče poroča, da je ruska kompanija v petek ponoči napadla vas Vajtaošan in bila pregnana. Ruske baterije na zapadnem vznožju gore Tao so v petek bombardirale mesto Pucavo. Potem je rusko topništvo bombardiralo počasi Lia-ošjentun in soseščino. Rusi raztezajo svoje utrdbe do Lječintuna in so prodrli do Ljaofangčena. Tudi Japonci drzni. Petrograd, 13. febr. — Najnovejše brzojavke poročajo,da sovražnik nadaljuje, bombardirati goro Putilovo (Samotni grič z enim drevesom). Med Mukdenom in Harbi-nom je bil razstreljen mal železnični most,kar je storil bržkone predrzen japonski oddelek, ki se je priklatil čez kitajsko ozemlje. Skoda pa je medtem popravljena in železnica redno vozi. General Kavlbars. Petrograd, 13. febr. — Iz Saehu-tuna se poroča, da je general Kavl-bars, dosedanji poveljnik tretje ruske armade v Mandžuriji, prevzel nadpoveljništvo čez drugo armado, katere vodstvo je gen. Gripenberg opustil. Gripenberg. Petrograd, 14. febr. — Po najnovejšem je general Gripenberg po zadnjem neuspešnem prodiianju ob-dolževal nadpoveljnika Kuropatkina, da ga je pustil na cedilu, vsled česar je prišlo med njima do burne- ga prizora, nakar je Gripenberg odpotoval na Rusko,da carju osebno poroča. Dosedanje žrtve. Petrograd, 14. febr. — Uradna poročila o prvem letu vojne kažejo, da znaša dejanska izguba armade na bolnikih in ranjencih samo nekaj nad 50,000 mož, in od teh se morda vrne spet na bojišče polovica. Število na bojišču padlih cenijo na 40,000 do 50,000. Po prvem letu vojne, Petrograd, 15. febr.— Tukajšnji časopisi objavljajo kratke preglede o dne 9. t. m. prošlem letu rusko-japonBke vojne. Sicer soglasno priznavajo, da je bila vojna sreča doslej v pretežnosti na strani sovražnikovi, a trdno upajo, da mora zmaga konečno ostati pri Rusiji. List “Rus” pravi: “Velikan s prstenimi nogami”, to je, skoro neizmerno veliko carstvo, je po za-dobljenih udarcih konečno postal sposoben, kakor je videti, da bo dal svojim doslej šibkim kračam potrebnih mišic. Skrajni čas je bil, da se je začela boljšega zavedati birokracija, ki je sicer nosila prvi zvonec, a ki ni bila doslej žal nič druzega, nego prst ali ilovica, ki je nogam Rusije ovirala raz vitek. “Počakajte,” zaključuje list svoj članek, “da se Rusija postavi na žilave noge, in potem se najdejo za hudo preizkušeno deželo mirovni pogoji, ki jih lahko sprejme.” Zoper pljuvače. New York, 10. febr. — Oblasti so začele križarsko vojsko zoper take osebe, ki pljuvajo postranskih tlakih, v javnih poslopjih, pred hišnimi vhodi itd., in 55 policajev je nalašč izbranih, da takoj aretirajo take osebe. Za vsak tak prestopek je treba plačati $1 globe ali pa prespati noč v kletki. Obešen župan. Charlottesville, Va., 10. febr. — J. Samuel McCue, bivši župan tega mesta, je moral danes radi umora svoje žene na vešala. Pred smrtjo je priznal svoj zločin tisem duhovnikom. McCue je bil star 48 let in dvakrat župan. Dne 4. sept. je po sv. maši došel s svojo ženo domov, in kabih 15 min. pozneje se je raznašala po mestu govorica, da je županova žena umorjena v domači kopeli. Sum je koj letel na moža. Rudniki se odpirajo. Hibbing, Minn., 14 febr.—Tukaj nas je več rojakov brez dela, a rudniki se že vsi odpirajo, in splošno se pričakuje in trdi, da bo vkratkem tu vsepovsod prav obilo dela in zaslužka. Johann Hoch. Chicago, 111., 15. febr.—Johann lloch, znani ženitbeni slepar, ki je bil prijet pred tednom v NewYorku, je bil tu vsestranski zaslišan in je sedaj v okrajni ječi. Pod obtožbo je,da je več svojih žen zastrupil, ko si je že prisvojil njih denar. Preiskave se nadaljujejo. Priznal je že toliko, da je imel deset žen, izmed katerih je šest sedaj mrtvih. Hud mraz. Chicago, 111., 13. febr. — Dana šnji dan je bil najmrzlejši izza dne 9. febr. 1899. Toplomer je kazal 18 stopinj pod ničlo, a ponekod celo 30. Guthrie, Okla., 13. febr. — Izza 24 ur je v Oklahomi najmrzlejše vreme izza mnogo let. Fort Worth, Texas, 13. febr. — Naj hujši blizzard izza deset let s toplomerom pod ničlo je v severnem delu države Texas. Denver, Colo., 13. febr. — V državah Colorado, Wyoming in New Mexico je tako hud mraz, kot ne izza 1886. Mnogo živine je poginilo. Superior, Wis., 13. febr. — Toplomer je tu padel do 31,v LaCrosse do 37 stopinj pod ničlo. FRANC KOSSUTH MILOSTNO SPREJET. Sin puntarskega očeta in votjja ogrskih opozicijonaleev pri cesarju. Stavil pogoje za mir na Ogrskem Dimaj, 13. febr.—Franc Kossuth. (Košut), vodja neodvisne stranke ogrskega parlamenta, je bil včeraj dopoludne sprejet od cesarja-kralja in se je s tem posvetoval o političnem položaju in ministrski kvizi na Ogrskem, ki je nastala vsled zimage opozicijonalnih strank nad vladnimi pristaši ob zadnjih državnozborskih volitvah dne 26. jan. Kossuth je izjavil, da je sedaj nemogoče, vladati Ogrsko brez pomoči združenih, opozicijonaleev ali proti njih volji. Bil je skoro celo uro pri cesarju, ki je občeval ž njim jako odlikovalno in ga poslušal jako pazno, a odgo-ril mu ni nič glede položaja. Košutova namera. G. Kossuth je izjavil, da je prišel na Dunaj z namenom in upanjem, cesarja prepričati,da ni na Ogrskem stran ke, ki bi želela koristi Ogrskega ločiti od koristi habsburške vladarske rodovine ; da je neodvisna stranka popolnoma lojalna (vdana) in da bo Ogrsko najmočnejša zaslomba dinastije, če se mu dovoli svoboden in neoviran razvitek. Nadalje je rekel, da izginejo vsi razpori med Avstrijo in Ogrskim, če se pripozna program neodvisne stranke. če cesar dovoli, da se Ogrsko razvije in okrepča kot narod (t. j. da pohrusta vse druge narodnosti pod ogrsko krono), bodo Ogri habsburški prestol podpirali na vekomaj. Kakor Švedija ia Norvegija. Razgovor cesarja Franc Jožefa s Franc Košutom se smatra na Av-stro-Ogrskem za zgodovinski dogodek, ker prevladuje misel, da bo dejansko vedel to tesnejših razmer med habsburško rodovino in Ogri, ki nasprotujejo obstoječi dvojni vladi. Upanje, da se uspešno razvije program neodvisne stranke, je sedaj večje nego pred 30 leti, in bržkone se v bližnji bodočnosti uvede sistem mednarodnega življenja med Avstrijo -in (Ogrskim, kakor je sedaj med Svedijo in Nor-vegijo. Cesarjeve obljube. Budimpešta, 14. febr. — Cesar Franc Jožef je baje poslancu Francu Kossuthu v nedeljski avdijenci na Dunaju obljubil volilno prenaredbo in poseben čolni ali carinski sistem za Ogrsko, a zavrnil vse želje, ki se tičejo ogrske armade. Kossuth bo naznanil izid avdijence na prihodnjem zborovanju neodvisne stranke. Ogrski parlament bržkone ne bo mogel začeti svojih sej dne 17. febr., ker je veliko vprašanje, da li bo dotlej sestavljeno novo mini-sterstvo. Kansas in Rockefeller. Topeka, Kas., 15. febr. — “The Standard Oil Company” je napovedala vojno državi Kansas, rekoč,da ne bo v bpdoče za svoje rafinerije (čistilnice) nič več kupovala olja od posestnikov oljišč v državi Kansas, nakar je odslovila vse tukajšnje uposlence. Državna zbornica je soglasno sprejala sklep, po katerem prosi kongresnike, da branijo oljnato industrijo v Kansas zoper Standard Oil Co. O predlogi, da se napravi državna oljnata rafinerija, se bo razpravljalo danes. Ogrskem je s izvršila tatvino in na begu umorila necega starca. Neki mož, ki je baje stric dekličin in je dospel na istem parniku, je tudi dejan pod ključ. Gen. Lew Wallace umrl. Crawfordsville, lod., 15. febr.— Gen. Lew Wallace, slavni pisatelj, vojak imdržavnik,je umrl sinoči, v 78. letu svoje starosti. Oslavil%e je zlasti z romanom “Ben Hur”, ki ga je pisal sedem let in izdal 1. 1880. Vsled temeljitega proučavanja se je spreobrnil h krščanstvu. Turčija oborožuje. Carigrad, 13. febr. — Ker je pričakovati vstaje spomladi, je Vojni minister sklical k zastavam vse rezerve v Macedoniji. Sedanji mir na Balkanu je podoben pokoju pred nevihti). Predrzni lopovi. Chicago, Ul., 13. febr.—Včeraj zarana je predrzna razbojniška pe-toriea v eni uri vlomila v tri salune in sicer med 5. in 6. uro v obme-stju Division ceste in Milwaukee ave. Par krčmarjev so pobili in uplenili $300. Podkupovanje. Portland, Ore., 14. febr.— Zvez-no porotno sodišče je pričelo na daljne tožbe zoper zveznega senatorja Mitchella in poslanca Will-iamsona in Cingerja iz Oregona radi sleparstva z-žemljišči. Osemurna postava. Denver, 13. febr. — Nasvetovana osemurna postava, kakor so jo hoteli republikanci, je bila danes v zbornici sprejeta. Ista velja samo zajbave rudarje, uposlence pri plavžih in drugih težavnih opravkih, ne pa za vse delavce v rudnikih, tovarnah in rudotopilnicah, kakor so hoteli demokratje in delavske organizacije. Trda za premog. Peoria, 111., 13. febr — Ker ne morejo dobiti dovolj vagonov od železnic za odvažanje premoga, so mnogi rudniški posestniki posredi države Illinois zaprli svoje premogove rove. Vsled grdega vremena je položaj resen, in prodajalci ne morejo dobiti dovolj premoga za svoje odjemalce. Cene so že poskočile od 1 na 2c pri bušlju. Standard Oil Co. v stiski. Independence, Kas., 11. febr. — Standard Oil kompanija je zmanjšala svoje delovanje na oljiščih v državi Kansas ter odslovila 900 delavcev za nedoločeno dobo. To se je zgodilo baje vsled ostrih naredb, ki jih je sprejelo kausaško zakono-dajstvo zoper omenjeno kompanijo. Umorjeni potniki. Nogales, A. T., JI. febr. Sem- Mlada morilka. New York, 14. febr. — Ob današnjem dohodu parnika “Moltke” iz Hamburga je 20 let staro Ogrko Marijo Bonida na prošnjo avstrijskega konzula dejala priselitvena oblast v zapor, ker je devojka baje iskana radi umora. Doma v Zerperu na kaj so pripeljali trupla 4 Američanov in 1 Mehikanca, ki so bili umorjeni dne 19. jan. vzhodno od La Co-lorada v državi Sonora, Mehika. Morilci so bili Yaqui - Indijanci. Žrtve so bili bogati potniki iz Chi-cage. Nova trozveza? Berolin, 14. febr. — Veselost vzbuja v tukajšnjih vladnih krogih poročilo londonskih časopisov, da se na prizadevanje cesarja Viljema vkratkem ustanovi nova trozveza, obstoječa iz S vedi je, Norvegijein Danskega, in da ta potem z Nemčijo sklene zvezo v ohrano in obrano. List “Times” zatrjuje, da o taki pangermanski zvezi že dolgo sanjari nemški cesar. Menzel umrl. Berolin, 10. febr.—Slikar Adolf pl. Menzel je umrl, v 90. letu svoje starosti. Izza šestdeset let je spadal med prve nemške umetnike. Njegove Blike so moj štrke, zlasti delavskih skupin po rudotopilnicah in jeklarnah. Bil je prvi unletnik, ki je dobil red črnega orla, najvišje prusko odlikovanje. VSA RUSIJA SE PRETRESA IN VRE, Car obljubil nemudoma sklicati “zemskij sabor”, da reši domovino. In odbor v preiskavo štrajka. Washington, 10. febr. —Generalni konzul v Petrogradu poroča državnemu departmentu: Delavci v mnogih glavnih tovarnah so zopet zaštrajkali Vojaštvo se pripravlja za vse slučaje. Odesa, 10. febr.—Tukajšnje vseučilišče je zaprto. Varšava, 10. febr. — Generalgu-verner Certkov je sinoči umrl. Pravijo, da je bil zastrupljen, ali pa da je umrl za ranami, zadolženimi v nedavnem boju med četami in štraj-karji. Sosnowice, 10. febr. — Nad 100 štrajkarjev je bilo sinoči tukaj usmr čenih ali ranjenih. “Zemskij sabor”. New York, 11. febr. — Newyor škemu “Heraldu” se poroča iz Petrograda: Car je v četrtek sprejel v av-dijenco grofa Leona Leonoviča Tolstega, sina slavnega pisatelja. Grof je vročil carju po svojem očetu na-črran predlog zasklicanje“zemskega sabora”. Car je rekel: Sam sem delal dva meseca neki načrt in bom sklical prihodnji teden nekak de želni zbor. Preiskovalni odbor. Petrograd, 12. febr. — Carski ukaz zahteva sestavo odbora v pre iskavo nezadovoljnosti med delavci in določitev naredb, ki naj zabranijo tako nezadovoljnost v bodoče. Senator Sidlovskij je bil imenovan predsednikom odbora ter ima carju osebno poročati. Zelja liberalcev. Petrograd, 13. febr. — Vest, da namerava car obnoviti “zemskij sabor”, ali stari deželni parlament, ki so ga prejšnji carji sklicavali za časa stiske, se je razširila po mestu in je vzbudila veliko zadovoljnost med liberalci. Časniki so polni člankov, ki opisujejo staro rusko napravo in poročajo, da je vlada sklenila, poslušati glas zastopnikov naroda% če se carju posreči, otresti se nazadnjaških uplivov, in če sedaj javno ukaže, sklicati “zemskij sa- bor”, potem ga bodo vsi zmerni liberalci (svobodnjaki) ‘podpirali in bržkone zavlada po vsej debeli pristno narodno navdušenje. Liberalci so prepričanj, dahi zborovanje take konservativne družbe povzročilo reforme ali državne preobrazbe. Strojk umira. Petrograd, 14. febr. —Iz vseh delov Rusije dohajajo uradna poročila, da se je štrajkov položaj bistveno zboljšal; celo na ruskem Poljskem je nada na bodočnost bolj rožnata. Tudi v Petrogradu je videti, da je vsa nevarnost minula, da bi štrajk zopet zaplapolal. Carjev ukaz, da se sestavi odbor v preiskavo vzrokov nezadovoljnosti med delavci, se jako ugodno presoja. Vlada je dala dober vzgled s tem, da je pomladnih delavnicah in tovarnah prav znatno zvišala plačo delavcem. Spet mir iu delo. Petrograd „ 15. febr. — Zadnji sled velikega petrograjskega štrajka je izginil s povratkom na delo upo-slencev v Putilovskib tovarnah. V vseh tovarnah se razdeljujejo glasovnice za volitev članov komisije v preiskavo delavskih razmer. Volitev se vrši v nedeljo. Komisija bo obstajala iz delodajalcev, delavcev in vladnih uradnikov. Grofinja Montignoso. Florenca, 12. febr. — Grofinja Montignoso je prvikrat zmagala v svojem, 'boju s kraljem saškira (saksonskim), svojim bivšim soprogom, ki je hotel njeno hčerko priD-cezinjo Ano Moniko odstraniti od nje. Hčerka ostane .pri njej, ker so njeni zagovorniki zavrnili kraljevega odposlanca s tem, da so mu pojasnili, da se ukazi inozemskih oblastev v Italiji ne izvršujejo. Roosevelt pri Ogrih. New York, 15. febr. — Predsednik Roosevelt je bil sinoči gost ogrskega republikanskega kluba v “Little Hungary”. Jedel je papriciran guljaš, pil pristnega to-kajca in poslušal ciganske melodije. Ko je imel še primeren govor, je odšel v svoje začasno stanovanje skozi celo armado policajev. Castro v nevarnosti. Willemshurg, otok Curacao, 14 febr. — Neki revolucijonaren vene-zolanski agent je včeraj odpotoval od tu v New York. Vsa anamenja kažffjo, da bo vkratkem izbruhnila revolucija zoper predsednika Castro. Veliki knez Sergij, stric carjev. Veliki knez Sergij, stric carjev, ni prav nič priljubljen na Ruskem. Zagovarja namreč skrajni absolutizem (samovladarstvo) in pravi, da so sedanje homotije nastale vsled dejstva, da se je z ljudstvom ravnalo premilo. Neki Anglež je zadnjič izjavil: “Naj Sergij postane ruski car, in dežela bo v mesecu svobodna. Tako zaničevan je ta knez, da se naj-preprostejši mužik v carstvu ne bi hotel pokoriti njegovi vladi.” Pravijo, da je Sergij najbolj zakrivil rusko-japonsko vojno. Joliet, I1L, 15. febr. — Pravijo, da ni bilo izza dvanajst let v našem mestu tacega mraza, kot je pritiskal začetkom tega tedna. Ves promet je bil oviran, kupčija je trpela it) ponedeljek, ostane v naši zgodovini zaznamovan kot eden najmrzlejših dnij. Zjutraj ob 8. uri je kazal toplo mer 23 stopinj pod ničlo. Vsled sibirskega mraza so zlasti trpele železnice. Pošta od zapada je imela zamudo, in še v torek dopoludne so dospeli časopisi iz Chicage nad sedem ur kasneje. Parne cevi in zaklopnice na velikih lokomotivih so tako zamrzavale, da se vlaki niso mogli odpravljati pravočasno. Tudi naša pocestna električna železnica ni tupat.am mogla voziti in predmestni prebivalci so morali v najhujšem mrazu pešice v svoje delavnice. Zadnjih dvanajst let je toplomer dvakrat kazal 20 stopinj pod ničlo, in to dne 25. jan. 1897 in dne 9. febr. 1899, a več 'pa nikdar ne do zadnjič. Vmes je tudi snežilo in bridka sapa je pometala po cestah in kopičila zamete. Najhujso zimo smo sedaj menda vendarle že prestali, upamo. — Koncert in ples, ki ga je pri- redilo hrvatsko pjevačko družtvo “Zora” iz Chicage zadnjo soboto v Golobičevej dvorani, se je obnesel razmeram primerno. Udeležba ni bila preobilna, bržkone vsled hude zime ali kali. Zdelo se nam je, da je bilo navzočih več Slovencev,nego bratov Hrvatov, dasi je priredilo večer hrvatsko družtvo. Pa pustimo to. Program ali vspored koncerta se je izvajal prav dobro. Pesem “Slovenac i Hrvat” se je na splošno zahtevanje ponovila. Hr-vatski slavčki iz Chicage so tako lepo peli, da je po veliki dvorani gromko odmevala zaslužena hvala. Tudi naša Stone City Band je žela odkrito priznanje. Plesalo se je v pozno noč. Med gosti iz Chicage je bil tudi g. Hinko Sirovatka, urednik “Hrvatske Zastave”, ki je navduševal Slovence in Hrvate za vzajemno delovanje s krasnimi besedami. Skratka: vkljub malo- brojni udeležbi je bil to vendar “en lep večer”. — G. Tony Grahek, ki je lani na sv. Štefana dan spodrsnil na zlede-nelih stopnicah ter si desno roko izvinil in zlomil, bo vkratkem okreval,kar mu iz srca žele mnogobrojni prijatelji in znanci. — Zla dinamitna eksplozija se je pripetila v četrtek 9. t. m. miljo južno od Lockporta pri k' panju, ozir. razširjevanju chicaškega vodo-odvodnega kanala, vsled česar sta bila dva delavca usmrčena, in sicer Slovan Mihael Macke, 31 let star, ki je živel ob Ohio cesti, in Irec John Lynch, star 38 let; a nevarno ranjen je bil delavec Mihael Zara. Eksplodiral je baje dinamit, ki se dotlej ni hotel razstreliti. — V ponedeljek se je v našem mestu kot povsod v Ameriki slavil rojstni dan Lincolnov. Lincoln je bil rojen dne 12. febr. 1809-v borni koči, a se je povzpel s svojo trdno voljo na stol predsednika Združ. držav ter proslavil na veke. Dne 14. apr. 1865 je bil umorjen po nekem blazniku. . — Stranski tlaki so tupatam še vedno nevarni. Več oseb je te dni spodletelo in se poškodovalo. — G, I. Denton, kolektor Joliet Pure Ice kompanije, bi bil v ponedeljek opoludne skoro smrtno ponesrečil na razkrižju Jefferson ceste in Alton železnice,kjer je ob njegov voz zadel iznenada pridrdravši osebni vlak. Ko ne bi bil konj naglo odskočil z g. Dentonom na vozu, bi se bila dogodila zla nezgoda. — “Adam’sSteel &Wire Works”, Joliet, 111., je jako napredna tovarna, pravi list ‘The Iron Age’. V kratkem namerava presenetiti tržišče z novo vrsto jeklene kovine, ki se bo v bodočnosti bržkone jako rabila, zlasti pri varjenju velikih železnih cevij. \ — Delavske organizacije se zelo trudijo, da se v sedanjem zasedanju illinoiških zakonodajcev napravi postava, po kateri bodo delodajalci odgovorni za denarne izgube delo jemalcev ali zastopnikov istih \ slučaju osebne poškodbe ali smrti vsled nezgod med delom. Slična postava je bila nasvetovana v zako-nodajstvn pred dvema letoma, a ni bila sprejeta. Sedaj pa je upanje, da se nanovo predlagana postava sprejme, ker se tiče samo nevarnih opravkov. Predlagal jo je v zbor niči dne 31. jan. “representative” Drew, in po prvem čitanju je bila odkazana odseku za pravosodje. Nasvetovana postava namerava “u rediti in določiti odgovornost vsake korporacije, tvrdke, kompanije za denarne izgube delojemalcev ali njihovih osebnih zastopnikov v slučaju osebne poškodbe ali smrti, povzročene med delom.” Nasvetovano postavo toplo priporočajo vse delav • ske združbe v državi, med njimi “TheChicagoFederation of Labor”, “The Illinois State Federation of Labor”, “The Bridge and Structural Iron Workers’ Union”, “The Mine Workers’ Union”, in dr. Zastopniki teh združb bode svoječasno v Springfieldu, da pomagajo do sprejetja te za vse delavce velevažne postave. — V sredo 23. t. m. bodo tudi v našem mestu razne združbe praznovale rojstni dan Washingtonov. — Nova železnica Rockdale, Joliet & Lockportse je otvorila v torek zjutrf j. Dolga je sedem milj. Sedaj se rabi samo za prevoz tovornega blaga. Za Rockdale je velike vrednosti. — Za zborovanje, ki je priredi “The Ilinois Farmers’ Institute” v našem mestu prihodnji teden, t. j. dne 21., 22. in 23. t. m., so obširne priprave že dogotovljene. Po raznih programih ali vsporedih soditi, se bodo farmarji imenitno imeli v Jo-lietu. — 34 salunarjev je v ponedeljek plačalo po $56.25 globe radi kr-šenja nedeljske postave o krčmar-stvu. — Rock Island železnica je dala raznim podjetnikom naročil za vse-polno novih parovozov (lokomoti-vov) in 4,033 raznovrstnih vagonov, ki se morajo vsi letos dogotoviti. — Pisma na pošti imajo: Rado-ševič Ivan, TrinkaLeon, Velikonja Jeanette. Pueblo, Colo., 11. febr. — Dne 7. t. m. je bil tu pogreb č. g. Ignacija L. Burgar ob mnogobrojni udeležbi odstrani tukajšnjega občinstva ter slovenskih in slovaških društev, ki so vkljub sneženemu Vremčnu v dolgih vrstah, z dvema godbama na čelu, spremljala blagega pokojnika k večnemu počitku iz slovenske cerkve sv. Marije. Umrli č. gospod je prišel 1. 1892. v Ameriko in sicer v St. John’s University, v Minnesoti, pod oskrbo takratnega č. g. Ločnikarja iz reda sv. Benedikta’. Par let je bil v'tem vseučilišču. Potem je nadaljnje uke zvrševal v st. paulskem semenišču, in tu ga je pa naletela bolezen, ki ga je mučila 7 let in mu utrgala v starosti 30. let tek življenja. Jetika se ga je očividno lotila, še predno je bilo skončano učenje t&. poklic in stan, katerega si je močno želel; vsaj tako se je izrazil še živeč proti piscu teh vrstic. Da, v St. Paulu, ko je na smrt bolan ležal, je le želel, da bi vsaj bil posvečen v mašnika pred smrtjo, četudi na bolniški po stelji. Ali bolezen se je nekoliko zboljšala, kar se mu je ponavljalo celi čas do smrti. Da, včasih jeiz-gledal kot mrtev, včasih pa vesel, kot bi želel vedno živeti. Le kadar je izbruhnila kri iz njega, takrat je bil kar blizu umiranja. Nekoliko zboljšan je prišel po prošnji ter pri-poročbi č. g. C. Zupana, župnika v Pueblo, Colo., v denversko škofijo, kjer je bil posvečen v mašnika ter je pel novo sv. mašo v slovenski cerkvi sv. Marije dne 7. maja 1900. Iz Puebla je šel kot pomočnik k Rt. Rev. Robinsonu v Denver, kjer je preskrboval v verskih rečeh tudi tamošnje Slovence, ki so deloma raztreseni po okolici. Ta posel je bil jako težaven, in č. g. Burgas je zopet obolel tako, da je bil prisiljen zapustiti odkazano mu mesto. In sedaj je šel v Sacred Heart Orphau-age v Puebli, pred par leti na novo postavljeno širotišnice, kjer jepod-učeval male otroke v oskrbi ondot nih sester. Večkrat mi je tožil, da mu bi bila huda predla, ako ne bi imel podpore od raznih prijateljev. Posebno je imenoval nekega bogatega Irca, kateri je budi za omenjeno sirotišnico Srca Jezusovega žrtvoval mnogo tisočakov in to kot namesto spominka svoji pokojni ženi. In isti dobrotnik je tudi blagodelno podpiral č. g. Burgarja, čegar življenje je bila neprestana vojska: nekaj časa je trpel kot reven dijak pomanjkanje in potem se je pa boril še z boleznijo. Blagi pokojnik je mnogo pisal, tudi za “A. S.” in druge liste. Zadnji čas je spisal slovensko-angleški molitvenik, mal slovensko-angleški besednjak, a drug večji besednjak je imel po abecednem redu že skon čanega do črke J. Radi malega besednjaka sem dobil od njega še naslednje pismo, ki pa ni več pisano z njegovo lastno roko, ampak je od njega le narekovano, a pisal je isto č. g. J. Knafelc. Pismo, pisano v zdravniškem zavodu “Montcalm Sanitarium”, slove: “Manitou Springs, Colo., 4. febr. — Dragi gospod: Father Burgar je že prej dobil vaše pismo, pa ga je ravno hudo prijelo, da ne more iz postelje. Pravi, da ga veseli, da ste se odločili za to, da bi se slovar tiskal v v Pueblo. Zdaj je gospod v Mani tou, pa upa vkratkem toliko okre,-vati, da se vrne spet v Pueblo. Upa, da ga najdete v boljšem položaju kot je ravnokar. S spoštovanjem J. K.” In res je prišel v Pueblo, ali ne zboljšan v bolezni, ampak v rakvi, katera mu je zadnji plajšč k večnemu počitku. Rajnki č. g. Ign. L. Burgar je doma iz Ribnice, kjer mu živita še oče in mati. Pogreb njegov je bil eden največjih in najlepših, kar se jih je še vodilo iz slovenske cerkve sv. Marije v Pueblu. To dokazuje, da je bil priljubljen pri tukajšnjim občinstvu, a delaven je bil, kar so njegove moči dopuščale, do zadnje ure. Počivaj v miru! Prijatelj. Walkerville, Mont., io. febr.— Ker še n;ste sporočili naslednje žalostne novice, je menda še niste izvedeli, zato jo Vam jaz opišem. Dne 15. januarja t. 1. se je zanetil prepir med dvema, kacih 22 let starima sorodnikoma, Janezom Greze-tič iz Kvasice in Francetom Lamut iz Goleka piri Dragatušu, Dolenjsko. Lamut je imel na svojo stran več tovarišev, dočim je bil Grezetič sam na svojo. Do spopada ni moglo priti, kajti Grezetič ni mogel do svojega nasprotnika, ker je ta imel kacih pet tovarišev; a sam se tudi ni dal prijeti. Tako so se preganjali' od pete do devete ure v večer. Slednjič se je Grezetič zaletel v hišo Jan. Vitina, kjer je bil na stanovanju in hrani. Tu zgrabi puško, katera je bila na steni z nabojem za zajce pripravljena, pride ven in zažuga: “Fantje, ako ne greste vstran, bom streljal.” Razdraženi fanti se niso odstranili, temveč so mislili njega prijeti. Grezetič je sprožil puško in zadel svojega sorodnika Franca Lamuta, ki.je bil storilčeve tete sin in je dobil tako rano, da je 2 uri potem izdihnil svojo dušo. Pokojnik jo delal tukaj samo 14 dnij, denarja ni imel nič, v podpornem društvu ni tudi bil nijednem. Morali so rojaki kolektati v tukajnji bližini, da so pokojnikovo truplo dostojno pokopali dne 18. jan. t. 1. Bodi mu lahka tuja zemlja! Storilec je bil takoj prijet in vtaknjen pod ključ pravice. Po zaslišanju raznih prič je spoznalo sodišče, da je storilec streljal v silobranu, vsled česar je bil oproščen vseh kaz-nij. Zdaj je zopet prost kakor prej. To naj bo v svarilo rn pouk mladim slovenskim fantom pri drugi priliki. N. P. South Chicago, 111,, li. febr.— Tukaj se je ponesrečil rojak Valentin Pipan, doma iz Šenčurja pri Kranju. Dne 7. t. m. je padel v 8 čevljev globok jarek, po katerem gre ruda v topilnico. Nanj se je Nenaden prehlad je silno nevaren. Pljučnica se pričenja prav na ta način. Zastarel in zanemarjen prehlad povzroči jetiko.1 Severov balzam za pljuča — omeji in odstrani prehlad predno more isti postati nevaren. Cena 25 in 50c. “Bil sem se silno prehladil, a po tridnevni rabi Severovega balzama za pljuča sem zopet ozdravil. Priporočam ga torej vsem trpinom.” JOHAN JALAY, Braceville, 111. Bright-ova se dostikrat začne z vodenico. Vam-li otečejo roke in noge po prestanem delu? Ali se vam lagoma zginjeva? ako dolgo stoji? zdi, da vaša jakost in moč po-Se-li tvori v vaši vodi usedlina, Tedaj začnite takoj rabiti Severov lek za jetra in ledvice. Cena 7 5 c in $1.25. Bolesti so splošna dedščina vsega človeštva. Bolečine se seveda morajo nahajati, a moderna znanost jih ve olajšati v dokajšnji meri. Se ver o vo olje sv. Gotharda je v tem oziru največji olajševalee bolečin kar jih je sploh naprodaj. Cena 50c. C|n f.a «4- prinese slabost, izgubo moči dUHUM in življenske čilosti. Nekateri možje so že stari s 20. ali 30. letom. Ali želite ostati s 60., 70. in 75. letom ravno tako jaki kakor mladeniči? Severov balzam življenja vam bo pomagal staviti se v obran starostnim slabostim. Cena 75c. Strah pred Res grozno je dotičniku živeti od dneva do dneva v strahu pred H3£l0 Sflirtio. nagl° smrti°> ki trpi vsled & J organične srčne bolezni. Ako imate težavo s srcem, uživajte le Severov srčni krepčilec, ki ojači slabo srce. Cena $1,00. Severova zdravila so naprodaj v vseh lekarnah. Zdravniški nasveti zastonj. W.I F. S EV E DA CEDAR RAPIDS KA WO. IOWA NBHBHHHHHHHMnd posulo 40 voz rude, vendar pa tako, da ga ni usmrtila. Pod rudo je bil 40 minut. Upati je, da okreva. Tailula, III., io. febr. — Ko je bil dne 1. t. m. naš rojak Ivan Hočevar v rovu na delu, je padlo nanj do 20 ton težko kamenje, ki ga je na mestu usmrtilo. Star je bil 28 let, a doma iz Mišidola v litijskem okraju, kjer ostavlja polusestro. Frank Černe 154 Third St., La Salle, 111. Ely, Minn., 10., febr. — Dan 4. m. je prinesel veliko nesrečo in | ilost nafem-u rojaku Matiji Pavli-, ču. Ko je ta šel kakor običajno i delo v četrt milje oddaljen rud-ik, je ostala sama žena doma z verna otrokoma. Koj nato je pa torala tudi ona oditi po važnem pravku’ k nekemu sosedu. Na žojem povratku je pa zftajci zagle-ala v plamenih hišo, v kateri so ili njeni ljubljeni otroci zaprti. rsa iz sebe je skočila v hišo, a pre-ozno: otroci so že bili izgubljeni, i sama se. je tako opekla, da bo sžko okrevala. Milvvaukee. Wis., n. febr. — Dne 7; t. m. se je tu . zastrupila 19 let stara Marija Maronšek, doma iz Spodnjega Štajerskega. V Ameriki je pokojnica bivala že 5 let. Ker ]0 je pred kratkim zaročenec zapustil, je revica obupala. Tu zapušča očeta, mater, brata in sestro. Enumclaw, Wash., io. febr. — u blizu na Burnet-South Prairie oal Mine se je smrtno ponesrečil ijak Valentin Banko, doma iz ragomelj pri Domžalah na Rranj-ietn. Nesrečnež zapušča doma mo in dvoje otrok. Premogova ružba je obljubila vdovi $500 pod-ire, otrokom pa po $200. Pueblo. Colo., 10. febr.— Hude meče dobivamo slovanski delavci ikaj. Razna podjetja so najela lad 200 Japoncev,ki so zadovolj-z manjšo plačo, radi česar so idajalcem vedno dobrodošli. V nih topilnicah so Japonci že izrinili mnogo Slovanov in drugih rodcev. Vsled tega je prišlo že raznih pretepov. Priporočam rojakom v mestu in okolici svojo prodajalnico v obilen obisk. . \ Obilna zaloga moške delvne obleke ter vsakovrstnega obuvala za delo in praznike po nizkih cenah. Čevlji za šolsko mladino od $1.00 do $2.25 par;\otroški čevlji od 30c do $1.00 par; ženski fini čevlji od $1.25 do $3.50. Od sedaj pa do Velike noči je cena čevljev pri meni nižja od 5c do 50c pri vsakem paru kakor pa pri kom drugem. Torej pridite in si oglejte obilo mojo zalogo.Imam tudi gumne čevlje (rubbers) in čevlje iz klobučevine ali filca. Pri meni se dobi tudi vsakovrstna grocerija, železnina in razno kuhinjsko posodje po nizki ceni. Velika izber slovenskih mašnih knjig. Naznanjam rojakom tudi, da imam v zalogi vsa Severova družinska zdravila ki so se že tolikrat vspešno izkazala pri različnih boleznih. Dobra postrežba in nizke cene. SVOJI K SVOJIM. m Í IZ STARE DOMOVINE. — Župnik Gerjol v Vel. Laščah je zelo nevarno obolel. — Umrl je o. g. Krist. Stibilj, kurat v Branici, star S4 let. — V Dragatušu so blagoslovili zastavo za dekleta na Svečnico. — Smrtni padec. V Viru je padla 78 let stara Marija Golob v klet ter se ubila. — Blagoslov nove šole na Vrhniki se je vršil 27. jan. v jako kla-vernih razmerah. — Novo hranilnico in posojilnico «o ustanovili v Zagorju na Savi. ¡Pravila so že pri vladi. — Meščansko šolo s slovenskim vičnim jezikom otvorijo v Postojni r prihodnjim šolskim letom. — Umrl je umirovljeni glavni davkar Fr. Šešek ter Fr. Bobnar, dobro znani kovač v Kandiji. — Nesreča v tovarni. V litijski predilnici je stroj prijel za roko delavca Jurija Okorna ter ga nevarno poškodoval. ' — Za kruhom. Dne 24. jan. se je odpeljalo z južnega ljublj. kolo? Ivora v Ameriko 116 Kranjčevič 16 Macedoncev. — Stanovitna dekla. Na Dobe-aem poleg Mengša živi stanovitna iekla Jera Čevelj, ki služi pri enem gospodarju že celih 55 let. — Krka zamrznjena. Vsled sil-oega mraza je Krka popolnoma za-nrznila. Če bo mraz še nekaj časa .rajal, se bo lahko po Krki drsalo. — Ljubljansko katoliško društvo okodelskih pomočnikov, ustanov-jeno 2».apr. 1.1&55, bo letos 6. avg. lovesno praznovalo svojo 50letnico. — Umrl je v črnem vrhu nad .drijo dne 24. jan. po kratki bolezni nnogoletni občinski tajnikin pismo-loša Štefan Pirc. Znan je bil daleč : >o okolici. — Za kruhom. Dne 23. jan. se e odpeljalo z južnega kolodvora v jjubljani v Ameriko 41 Slovencev n 39 Hrvatov. V Heb se je odpe-jalo 31 Slovencev. — Umrl je v Leonišču v Ljubljani luhovnik v pok. č. g. Josip Antonii«. V Ljubljani je umrl po dolgo-rajni bolezni črkostavec gosp. Ivan 5uber, star šele 20 let. — Volkuljo so ustrelili in volka bštrelili v šneperskem gozdu gra-činski lovci. Sledili so letos v ta-bošnjih gozdih že več volkov, ki rihajajo s Hrvaškega. — Obešen in rešen. Obesil se je 2. jan. Janez Borštnik iz Cerkelj, •ripel se je kar na kljuko vrat, toda jenske so zagnale vrišč, sosedje so jrišli gledat in so ga odrezali. — Železniški predor skozi Kara-anke bodo prebili, če ne bo novih aprek tekom meseca marca t. 1. tvoritev Karavanške in Bohinjske ileznice bo prihodnje poletje. — Divje mačke V kočevskih gožih. Pretekli teden je ustrelil eden nez Auerspergovih gozdarjev divjo ačko samico. V ondotnih gozdih baje ta zver precej zaplodeua. — Rejenčka sta umorila. Zaprli • Marijano Sodnikar iz Bodovelj n Škofji Loki. Dolže jo, da je morila rejenčka Mihaela Rudolfa, tari oče rejenčka je tudi v zaporu. — Umrl je dne 25. jan. zjutraj v sonišču prof. Vavru. Bil je kot jjjen Čeh mnogo let v Ljubljani, er se je odlikoval po narodnem išljenju. Bil je odbornik ‘-Slov. :atiče”. — Frančišek Čebular umrl. Ii itičine se piše: Tukaj je umrl dne . jan. preč. g. Frančišek Čebular, stni kanonik tržaške škofije, kon-rtorijalni svetnik, dekan in župnik pokoju. — Če se preveč kuri. Iz Mirne poroča: V vasi Zabrdje pri Mirni Dolenjskem je dne 24. jan. vpe-,il ogenj hišo Blaža Smrekarja, d. Brentarja. Ogenj je nastal, rje stari oče v “štibelc” preveč zakuril v železnd peč. Pbsestnik je reven. — Požar. V soboto 21. jan. je gorelo v Volčjem potoku pri Ropetu. Pogorelo je le gospodarsko poslopje; da se ogenj ni naprej razširil, se je zahvaliti sosedom, ki so neumorno delali za omejitev požara. Zažgal je otrok. • — Umrl je dne 24. jan. v Ljubljani deželni odbornik in poslanec kranjskega veleposestva dr. Adolf Schaffer, star 66 let. Pokojnik, ki je bil rojen v Bregencu na Tirolskem, je bil eden najbolj delavnih nemških kranjskih vodij. — Ogenj je nastal v Vedrinjanu pri Kojskem v hlevu Ant. Simčiča in se je razširil tudi na njegovo hišo ter na sosedno Antona Marinčiča. Hlev in obe hiši sta vpepeljeni. Škode ima Simčič 7C00 K, Marinčič 4000 K, ki je deloma pokrita po zavarovalnini. — Pokopan je bil 21. jan. v Semiču g. Kenda, bivši učitelj in tudi organist na Suhoru. Pogreb je bil dostojen Vrlega moža, katerega je tako nenadoma vzela smrt, da ni mogel vživati zasluženega pokoja. Bil je vrl učitelj, ki je mnogo pretrpel vsled razmer, iskren domoljub in dober katoličan. — Naravna smrt f!e samomor. Iz Belecerkve se piše: Dne 11. jan. so našli mrtvega 63letnega vdovca, bivšega mlinarja Antona Kosa, doma iz Prečine, v njegovem hramu, ki mu je bil obenem stanovanje. Sodnijska komisija, ki je pokojnika raztelesila, je dognala, da je mož umrl naravne smrti za pljučnico. — V~nedeljo 15. jan. sta se zgodili zopet dve nesreči v predoru v Jesenicah. Franc Budija, 32 let star oženjen zavirač je bil zmečkan od vozičkov, pretrgalo mu je jetra in zlomilo koš na obeh straneh. Italijanu Jožefu Romano pa je isti dan zlomilo desno nogo in je tudi sicer še telesno tako poškodovan, da bo težko okreval. — Pretep zaradi meje. Posestnice mož Nace Vozi in posestnik Nace Šuštar sta se pred hišo slednjega v Št. Lambertu skregala, kateri da je prvi naredil plot. Tekom prepira je Vozi udaril Šuštarja po levi strani prs in ko se mu je umikal in udarce prestregel z levo roko, dobil je udarec, .vsled česar mu je bila zlomljena kost. Sodišče je Vozla obsodilo na 6 mesecev ječe. — V Loškem potoku so dne 11. febr: 1901 otvorili novo štirirazred-nico. Ker pa število šolskih otrok vedno narašča, pokazala se je kmalu potreba, da se šola za en razred razširi. Že začetkom šolskega leta 1903 se je ustanovila stalna petraz-rednica. . V pojedinih razredih pa je bilo še preveč otrok, zato sta dne 15. jan. sklenila krajni šol. svet in občinski zastop, da se takoj otvori vsporednica za III. razred. — Stoletni starček France Ora-žem iz Prigorice zraven Ribnice je umrl; pokopali so ga 16. jan. Rojen je bil 1. 1805. Bil je pri zavesti do zadnjega trenotka in neprenehoma je molil. Sv. obhajilo je prejel še enkrat prav zadnje trenotke, in takoj nato je brez boja oslabelo srce prenehalo biti. Ko so ga pred kratkim radovedno vprašali, kako ]e živel, da je dosegel tako starost, je kratko odgovoril:“Pijan nisem bilnikdar!” Cast.in blag spomin poštenemu slovenskemu starešinu! Pirnič, se je dne 10. jan. pri večerji sprl s svojo materjo Heleno. Ker Črne ni hotel molčati, mu je vrgla mati žlico močnika v obraz. To je sina tako razkačilo, da je zgrabil mater za kito, jo tolkel s pestjo po glavi in vlačil po sobi, naposled jo je pa še butal ob zid, držeč jo neprestano za lase. Mati je pri tem zadobila dve neznatni praski, vendar pa toži, da jo od takrat boli neprestano glava. Ker je France črne svoj o mater že opetovano pretepaval, ga je ona ovadila oblasti. Črne se bo moral vsled svojega surovega dejanja z lastno materjo zagovarjati pred sodiščem. — Kakšna je bila lanska letina. Poljedelsko ministerstvo objavlja sedaj poročilo o letini 1. 1904, iz katerega je razvidno, da se je lansko leto v Avstriji pridelalo 14-6 milijonov metričnih centov pšenice, torej za 2 milijona metr. centov več kakor 1. 1 903. Na jugu in v sudetskih deželah se je sicer pridelalo manj žita, zato pa v Bukovini in na Nižjem Avstrijskem je bila izvrstna letina. Vkup se je pridelalo na Avstrijskem 23-3 milijonov metričnih centov več kakor lani; krme se je pridelalo za 1 do 2 odstotka manj nego 1. 1903, koruze se je pridelalo prav malo; vendar pa povprečno se je 1. 1904 pridelalo več žita nego v navadnih letih. — Hud krčmar. Ivan Črne, posestnik iz Zg. Pirnič, je prišel dne 14. jan. pop. v gostilno Janeza Hu-jana v Zgornjih Pirničah. Kp prestopi prag, pride mu naproti Hujan z dolgim kuhinjskim nožem in mu brez povoda zažuga: “Ali misliš, da se te kaj bojim?” V tem zamahne Hujan proti Črnetu, a ga prvi pot ne zadene, ker se mu Črne izogne. Hujan zamahne še enkrat proti Črnetu in mu zasadi nož v desno roko, kjer mu je zadal 4 cm dolgo rano in prerezal žile. Črne je pobegnil pred hudim krčmarjem na svoj dom, kjer se je onesvestil vsled obilne izgube krvi. Hujan pravi, da je čin izvršil v pijanosti, v kateri se mu večkrat zmeša, da ne ve kaj dela. — Mraz. Brata združena v smrti. Z Vrha pri Vinici se poroča, da je tudi na tamošnjih hribih letos ostra zima. Mnogo let več ni bila reka Kolpa tako zaihrznjena, kot letos. Doli pod vasjo Špeharji, uro hoda od Vrha, je pisatelj tam gledal, kako so se dečki iz Špeharjev, ki so prignali živino v izvir, ki se iztaka v Kolpo, napajat, drsali po ledu tja do brega, kjer se začne hrvatska zemlja. Na novega leta dan je bil pokopan 83lebni Miha Lovrenčič s Hriba pri Špeharjih št. 7. Ravno, ko so mrtvega Miho Lovrenčič nesli iz hiše, je umiral njegov brat 78letni Jožef Lovrenčič in je čez dve uri umrl. Prvi je bil 'vdovec, bivši gospodar v isti hiši, drugi je bil samec. Oba sta bila poštenjaka, kakršnih je dandanes zmirom manj. —Žalostna smrt Slovenca na poti v Ameriko. Na potu v Ameriko se je bil ponesrečil blizu Pariza na Francoskem 18letni mladenič Fran Boh, doma iz Iga. Naslonil se je bil na vrata železniškega voza, katere je bil pozabil sprevodnik zapreti, in pri tem je padel tako nesrečno iz vlaka, da si je črepinjo prebil, obenem mu je pa vlak odtrgal desno roko. Bil je na mestu mrtev. Mladenič je bil doma v obče priljubljen vsled svoje marljivosti in lepega vedenja; prav pridno je prihajal v izobraževalno društvo in je zelo mnogo bral. Zato je novica o njegovi žalostni smrti pretresla vse domačine, posebno hudo pa je zadela njegove starše, ki sedaj objokujejo nenadomestno izgubo svojega nad vse ljubljenega Frančiška. D * • USTANOVLJENO LETA 1893. c\t>*K S J «SEp * GLAVIC PISARNA: * - 109 GREENWICH STREET, NEW YORK TELEFON 370« COSTLANDT. f? n> \ * Podruírticíi s 1778 St. Glair St., Cleveland, 0. Vsakdo rta) pazi rta hišno številko 109 1 ZASTOPNIK } VSEH PAROBRODNIH DRUŽB. & ¿g Pošilja denarje v staro —---------- domovi- no najceneje in najhitreje. Parobrodne listke podaja -----------— po izvirnih cenah. VSAK SLOVENEC najbolje stori, a ko se obrne na me, ker New York . - je najpripravneje mesto za naseljence in delujem že nad 10 let v tej stroki. Pazite na mojo telefon številko 3795 Cortlandt. Kadar do-spete-v New York na kak kolodvor, pokličite me in se slovenski pogovorite. Z velespoštovanjem FRANK SAKSER, 109 GREENWICH ST., NEW YORK. 1778 ST. CLAIR ST., CLEVELAND. rA * + ¥ * Sprejemam hranilne knjižice in jih takoj izplačujem. V zvezi sem s c. kr. poštno hranilnico na Dunaju. ( —Obračun z mariborskimi Nemci. V Mozirju je izvoljen za župana g. Iv. Ovčjak, ki lioče dati s pomočjo istotako nar. obč. odbora primeren odgovor nečuvenemu sklepu mariborskih mestnih očetov glede odstranitve slovenskih napisov. Kaj pa druge slovenske občine? — Nesreča v Trbovljah. V trboveljskem rudniku so se vneli plini. Do 26. jan. 8. ure zvečer so našli 4 mrtvece, tekom drugega dne enega mrtvega in 9 omamljenih. Pri izhodu iz jame so se vršili strašni prizori. Enega ponesrečenca še pogrešajo. Stav ke menda ne bo. Delavcem se je obljubilo, da se bo nepriljubljenega paznika odstranilo. JOLIET, ILL. — Litijske novice. Sava zamrzuje. Da je res huda zima letos, se uvidi iz tega, da je jela pretečene dni Sava zamrzovati. Dne 24. jan. je na raznih krajih zamrznila. — V Savo je šla. Dve pri tukajšnji tvrdki Loebinger in Bergmann službujoči osebi sta se začeli prepirati med seboj. V tem sporu sta ena drugi očitale razna nepoštena dejanja, namreč tatvino. Tvrdka je takoj odpovedala eni službo. Ta je pa vsa obupana, brez denarja, brez službe in osramočena šla v Savo. To je zapazil njen ljubimec ter jo zoper njeno voljo potegnil iz mrzle kopeli. — Sin proti materi. Franc Črne, i 20 let stari tovarniški delavec iz Zg. — Novo slovensko delavsko društvo se snuje v Podljubelu pri Borovljah. — Gibanje med koroškimi Slovenci vedno bolj raste. Zadnji ‘Mir’ poroča kar o sedmih društvenih zborovanjih. — Novo pevsko društvo ‘Slavček’ se je ustanovilo v Skofičah ob Vrbskem jezeru. Navdušenje za to društvo je veliko. —Pogreb rajnega župnika na Trbižu č. g. Matije Kuegsa se je vršil j nad vse veličastno. Došlo je 33: duhovnikov. Zastopani sta bili nadškofiji videmska in goriška ter ljubljanska škofija. — Slovanski časnikarski kongres bo letos v Voloski meseca aprila. — “Adyokat” Loboda umrl. V Kanfanaru v Istri je umrl znani zakotni “advokat” Marko Loboda. — Tovarno za led je začel graditi v Lovrani stavbenik Magnolo. Ta tovarna bo stala 400,000 kron in bo izdelala na dan štiri vagone ledu za Lovrano in Opatijo. — Samoumor. Gostilničar Ant. Valenčak v Št. Petru pod Sv. Gorami, okraj Kozje, se je ustrelil. ■MB* Najnovejši_ SmukHUliftl in oimoTiuB ročal slovar ter Angleščina brez učitelja v slovenskem jeziku je dobiti: prvo za 30c, drugo za 40c poštninp prostp pri Frank Sakser, 109 Greenwich Št., New York. 1778 St. Clair St., Cleveland, O. E. PORTER BREWING COMPANY ! HRVATSKO. — Mrtvega župnika so izkopali. Cigani v Harkanovcih v Slavoniji so izkopali truplo župnika Ulako-viča, ki je umrl vsled raka, da iz trupla napravijo svoja “zdravila”. — Hrvaške novice. Vire petroleja so našli priLudbregu. Strokovnjaki pravijo, da se bo dobilo ondi mnogo petroleja. — Umestna odredba. Zagrebški župan Amruš je določil, da se šolski pouk v Zagrebu radi velikega mraza prične šele ob 10. uri dopoldne. — Umrl je v Zagrebu bivši poslanec in posestnik Jurij Kamenar. — Amerikanski Slovenec je prvi slovenski list v Ameriki. Stane le $ 1 na leto. Pivovarna: South Bluff Street. EAGLE BREWERY 444 Izdelovalci ULEŽANE PIYE PAL ALE IN LONDON PORTER 444 Posebnost je Pale Weiner Bier. JOLIET, ILLINOIS F. KÖRBEL Sc BROS, prodajalec vina od trte in žganja Sonoma Co. Oeiliíomiet. Vhodna zaloga vina in nrad: 684-686 W 12 St. TELBFONs Itn CANAL. Otan 1 AMERIKANSKI SLOVENEC. Ustanovljen 1. 1891 Nova slovenska cerkev sv. Štefana v Chicagi, 111., in župnik iste Rev. A. M. Kraschowitz. Prvi in.najstarejši slovenski katoliški list j v Ameriki in glasilo K. S K. Jednote. j Izdaja ga vsaki ;>etek SLOVENSKO-Al. TISKOVNA DRUŽBA, naročnina za Združene države le proti predplači $100 na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto. Dopisi in denarne pusiijalve naj se pošiljajo na AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, 111. Tiskarne telefona Chicago in Interstate: 509 Uredništva telefou Chicago 1541. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. Tile first and oldest Slovenian Catholic newspaper in America and official organ of G. C. Slovenian Catholic Union. Published Fridays by the SloYenic-American Printing Co. Joliet. 111. Advertising rates sent on application. trades gj COUWOLfr 4 CERKVEN! KOLEDAR. to 20. 21. 22. 23. 24. 25. fei». nedelje 7. po razgl. Gosp. pondeljek .Eievterij; Evkarij torek Eleonora kraljica sreda Washington, roj. četrtek Severin: Reinhard petek Sebastijan, sobota Matija. Verska premišljevanja. Rojakom v potrditev 71 j ih vere. Nova slovenska cerkev sv. Štefana v Chicagi, 111., *ki bo vlyatkem dogotovl.jena, boMepa zgradba v romanskem slogu, 90 čevljev dolga in 41 čevljev široka. Sedežev bo imela za 300 oseb. Cerkev bo zgrajena 00 načrtih, ki jih je napravil arhitekt William G. Brinkman, a delo vodi kontraktor Math. H. Kauen. Skupni stroški za zgradbo so cenjeni na *13,000. •St. Stcphch'3 Chu«ch* - * ki nastane po splošni uvedbi razsodišč. Izmed priseljencev, ki so prošlO fiskalno leto dospeli v Združ. države v medkrovju, je bilo 707,933 iz Evrope, 26,186 iz Azije, 18,751 iz drugih delov sveta. Primeroma največje število priseljencev,. 193^296, je prišlo iz Italije; iz •Avstro Ogrskega 177,156 iz Rusije 145,141, iz Nemčije 46,380, iz Anglije 38,626, iz Irlandije 36,142, iz Švedije 27,763, iz Norvegije23,808, iz Grčije 11,343, iz Skocije 11,092. Izmed orijentalskih dežel je dala Japonija največje število priseljencev, namreč 14,264; iz Kitaja jih je prišlo 4309. XXXIII. Ali se je katoliška cerkev popačila? Vsakdo mora potrditi neovržno resnico, da je katoliška cerkev prva in najstarejša cerkev, edina, ki jo je ustanovil sam Kristus. Protestantje tudi dopuščajo, da je bila nekoč prava cerkev,a daseje počasi popačila tako,da so reformatorji ali preustrojevalci smatrali za potrebno, odtrgati se od nje in ustanoviti novo cerkev. Če je bila katoliška cerkev nekoč prava cerkev in je nehala biti taka in je zablodila v zmoto, potem je delo Kristusovo nehalo bivati in krščanstvo je samo stvar prošlosti. A Kristus je pa obljubil, da peklenska vrata ne bodo nikdar premagala Njegove cerkve, ker jo je zidal na skalo. Če je cerkev sčasoma zablodila v zmoto in popačenost, potem so jo peklenska vrata premagala. Kristus je prelomil Svojo obljubo in nas osleparil, in vse krščanstvo je sleparstvo. Še več. Predno je poslal Svoje apostole po vesoljnem svetu učit in krsčevat, vod t in poveljevat, je Kri stus rekel: “Glejte, z vami sem vse dni, prav do konec sveta.” Tu je jamčil s Svojo besedo, da bo vedno bival s Svojo cerkvijo. Kako se je mogla cerkev popačiti spričo priču jočnosti Kristusove? Razun tega je obljubil, predno je zapustil svet, da bo poslal cerkvi Duha resnice, da ostane ž njo vekomaj, da jo bo učil resnico in jo čuval, da ne spodrsne v nijedno zmoto. Pa praviš, da je cerkev zabredla v laž in popače post? Kristus je napravil Svojo cerkev glasilom, po katerem govori ljudem, in ukazal je tudi vsem ljudem vseh časov, poslušati in verjeti uke Nje gove cerkve in smatrati njene zastopnike za Njegove ustnike: “Kdor vas posluša Mene posluša,in kdor vas zaničuje, Mene ziničuje.” Nemožno je, verovati v Kristusa, Sina božjega, in trditi istočasno,da se Njegove obljube niso izpolnile in da je Njegova cerkev, “temeljin . stfibe-r resnice”, zabredla v kako zmoto. Ne, cerkev je tako mlada in krepka kakor takrat, ko je izišla iz krvaveče strani križanega Gospoda, tako lepa in brezmadežna, kakor tiste binkošti, ko se je bil Duh resnice spojil ž njo na vekomaj. Posamni ljudje so zablodili v zmoto in popačenost, a katoliška cerkev ostane nespremenljiva v svojem nebeškem Ustanovitelju. In vendar je toliko nedostatkov v katoliški cerkvi, toliko očividcih uestalnostij in protislovij, toliko — Amerikanski Slovenec je prvi ponižujočih vraž in običajev, da se slovenski list v Ameriki. Stane le nekatoličanu zdi težko pripoznati jo $1 Da leto kot delo božje, kot edino pot odie-šitve za vse. No, večina ugovorov je posledica krive predstav e ali zastarelega predsodka. Kako jih je odpraviti? Trojnim potom. Madeži se odpravijo s kake stvari, če se zbrišejo s tiste reči, skozi katero se gledajo in ki je svoje nedostatke prenesi 1 na gledano stvar, če so moji naočniki umazani, bodo stvari videti umazane, dokler ne očistim svojih očal. Osvobodi duha predsod-k,ov in madeži v cerkvi bodo izginili. Kaka slika je lahko temna in neve sela, celo neprijetna in odurna, ker ni dovolj svetlobe na njej. Odpri zastiralo, da sinejo solnčni žarki v tisto v sobo, obrni sliko k solncu. O, kako diven pogled! Dobi primerno luč na oerkvi; išči dovolj pojasnila; vso svetlobo prenese, ki utegne pripekati nanjo. Proučavaj in premišljaj, čitaj pravo zgodovino cerkveno in ne nabiraj vede od tistih, ki jo sovražijo in prezirajo. Čim več veš o oerkvi, tem večje bo tvoje občudovanje zanjo. Nedostatki se včasih pojavljajo z načina, kako gledamo na kako reč, s stališča gledalčevega. Gotovo si že opazil tu ali tam pri kaki cerkvi, kako so zunaj videti slike na oknih temne, kako so spačena telesa na njih, kako spakedrani obrazi! Same pokveke, si mislil. Ko pa si stopil s ceste v cerkev in se ozrl, o, kako diven pogled! Kako vesela spre memba! Ista okna sedaj žare v obilni in pestri luči' nebeški in ti odkrivajo sladke obraze svetnikov, svetnic in angelov, či^te in pravilne oblike, dražestno nagubano obleko. Ko bi bil videl dotično cerkev samo od zunaj, bi bil varan in ostal bi Ti bil predsodek zoper njo. Istotako je s katoliško cerkvijo. Če gledaš nanjo s človeškega stališča, ne vidiš druzega nego kar je človeško, slabost in razpad. Prouči pa njenega duha in njeno ustavo, in naprosi Boga pravega razsvetljenja, potem pa poglej njeno sijajno lepoto in videl boš njo, sveto mesto, Jeruzalem, prikazen miru,nevesto božjo, došlo iz nebes, ozaljšano v njenem nadnaravnem blesku za njenega nebeškega ženina. In gledajoč nao-krog boš opazil na tisoče, kaj pravim, milijone moških in žensk, mirno in krepostno živečih, mole čih, delajočih in umirajočih, ki ne puščajo druzega spomina na svoja plemenita dejanja, nego nagroben kamen s križem na njem. Potem boš videl, da je zlo bolj očividno nego dobro na tem svetu; da en zločinec vzbuja večjo pozornost nego tuoati dobrih ljudij; da svetosti živeče cerkve ne morejo potemniti nekateri njeni nevredni otroci; da so popačenosti rimske navadno izdelki duhovnih odpadnikov; da je katoliška cerkev brez madeža ali gube. Katoliški narastek etie-* ga leta. Več nego polmilijona v enem letu. Tolika je bila pridobitev katoliške cerkve v Združ. državah L 1904. Neko poročilo iz Milwaukee zatrjuje, da je v Združ. državah in na njihovih otokih 22,127,354 rimskih katoličanov, po številkah nabranih za “Catholic directory of 1905”, t. j. katoliški napismk, ki ga te dni objavi M. H. Wiltaius Co. v Milwaukee. Isto poročilo kaže, da je 1,454,700 katoličanov v nadškofiji chicaški, vštevši name-stne škofije Peoria, Alton in Belleville. Število otrok v župnijskih šolah znaša 105,054. Podrobne številke za nadškofijo chicaško so te-le: Nadškof Škofje.. Duhovniki posvetni .. “ “ verski........ Cerkve s stalnimi.... duhovniki........ Misijoni s cerkvami . . Semenišča............ Dijaki............... Srednje šole (colleges) -za dečke........ Akademije za deklice.. Župnije s šolami. ..... Otroci v šolah....... Sirotišnice.......... Sirote............... Dobrodelni zavodi.. .. Skupno število otrok v kat. zavodih..... Katoliško prebivalstvo 1,200,000 1 .2 460 188 188 49 3 102 9 28 18(9 78,177 6 1,052 43 97,845 Katoliškoprebivalstvo na Filipinskih otokih znaša 7,058,699; Porto Rico, 1,000,000; Hawaii, 32,000,in Cuba, 1,673,862. To je prvikrat, da se je objavilo uradno katoliško štetje na Filipinih. Filipinsko katoliško prebivalstvo je razdeljeno med pet škofij, ki so: Nadškofija manilska, 1,891,826; Jaro, 1,331,194; Vigan, 990,000; Camarines, 700,000; Cehu 2,145,-679. Potemtakem so škofije Manila, Jaro in Cebu mnogo večje nego katerakoli v celinskih Združ. državah. Število duhovnikov in cerkva za toliko psebivalstvo je pa primeroma majhno. Nadškofija Manila ima 4S4 duhovnikov, Jaro 106, Vigan 110, Camarines 107, Cebu 188. Pokrajini Cebu pripadajo tudi La-drons'ki otoki. Leta 1904?. je skupno katoliško prebivalstvo celinskih Združ.'držav štelo 11,837,317 duš, je torej naraslo v zadnjem letu za 575,476. Sledeči statistiki sta dani za katoliško cerkev v celinskih Združ. državah za leti 1905 in 1904: 1905 — Nadškofi, 15; škofi, 88; duhovniki posvetni, 10,325; verski, 3,532; skupaj duhovnikov, 13,857; cerkve s stalnimi duhovniki, 7481; misijoni s cerkvami, 3906; skuj aj cerkva, 11,387; semenišča, 83; dijaki, 3,296; srednje šole za dečke, 191; akademije za deklice, 692; župnije s šolami, 4,235; otroci obiskujoči šole, 1,031,378; sirotišnice, 252; sirote, 37,822; dobrodelni zavodi, 987; skupaj otrok v kotoliških zavodih, l,201j889; kat. prebivalstvo, 12,462,795. 1904 — Nadškofi, 15; škofi, 82; duhovniki posvetni, 9,940; verski, 327; skupaj duhovnikov. 13,267; cerkve s stalnimi duhovniki, 7,9.68; misijoni s cerkvami, 2,918; skupaj cerkva, 11,186; vseučilišča, 7; semenišča, 71; dijaki, 4,078; srednje šole za dečke, 179; akademije za deklice, 646; župnije s šolami, 4,001; otroci obiskujoči šole, 986,-088; sirotišnice,250; sirote; 36,641; dobrodelni zavedi, 741; skupaj otrok v katoliških zavodih, 1,136,-890; katoliško prebivalstvo, 11,-837,317. Izmed škofij v celinskih Združ. državah sta največji chicaška in newyorška, katerih vsaka ima kat. prebivalstva po 1,200,000. Škofija Peoria kaže sledeče številke: Škofi,2; duhovniki, posvetni, 148; verski, 46; skupaj duhovnikov 194; cerkve z duhovniki, 128; misijoni s cerkvami, 92; skupaj cerkva, 220; dijaki, 22; srednje šole za dečke, 4; akademije, 9; župnije s šolami, 68; otroci v šolah, 11,000; sirotišnice, 3; sirote,95; dobrodelni zavodi, 16; katoliško prebivalstvo, 123,500. Vse navedeno je vzpodbudno. Narastek za 575,476 ni prevelik. Z ozirom na dejstvo, da bi naravni narastek prebivalstva, broječega 11, 808,000 duš, moral biti mnogo nad 500,000, dvomimo, da li je velik dovolj. Katoliških priseljencev je dospelo najmanj 100,000 v tem času a seveda je bilo nemožno šteti to armado, čuditi pa se pač moramo, kako je moglo poročilo všteti Cubo med ameriške posesti. Kdaj si je ta dežela prisvojila kraljico antil-sko? Narastek chicaške provin-cije je pa uprav čudovit in navdušujoč. V Avstraliji so zadnja leta vsidržavni uradniki umrli čisto ubogi. • Za izdelavo samovar jev na Ruskem se potroši nad 4,-000,000 rubljev (1 rubelj = 70c) na leto. Svetovno razstavo namerava prirediti San Francisco, Cal., takoj po napravi panamskega kanala. Španski kralj se b podal dne 1. maja na potovanje. Obišče Pariz, Berolin, Kiel, Angleško, Amsterdam in Bruselj. Iz gozdnatih krajev severnega Wisconsina se poroča, da tam to zimo volkovi silno napadajo jelene. Vsled globokega snega jelenom ni možno uteči in te zverine jih usmrčajo. Vsepovsod po hostah je videti mrhovino raztrganih jelenov. V nekaterih slučajih je meso do kostij oglodano, potem zopet najdeš napol použito mrhovino, iu iz tega je lahko sklepati, da so krvoločni volkovi jelena raztrgali, se nasitili, potem zasledovali druge jelene in jih tudi usmrtili iz čiste krviželjnosti. Tudi je to zimo več divjih mačk nego preje, in tudi te grdo davijo jelene. Državni zako-nodajec Le Roy je naprošen, vložiti zakonodajstvu nujno predlogo, da se premije na volkove in divje mačke zvišajo, a zelo zvišajo. Zblaznel je od veselja na Dunaju slaščičarski pomočnikJ. Wolf, ko so mu povedali, da mu je žena povila otroka. Na norimberški raz-stavi l. 1906. bode telefonska zveza za monakovsko dvorno opero, da bo se lahko na razstavi pri telefonu poslušalo operne predstave dvorne opere. Velika malteška mačka v železniških delavnicah v Indianapolisu, Ind., kije ugonobila 10,000 podgan in mišij, je sedaj vzela v oskrbo družinico štirih mišk, ki jim streže z ganljivo udanost-jo. Svetovna razstava v St. Louisu jedekazala, da so iznajdbe in odkritja, ki sedaj največ pripo-magavajo v preobrazbo razmer, utelešena v radi umu, podmorskem čolnu, iskrnem brzojavstvu, zrakoplov stvu in avtomobilu. Nad 30 let se je obnašal ' Dr. RICHTERJEV SVETOVNI, PRENOVLJENI “SIDRO” Pain Expeller kot najboljši lek zoper REUMATIZEM, F0KÖSTNIC0, PODAGRO itd. in razne reumatične neprilike. 5Af1Q; J5ct- in 50ct. v vseh lekarnah ali pri k F. Ai Richter & Co. 215 Pearl Street, New York. Kadar rabite očala ali kadar vam peša pogled idite k::::::: R0BT P. 205 N. Chicago St. KEEP JOLIET ki vam bo brezplačno pregledal oči in nasvetoval kar bo potrebno. Ogromna skladišča s m a-ragdov so se pred kratkim odkrila v porečju gorovja Ural, na Ruskem. Doslej so našli dragocenih kamenov, ki prekašajo po velikosti in barvni krasoti smaragde iz Columbije. Največji doslej najdenih, kamenov je tehtal 80 karatov. Jabolčno društvo. Znano je,da imajo jabolka v sebi mnogo fosforne soli, ki je potrebna za osveženje mozga, ker mozeg,ako človek dela duševno, izgubi mnogo fosfora. Zato se priporoča ljudem, ki duševno delajo, naj pojedo vsak dan eno ali dve jabolki. Uživanje jabolk in sadja pospešuje duševno čistost ter krepkost telesa. Sedaj so prišli v Kanadi na lepo misel, da vzdignejo vsa ta svojstva med ljudstvom z ustanovitvijo “jabolčnega društva”, ki si je stavilo namen, da uajprvo prepreči preveliki izvoz jabolk iz Kanade, da vsak član pro-paguje jabolčno jed ter da sam vsak dan zavžije po dve jabolki. Društvo šteje sedaj 60,000 članov. Kapitalisti iz mest Spokane, Wash., in Portland, Ore., grade novo mesto, imenovano Two Rivers. Voda, potrebna za okolico, se napelje iz reke Snake River po kanalu, ki je skoro že dogotovljen. Novo mesto leži blizu mesta Wallula, Wash., ob železnici Northern Pacific in reki Columbia. Anglija in Rusija boita jako srečni, če se komisija, ki preiskuje vmesni dogodek v Severnem morju (hullsko afero) -na zasedanju v Parizu, preloži, ne da bi se iznenada zapletli obe deželi v vojno. Po poročilih iz Pariza so seje jako burne in polne žaljivih vzklikov. “La Croix” trdi, da se obe stranki hudo razburjata na najmanjše izzivanje. In vendar ljudje govorijo, kako naglo se bližamo večnemu miru, Očala po nizki ceni. Izvršujejo se tudi vse poprave točno in zanesljivo. Velika zaloga ur In zlatnine. L SLOMINSKI, IVI. D. Urad 313 N. Chicago St., Joliet,, 111. Nasproti Munroe Hotela N. W. telef. 1817. Glavni zdramili zavetne bolnišnice nnijsKiti delavce! v Jolietn. N. W. telef. 202. Bolnišnica se nahaja na 624 Cass Street, prejšnje mesto Cass Street House. Sloveč zdravnik, ki ie pomagal marsikateremu rojaku v Jolietu. že USTANOVLJENA 1871. Töe ff iD Gonnty National Bani OF JOLIET, ILLINOIS, Kapital in preostanek $300,000.00 Prejema raznovrstne denarne nloge ter pošilja denar na vse dele sveta. J. A. HENRY, predsednik. JOSEPH STEPHEN, podpredsednik. C. H. TALCOTT, blagajnik fnkorponrana v državi Illinois dne 12. ian. D. A. 1898. Predsednik: John R. Sterbenc, 2208 Calumet ave., Calumet, Mich. I. Podpredsednik: Mihael Skebe, Box R., Collinwood, Ohio. II. Podpredsednik: Frank Bojc, 222 Messa ave., Pueblo, Colo. Glavni tajnik: Mihael Wardjan, 903 Scott St. Joliet, 111. II. Tajnik: Josip Jarc, 212 Willson ave., Cleveland, O. Blagajnik: John Grahek, 1012 North Brodway St., Joliet, III. Duhovni vodja: Rev. John Plevnik, 419 Liberty St., Waukegan, 111. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Iveo, 805 North Chicago St., Joliet, 111. Anton Golokitsh, 805 North Chicago St., Joliet, 111. Paul Schneller, 519 Pine St., Calumet, Mich. Anton Nemanich, cor. Scott & Ohio Sts., Joliet, III. Jos. Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111. Rudolf Maraž, 772 W. 22nd St., Chicago, 111. George Laič, 167 E. 95th St., So. Chicago, 111. Joseph Dunda, 600 N. Chicago St., Joliet, 111. Martin Kremesec, 503 W. 18th Place, Chicago, III. Rev. John Kranjec, 9713 Ewing ave., So. Chicago, 111. Jos. Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, III. Frank Opeka, Box 477, Waukegan, III. Rudolf Maraž, 772 W. 22d St., So. Chicago, 111. Nadzor- J niki: I Finančni J -odbor: j Pravni J odbor: ) Prizivni odbcr: Pristopili: Novo društvo Marije Pomagaj 79, Waukegan, 111., sprejeto v K. S. K. Jednoto. — Imena; 7682 Kirn Fran, roj 1885, 7683 Marinka Alojz, roj 1883, 7684 Kogovšek Janez, roj 1881, 7685 Končar Franc, roj 1880, 7686 Malovrh Janez, roj 1880., 7687 Istenič Lovrenc, roj 1880, 7688 Keržič Jožef, roj 1880, 7689 Suhodolnik Franc, roj 1879, 7690 Pirnat Franc, roj 1879, 7691 Petkovšek Jakob, roj 1878, 7692 Dolenc Franc, roj 1878, 7693 Terček Lovrenc, roj 1878, 7694 Sumrov Anton, roj 1876, 7695 Keržič Anton, roj 1875, 7696 Plestenjak Janez, roj 1875, 7697 Mikš.Franc, roj 1875, 7698 Keržič Peter, roj 1874, 7699 Stržinar Anton, roj 1871, 7700 Pivk Janez, roj 1871, 7701 Jerina Janez, roj 1869, 7702 Petrovčič Lovrenc,, roj 1868, .7703 Vihtelič Ignac, roj 1865, 7704 Keržič Lovrenc, roj 1864, spr. 11. febr. 1905. Dr. s, 23 članov. K društvu V. sv. Jurja 3, Joliet, lil., 7705 Stariha Leopold, roj 1886, spr. 13. febr. 1905. Dr. š. 71 članov. K društvu sv. Janeza Krst. 13, Biwabik, Minn., 7706 Sever Franc, roj 1885, spr. 13. febr. 1905. \ Dr. š. 58 članov. K društvu sv. Jožefa 56, Leadvilie, Colo., 7707 Rozenberger Anton, roj 1886, 7708 Fink Janez, roj 1874, spr. 10. febr. 1905. Dr. š. 121 članov. K društvu sv. Janeza Krst. 60, Wenona, III., 7709 Žlindra Janez, roj 1874, 7710 Črnič Janez, roj 1872, 7711 Zupančič Janez, roj 1871, spr. 8. febr. 1905. Dr. š. 45 članov. K društvu sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., 7712 Stauduhar Peter, roj 1886, 7713 Cvitkovič Janez, roj 1886, 7714 Fugiua Janez, roj 1886, 7715 Lakuar Peter, roj 187 9, 7716 Btžal Peter, roj 1868, spr. 10. febr. 1905. Dr. š. 77 članov. K društvu sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 7717 More Valentin, roj 1871, spr. 15. febr. 1905. Dr. s. 117 članov. K društvu V. sv. Florjana 44, So. Chicago, lil., 7718 Sarič Gregor, roj 1875, 7719 čorak Mile, roj 1875, 7720 Mraovič Marko, roj 1874, «pr. 15. febr. 1905. Dr. š. 140 članov. Suspendorana uda zopet sprejeta: 0*0404040404040404Os«h«4004h«< MALI OGLASI KADAR IŠČETE SLUŽBE, svojega prijatelja ali kaj drugega, imate kaj napo-odaj, ¿elite kaj kupiti, i. t. d. denite to med male oglase v našem listu,ki vedno prinašajo uspeh. Cena za jedno mrščenje, če oglas ne obsega več ko 7 vrst, 25c, za jkratno pa 75c. Ge obsega oglas nad 7 vrst, pa za jedno mrščenje 50c, in za hkratno $1.60, Računa naj se povprečno po 6 besed na jedno vrsto. Svoto je poslali z oglasom naprej. “Standard” poroča “iz zanesljivega vira”, da bi bili japonski mirovni pogoji približno sledeči: Iz raznih vzrokov, posebno pa, da se prepreči vsaka prevara,mora Rusija prositi za mir. Japonska zahteva, da se Mandžurija da nazaj Kitajski. Rusija je že obljubila, da bo odpo klicala svoje čete iz Mandžurije; ako Rusija ne odpokliče svojih čet, mora Japonska vzdržavati v severni Koreji več stotisoč mož vedno pod orožjem, in ako bi Rusija zbrala v Mandžuriji velike čete, bi bil vsak mir le predigra k novi, krvavi voj ski. Potem se naj mandžurijska železnica takoj odda nazaj Kitajski. Železnico naj opravlja potem mednarodni sindikat v družbi s Kitajci. Rusko - kitajska banka naj ustavi svoje delovanje kot vladni zavod ter naj postane zasebni zavod. Danes je ta banka le uradno mesto financ nega ministra.Port Artur in poluo tok Kvantun vzamejo v najem Ja ponči. Odstopi naj se jim tudi Odstranitev vratnih žlez. Zadnje dni so se zdravniki živahno prepirali po časopisju. Nekateri izmed njih so zagovarjali odstranitev vratnih žlez, dočim so drugi ugovarjali. Trdilo se je, da so vratne žleze sedež kalij ali zarodkov rnne-gim boleznim, kakor vnet j u sapnikov in davici. Isto je res o želodcu, a nihče ne želi, da se mu ta organ odstrani. Zdrav želodec lahko poone-gavi vse bakterije; vse kar nam je potemtakem storiti, je, ohraniti želodec v dobrem zdravju. Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino ti to napravi. Pripravljeno iz grozdnega vina in rastlin, lahno ublaži in odločno okrepi želodec in. čreva. Nevarne kali se ugonobi-jo in napravi se nova,obilna kri. Ob izgubi slasti, čutu utrujenosti, malosrčnosti, telesni slabosti, izbruhih, zabasanosti in v vseh slučaj ih, ko je želeti, da se moč okrepi in želodec ozdravi, uživaj Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. V lekarnah. Jos. Triner, 7C9 So. Ashland ave., Chicago, 111. IŠČEM SVOJEGA BRATA JO-sipa Zupančič, doma iz Mirne Peči na Dolenjskem. Meseca marca leta 1903 je odšel v San Francisco, Cal. Kdor kaj ve o njem naj to blagovoli men sporočiti.- Alojzij Zupančič, 1701 Abriendo ave.. Pueblo, Colo. 8t4 IŠČEJO SE SLOVENCI, DA BI nas zastopali v raznih mestih po Združ. Državah in prodajali naše zlate, srebrne in nikl jaste ure. V kratkem bomo tudi rabili več mož, govorečih razne slovanske jezike, da bodo spremljevali naše ameriške prodajalce, nosili njih kovčeg z uzorci, jim pomagali pri predaji ter služili kot njihovi tolmači. Mi plačamo po $20.00 na teden redne plače, ali pa popust našim rednim agentom, ter $15.00 na teden redne plače našim pomočnikom in tolmačem. Želimo,da nam pišejo le pošteni in treznj možje. Zapišite svoje ime in naslov razločno. Vse ponudbe se imajo pošiljati le na Great Eastern Watch Co., Box 564, Dept. 11, New York City. 9t2 KJE IE JOHN BUTAJ LA, DO- ma iz Vrha, fara Stopiče pri Novem, mestu. Pred 4 leti je bil v Calumet, Mich. V Ameriki je 9 let. Zanj bi rad zvedel njegov brat: Anton Butajta, Herminie, Westmoreland Co., Pa. 9t% IŠČE SE ORGANIST, KI JE izurjen v svojem poklicu. Biti mora dober pevec ter znati podučevati in voditi pevski zbor. Dobro mesto za pravega moža. Pogoje in tozadevna spri-, čevala je poslati na: Štefan Pavlišlč, predsednik cerkvenega odbora. Box 4, Ely, St. Louis Co., Minn. 9t3 Bližnjika dobro ime. Mož je prinesel kos belega platna do barvarja, da bi mu ga napravil črnega. A kmalu nato mu je prinesel kos črnega, da bi ga napravil belega. “Prijatelj”,odgovoril mu je barvar, “iz belega se lahko napravi črno, nihče pa ne more storiti obratno iz črnega belo.” Kakor s platnom, tako je z dobrim imenom bližnjega. Lahko ga je očrniti, iz črnega napraviti belo, čisto, je pa težko, da, navadno nemogoče. Se li ne bojiš, dragi, odgovora pred Bogom? KJE JE FRANK PAPEŽ, ČLAN društva vit, sv. Jurija, štev, 3 K. S. K. J. ? Pred par meseci je bival v Morris, 111. Opozarjam ga. da se v teku 8. dni j javi radi društvenih zadev osebno a’i pismeno pri - podpisanem društvenem tajniku: Joseph ianian, 1001 N. Chicago St., Joliet 111 lOtl KJE JE FRANK JANC, DOMA iz trebelske fare? ' Zanj bi rad zvedej njegov brat: Jos. Janc, 4817 Harrison St., Pittsburg, Pa. 10t2 — Vse poprave pri šivalnih stro-- jih vam P. Mersinger na 117 N. Ottawa St., hitro, dobro in ceno izvrši. Dolgoletna izkuiwrja v tem ga dela mojstra. *2 Slovanska bolnišnica Prejšnje mesto Cass Street House, 624 Cass St., Joliet, lil. N. W. telef. 202. Prosta zdravnica oskrb in zdravila za delavce. W. C. Bishop Frank Bishop BISHOP BROTHERS popravljajo kočije in ter devajo gumnate obroče (rubber tires) na kolesa. Barvanje in popravljanje vsakovrstnih vozov ter brušenje orodja. Dobro delo in nizke cene. Delavnica se nahaja na voglu Cass in Joliet cest. Prejšnje mesto A. E. Bateman-a Chicago te efon 1631 Joliet, 111. j sodeležnika seveda zasmehovala, a | vendar ga ne bosta več gledala'tako ; žalostno, pomilovalno. Ali bi ne Preprosti ljudje so lahko dosti- j lrl0gia 0elO Kitty — toda tu ga je krat, ne da bi slutili, trdosrčni in preietel nakrat mraz. Saj je bil okrutni, ker ne umejo zamotanih gj8j0 p0Zabil na kupno pogodbo in nagibov. Tako je bil Barker popolnoma prepričan, da je Kitty • njegovi odkritosrčnosti odvračala z enako iskrenostjo. Samo to nepričakovano bogastvo je zakrivilo, da so se njegove razmere do sveta naenkrat popolnoma predrugačile. Ljubil je Kitty še istotako prisrčno in se nikakor nijiutil po njej žaljenega. Tu je tuorala biti še kaka zagonetka, ki jo šele razreši, ko bo imel denar. Njegova sodeležnika in ljubljena devojka so bili mnogo pametnejši od njega, poznali so tajno moč bogastva. Morda se je celo sramoval pozneje svoje velikodušnosti — ne tako, kot so mi-1 )i oni, nego, ker je tako naravnost . poskušal, spraviti jih v kriv položaj. Vsekakor je hotel takoj nastopiti pasest in vzeti nase izkušnjo, odgovornost in napast, ki so bile v zvezi s tem. Kar razvnel se je ob misl', da je hotel nedolžno derojko podkupiti z mamonom, in p« klo ga je še pozneje, da ni bilo v Kittynih očeh citati nič tiežnosrčnosti, vsled katere ga je manj zbodel nepovoljni odgovor njegovih sodeležtiikov. Strašne delnice je sklenil na mestu prodati — in zato je sel uaravnost v banko. Bančni ravnatelj, pameten, ljubezniv gospod, ki mu Barker ni bil neznan, ga je sprejel kot zastopnika “revne, a izobražene” zadruge v gorovju s spoštljivo prija ncstjo in jč' pazuo poslušal kratko pripovedko, ki jo je povedal zatezovaje. “Če pravite ‘prva izdaja’, menite seveda drugo,” je opon nil kcniem Barkerjevega govora. “Nikakor ne, prvo menim; saj je tudi stalo ‘prva izdaja’ v boom-villskem dnevniku.” “Resje, čital sem; a bil je tiskarski pogrešek. Delnice prve izdaje so bile že pred dvema letoma dejane ob ceno, t. j. zavržene. Menili morate drugo, kajti gotovo ste za sledovali cenovnik vrednostnih papirjev in kako ne bi vedeli, v katere delnice ste naložili svojo glavnico! Le preglejte še enkrat, ko pridete doir.ov in videli boste, da imam prav.” “Ampak, saj imam papirje pri sebi” — Barker je zardel, medtem ko je vt kal roko v žep — “ne mo tim se gotovo ne.” In res — ko jih je razprostrl na mizo pred ravnatelja, je bilo raz ločno citati na njih ‘prva izdaja.? Gospod je namrščil čelo in ga čudno pogledal. “Ali si je kdo dovolil slabo šalo z Vami?” je vprašal strogo. “Ali sta Vas po stala Vaša sodeležnika s to šaro k meni?” “Ne, ne,” je vzkliknil Barker goreče, “nihče ni kriv! Mo azmota je bila samo, da sem se zanesel na časnik.” “In torej res niste več pogledali niti cenovnika niti delnic, odkar so v- Vaši posesti, in se niste za nič Brigali ?” “Ne, mislil nisem več na to, dokler nisem danes čital časnika. Torej nimajo nikake vrednosti?” “Komaj toliko kot papir, na katerem so tiskane, se bojim.” Začudeuo je gledal ravnatelj veseli obraz mladega moža, in ko se je Barker celo kratko zasmejal, se je moral nehote sam nasmejati. “Hvala lepa!” je zaklical potem Barker naglo in zvibial iž sobe. “To je pa res imenitno,” je spre govoril ravnatelj, ki je gledal za njim, kimajoč z glavo. “Človek bi moral res misliti, daje vesel nad tem.” In Barker je bil res vesel! Breme bogastva je padlo z njegovih ram; strašna mora ga ni več tlačila,ga ni več ločevala od njegovih prijateljev. In vendar ne bi bil trošil denarja za neumnosti, še nijednemu človeku ni škodil, in v njegovem mišljenju proti drugim se ni nič spremenilo! Bogasi v t ni bilo v -č,in zopet jesmel biti svoboden in srečen. Ko se vrne, ga bosta njegova strašno zadolžnico, ki ju je podpisal v bedasti prevzetnosti a prepričan, daje bogataš. Kako bo mogel kdaj svoto plačati? In ali ni izvršil sleparstva? Saj ni imel takrat prav nič denarja in ga tudi prav nič pričakovati ne, razun skupička za delnice, ki so bile brez vsake vrednosti. Kdo bi mu pa verjel, da je samo napravil neumnost, pomoto? ■ Njegova sodeležnika sta seveda vedeli — toda, o groze! Saj je njiju že tudi zapletel v svoje sleparstvo! Medtem ko je tu stal na cesti in se obotavljal, sta že vzela v posest novi ko,s zemlje — ki je bil še nepla čan in ki zanj ni mogel dobiti denarja! Delal se je, kakor bi bil njun dobrotnik, a jima je nakopal sair-o sramoto! Na mestu je moral govoriti s Carterjem in mu vse priznati. Tam v hote u, kjer je .zapustil Kitiy ogorčen, je moral njenemu očetu obstati, da je bil slepar. Misel je bila. strašna; a morda je tudi to pripadalo prokletstvu denarja, ki ga je trlo in katero je občutil šele sedaj. 'Vsekakor se stvar ni smela odlašati. Brž je Barker došel v hotel in stopil v pisarno. A Carter se še ni vrnil. Kaj začeti zdaj? Čakati ni mogel, kajti vsak hip je bil dragocen. Samo še ena oseba je bila, ki je vedela o stvari in kateri je smel zaupati svojo nezgodo: Kitty. Se- veda je to pomenilo, pelinovo čašo ponižanja izpiti do dna, a pomagalo ni tu nič. Barker je hitel po stopnicah navzgor in je plaho potrkal na vrata v stanico. Trenotek je ostalo vse tiho, potem je zaklical komaj slišen glas: “Naprej!” Barker je odprl in videl, kako je Kitty hitro vrgla ruto v stran in kako so njeue oči, ki so bile še polne solz, navzele izraz otrple ravnodušnosti. Drieno se je držala ob sprejemu. A to ga je sedaj malo brigalo. “Nisem Vas hotel motiti, samo govoriti sem hotel z Vašim očetom, ki mu moram povedati, da sem kriv straši.e zmote; da še več: prevare. V domišljavi, da sein bogat,sem kupil kos zemlje za svoja sodeležnika od Vašega očeta in mu dal dolžno pismo. Sedaj tem prišel, da prekličem kupno pogodbo, ker one svote nikakor ne bom mogel plačati Bil sem ravnokar v banki, kjer se mi je pojasnilo, da sem . se glede delnic,ki so tvorile moje namišljeno b »gastvo, prav zelo motil. Tiste, ki jih imam,so brez vsake vrednosti; tiko ubog sem, kot sem bil, ali marveč ubožnejši, kajti Vašemu očetu sem dolžan denarja, ki ga nig sem vstanu plačati.” V njegovo začudenje ga je zadel pogled poln bolesti in zaničevanja i: Kittynih oči j. Tako ga ni pogledala še nikoli. “To je kukav izgovor,” je rekla z bridkim glasom. “Ne prilega se Vam in Vas je popolnoma nevreden.” ••Za Boga, ne verjamete mi? Po slušajte vendar: vsega kriva je zmota, tiskarski pogrešek. Čital sem v časniku, da so poskočile delnice prve izdaje, dočim bi moralo biti ‘druge izdaje’. Izza mnogo let sem branil pri sebi delnice prve izdaje, česar sem se šele domislil, ko sem ugledal časnik. Zagotavljam Vas...” A dalje ni prišel. Zvok njegove'-ga glasu, vse njegovo vedenje je pričalo, da je govoril resnico. Trenotek je osuplo strmela vanj, potem sta se pa kar izlila solzna potoka iz njenih modrih očij, in začela se je neudržno smejati. Smejoč se je šla k oknu, smejoč se je sedla poleg klavirja; držala je ruto pred svoj rožnati obraz in se smejala. Nazadnje se je zgrudila v naslanjač, je skrila glavo v podzglavje in se smejala tako dolgo in prisrčno, dokler ni nazadnje začela glasno ihteti, nakar je popolnoma utihnila. Barkerja je obšel strah pred smrtjo. Slišal je bil že preje o krčnih smehib in sedaj čutil, da se mora nekaj zgoditi. Plaho se ji je približal in je potegnil ruto z obraza,a še vedno so ji tekle solze po licih. Zdaj je pokleknil poleg nje, prijel njeni mrzli roki, jo objel in naslonil njeno glavo ob svojo ramo. Da li je vse to pomirjevalo devojko, o tem je vendar dvomil, dokler ni Kitty nenadno dvignila k njemu svojih očij, ovila rok okoli njegovega vratu in glasno ihteč zajecljala: “O George! Ti nedolžnost!” Tako sta ostala v zgovornem molku, dokler ni Barkerja spekel kes, da je poskočil rekoč: “Toda proč moram k svojimajso-deležntkoma, ljubi srček. Morda še ni prepozno, morda pridem še o pravem času, predno vzameta v posest kos zemlje Tvojega Očeta.” “Da, le pojdi, George,” je zaklicala mlada devojka z žarečimi očmi, “in povej jima, da naj nemudoma to storita.” “Kaji?” je vzkliknil Barker hripavo. “V posest naj vzameta, nemudoma, sicer je prepozno. Pojdi, po-žuri sel,” “Ampak Tvoj oče.. . vAh, sedaj Te razumem, ljubica: sama mu hočeš vse pojasniti in meni priza-nesti.” “Niti ne mislim ne na to, da bi storila kaj tako neumnega, ljubi George, in Ti tudi ne smeš. Ali ne veš, da dolžno pismo poteče čez mesec? Toda stoj: ali ve razun očeta in mene še kdo drug o tem?” “Samo bančni ravnatelj.” Kitty je hitela iz sobe a naslednji trenutek je spet prišla v dražestnem klobučku, ki si ga je privezala pod obradkom. “Z bančnim ravnateljem bom stvar takoj uravnala,” je izjavila. “I, kako pa?” je vprašal Barker osuplo. “No, porečem mu, Tvoje grda sodeležnika sta se neumno pošalila s Tabo, in da ne sme nič od tega izdati. Da mi skaže prijaznost, bo gotovo molčal.” “Toda, saj vendar nisti moja sodeležnika prav nič kriva; nasprotno...” “Tega Ti ne umeš, George,” je grajala Kitty strogo. “Prav grdo sta ravnala, ko sta Te poslala semkaj s starimi papirji. A sedaj se mi hitro spravi na pot, če ne še naletiš na očeta in mu vse izblebetaš. To bi TL koj storil. Povedala mu bom, da nisi mogel ostati 'do kosilca... Torej pojdi vendar! Kaj naj? No...naj bo.” Mali razhodili prizor se ne bi končal gotovo še dolgo, ko ne bi Kitty svojega čestilca potisnila ,do stopnic, nakar je izginila v zlitin je sobe. Bržko je bil Barker na cesti, se ni nič več obotavljal. Dobre tri milje so bile do gorskega prepada, a morija najde svoja sodeležnika še pri opoldansketp počitku, in četudi pride sel pred njim,to bosta! vendar gotovo z delom na novem kosu zemlje začela šele popoludne. Kajti Barker niti mislil ni na to, da bi kaj obdržal, cesar ni mogel plačati, naj reče kraljica njegovega srca, kar hoče. 'Novi kos zemlje bi imel ostati nedotaknjen, dokler se dolg ne poravna. Sicer se je čutil kakor v nebesih. Kitty ga je ljubila! In preklicano bogastvo ju ni več ločevalo - sedaj sta bila oba revna in vendar bogata na veselem upanju. •IV. Solnce je že bilo na poldnevni visokosti, ko je Barker dospel v gorsko tokavo. Tu ga je iznenada obšla nova tesnoba. Kaj pač porečeta Stacy in Demorest o njegovem popolnem neuspehu? Seveda je bil srečen,kajti s tem je pridobil Kitty — a tovariša? Trenotek se mu je zazdelo, kakor bi bil svojo srečo kupil na njihove stroške. Obstal je mirno, se odkril in si s prsti segel skozi vlažne kodte. Pa še nekaj druzega ga je skrbelo. Sedaj je bil baš na višini nad gorsko tokavo, odkoder je bilo videti prav ves prostor, kjer so doslej delali skupno-. A njegovih sode- (Nadaljevanje na 7. strani). Trgovec, Delavec, Gospodinia, Otrok, vsaki mora jesti. 70S B PIt rBIN EB’3 ftEOlSTERe» Srečni so tisti, ki so dovelj močni, da delajo in dovelj zdravi, da jedo. Ako si želite obraniti moč in zdravje, uživajte Trinerjevo zdravilno grenko vino (Triuer’s American E ixir of Bitter Wine.) Isto je pridelek narave, ker obsega cisto, staro naravno vino ter najbolj zdravilne rastline importirane iz starega kraja. Deluje naravnost na želodec, ter ojačuje ta organ ter mu omogočuje, da prebavlja brano; istotako deluje tudi na čreva, kar napravlja prebavljanje redno. VSA HRANA, ki ji bila pravilno prebavljena, bode spremenjena v čisto, močno kri, ki je podlaga zdravju, lepoti in jakosti. Trinerjevo zdravilno vse bolezni želodca, vse nerednosti v črevih, vse nepravilnosti v jetrih, grenko vino ozdravi ™ kožQe ln kr™e ,,oi“ui’ nervoznost, izgubo moči in hrezspalnost. Kadarkoli se dobro ne počutite, vzemite Trinerjevo vino. Podelilo vam bo novo Življenje. Moški, ženske in otroci je lahko rabijo ker je čisto in zdravo. Dobiva se v lekarnah in dobrih gostilnah. JOS. TRINER, 799 South Ashland Avenue CHICAGO, ILL. Trillerjev brinjevec 0ZdraVi V8e bolezni ledvic in mehurja. Kuhan je iz importiranega 00CXXXXX>000000C900000000000 FRANK ROGEL 101 Indiana St., voglu Jackson N. W. Telef. 1303. Jcliet, III. Slovenski gostilničar Toči se vedno sveže Porterjevo pivo, stare domače vino, raznovrstne druge pijače in tržijo se najboljše smodke : Postrežba solidna in se priporočam vsem rojakom, tujcem iu domačinom, iva razpolago je vedno dober lunč. OOOOOOOCSOOOOOOOOOOOOCSOOOOO TROST & KRETZ — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SMODK. . Posebnost so naše "Tlie D, S,” 10c.1i 1'Meerschaum” 5c. Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na 108 Jefferson cesti v Joliet, Ills. Največji slovenski katalog na svetu, obsegajoč električne pasove, baterije, harmonike, gosli in druge godbene predmete, kukavične, svetilne in muzikalične ure, žepne ure, prstane in zlatnino, stereoskope, magične svetilke, britve, fountain peresa, žepne nože, revolverje, pripravo za striženje las, pipe, tobak, črko pisne stroje, gumične črke in veliko drugih stvarij po sploh najnižjih cenah. Bogato ilustrovau, roglje na prošnjo vsakomur. Pišite takoj na naslov: C. F, Zaruton & Co , 309 N. 4th St., (I>ept. As.) Clarksburg, W. Va. JA VNI NOlAli Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi. Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi. Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim. Izdeljuje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja. Matiia DAiTArnl/' prodajalec ur, verižic, uhanov, JTuUlJd I Ul CIL prstanov in druge zlatnine. 1 BOGATA ZALOGA RAZNIH KNJIG j ^ Novi cenik knji? in zlatnine pošiljam poštnine prosto. Pišite ponj. ' Ure jamčene za 20 let in velikosti kot slika s 15 kamni........$16.00 Srebrna močna ura z enim pokrovom in 15 kamni ... ......... $14.00 Nikljksta ura s 7 kamni..$ 6.00 Dobe se tudi srebrne ure z dvojnim pokrovom, istotako tudi 14 karatov zlate kar naj cenjeni naročniki po želji navedejo v pismu. ■ Urno kolesovje pošiljam kakoršno si kdo izbere Elgin ali Waltham. Pošteno blago po zmerni ceni je moje geslo. Razglednic s slikami stavb ali naravnih prizorov raznih ameriških držav' 3 za 10, Tl za 35c. Velika razglednica s sliko cale šentlouiške razstave ena za 15 centov. Razprodajaleem knjig dajem rabat ali popust po pismenem dogovoru. Manji zneski naj se pošiljajo v poštnih znamkah. Naslov za knjige in cenik: M. POGORELC, Bos 226, Wakefield, Mich. Naročila za ure in zlatnino: M. POGORELC, c. o. B. Schuette, Room 606 Masonic Temple, Chicago, 111. Govori nemško in angleško. r i A. Schoenstedf, naslednik firmi Loughran & Schoenstedf Posojuje denar proti nizkim obrestim. Kupuje in prodaja zemljišča. Preskrbuj« zavarovalnino na posestva. . Prodaja tudi prekomorske vožne listke. Cor. Cass & Chicago Streets, I. nadstropje, NAZNANILO. The Sunny Brook Distillery Co. BO IMELA CELO DISTILERIJO v popolnem poslovanju blizo agrikulturnega poslopja NA SVETOVNI RAZSTAVI — ST. LOUIS V Ne pozabite obiskati te velezanimive izlozbe. Denar na posojilo. Posojujemo denar na zemljišča pod ugodnimi pogoji. Munroe Bros. MARTIN TRI.EP, 222 So. Genessee Street, Waukegan, 111. SLOVENSKA GOSTILNA. Naznanjam rojakom, da sem vedno zalo žen z najboljšimi okrepčili in smodkami, ter se priporočam v obilni obisk. V zvezi imam tudi prostorno prenočišče. DR. LUJIZA L. MUNCH Stanuje na 905^ N. Hickory St. Urad v Fargo Building 903, 305 Van Buren St., Joliet, 111. Telet, v uradu: Chicago 239, N. W. 229. v stanovanju pa Chicago 379, Northwestern 894. (Nadaljevanje s 6. strani). R. C. Bertnik. L. B. Bertnik. BERTNIK BROS. IZDELOVALCI FINIH SMODE. Naša poselnost: JUDGE. MEW CENTURY. 10 centov. 5 centov. 403CassSt.. nadstr. JOLIET. G. F. REIMERS Izdelovalec in prodajalec sladkih pijač v steklenicah. Telefon 1343. 11.229 Blnff Str., J0LIET. ILL. ANA VOGRIN, B03 N. Bluff St. Joliet, N.W. Phone 1727 IZKUŠENA BABICA. (Midwife.) 3e priporoča Slovenkam in Hrvaticam. BRAY-EVA LEKARNA se priporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu. Velika zaloga. Nizke ctne. 104 Jefferson St., blizo mosta. J. W. Brown, preds Robt. Pilcher, podpredg. W. G. Wilcox, kasir. Citizens’ Nation Kapital $100,000.00. BARBER BUILDING. JOLIET. ILL. S±ï:’' Bar Goals. ,nd Porter. O J. O SIMIITIH BOTTLER 14VanBuren St. Telephone 171 Vprašajte svoj ega mesarja za irjero domače klobas katere je dobiti pri vseh mesarjih. J. C. Adler & Co., 112 Exchange Street Joliet B. Schuster Young Building Joliet, Illinois. Prodaja zemljišča v Wells Cc. No. Dakota. (jote na Hickory cesti v Jolietu. jr zavaruje poslopja in življenje tli Joliet jMinal IM Razpošilja denar na vse kraje sveta. APITAL $100,000, a voglu Chicago in Clinton ulic — A. MASON, predsednik. G. M. CAMPBELL, podpredsednik. ROBERT P. KELLY, blagajnik. Atenski papir za prihodnjih 10 dnij zelo znižani ceni. »lika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in Arnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah Alexander Harass? UChicago telef. 2794 ^/K. W. telef. 927 ¡2 Jefferson Street:::::JOLIET. ILL ( ( iSE SLOVENSKE fidSPODIKJE VEDO so pri nas vedno dobro in solidno ■■strežene. Zato jim priporočava nadalje svojo novo urejeno MESNICO ilo založeno s svežim in prekaje-n mesom. Naša doma scvrta mast zelo okusna ter je garantirano ita. HN & ANTON PESDERTZ 1103 N. Broadway. Joliet, 111. ■thwestern Phone 1113. . Chicago Phone 4531 ležnikov ni bilo niti tam, niti se nista stegnila pod štirimi smrekami, kjer so navadno počivali opoludne. Istotako malo ju je mogel zaslediti na novem kosu zemlje, ki je mejil ob njihovega. Morda sta pa po njegovem odhodu v začasni popar-jenosti opustila vso stvar in kraj zapustila, kali? Strah ga je gnal, da je tekel kar v dir proti njuni koči. Še pa te ni dotekel, ko ga je ustavil iz grmovja osorni klic “Kdo si?” in je Demorest skopil na stezo. Preteče vedenje,, katero je kazal, je pa izginilo, bržko je zagledal svojega sodeležnika. “O, to je Barker in nihče diug, hura!” In veselja poskakujoč mu je hitel nasproti. . V naslednjem trenotku je pritekel tudi Stacy. Oba moža sta zopet došlega, vsled čudnega sprejema osuplega tovariša zgrabila za roko in ga tirala glasno vriskajoč v kočo. Tu ga je pa bistroumni Demorest naglo izpustil in je vprašal začudeno: “Ampak Barker, stari dečko, kakšen si pa? Ali se Ti je kaj pripetilo?” “Vsega je konec!” je vzkliknil Barker zasopljeno. “O bogastvu ni govora. Velika pomota je bila, kriva časniška vest. Saj nisem imel pravih delnic; moje so stara šara brez vsake vrednosti.” Z razdraženimi besedami je pripovedoval o svojem posetupri bančnem ravnatelju. Njegova^odeležnika sta se spogledala in se začela potem v Barkerje-vo največje začudenje istotako neukrotljivo smejati kakor poprej gospodična Kitty. Prijela sta se za roke in kar stati nista mogla vsled smeha. Trdno sta se oklenila upirajočega se Barkerja in smejala sta se, in zunaj pred kočo sta se smejoč oprla oh drevo, prvi se je smejal tu, drugi tam, da so se jima solze cedile po licih, dokler nista nazadnjepopolnoma utrujena objela Barkerja, s klikom: “O ti nebeška priproščina!” “Toda,” je nazadnje vprašal Stacy, “kako si onegavil, da si vendar kupil novi kos zemlje?” “I to je baš, kar je najhujše” — Barker je zaječal — “ničesar nisem plačal zanj.” “Carter nam je pa vendar poslal podpisano kupno pogodbo,” je Demorest segel v besedo, “saj je sicer ne bi vzeli v posest.” “Dal si je od mene podpisati zadolžnico, ki poteče v enem mesecu,” je odgovoril Barker z obupnim glasom, “in odkod naj pridedenar, ne vem. Toda za božjo voljo: ali sem prišel prepozno? Pa vendar nista z delom na novem kosu zemlje resnično začela?” “I no, mislim, da sva to storila!’’ je zagotovil Demorest s čudnim po udarkom. “Da, tako je pač videti!” je potrdil Stacy. Barker je debelo gledal tovariša, ker ni še ničesar umel. “Ali nočeva svojemu mlademu prijatelju pokazati razstave?” je sedaj Demorest vprašal Stacyja. “Da, če obljubi, da ostane miren in da ne bo razgrajal!” Nato sta Barkerja slovesno prijela za roko in ga vedla v kot bajte, kjer je bila na starem sodu za moko velika ponev,ki je služila za iskanje rude .in v kateri so sodeležniki o priliki napravljali tudi svoje testo za kruh. Brisača je bila pokrita počez, in ko je to Demorest naglo odtegnil, -je Barker zagledal tri velike kose kremena, prevlečene z zlatom. Odskočil je od straha. “Daj vzdigni ponev!” je zaklical Demorest. A tega Barker ni mogel. “Najmanj zlata za $4,000! Vse tri kose sva našla v enem gnezdu; ob drugem udaru z najinim piko-nom sva jih spravila venkaj,” je poročal Stacy v pretrganih stavkih. “Ko si odšel,sva bila potrta in žalostna. Tudi sel s kupno pogodbo nama ni razjasnil srca, ker sva mislila, da si denar zastran naju vrgel skoz okno. Pisanja niti hotela nisva sprejeti, in postala bi je bila nazaj s povratno pošto, da ni sel tako hitro izginil. Tedaj je Demorest predlagal, da napraviva zate poskus in prvi zabodljej z lopato na novem hosu zemlje. Tole je posledek, in odkoder je to, tam bo še kaj več tacege!” “Ampak saj ni moje ne vajino! Carterju pripada. Denarja nisem imel, da bi plačal zemljišče, in ga tudi sedaj še nimam.” “Saj si vendar podpisal dolžno pismo, ki poteče šele v enem mesecu.” V Barkerju se je zasvetil neki spomin. “Da,” je odvrnil zamišljeno, “toje rekla tudi Kitty.” “Res? Torej Kitty je tudi rekla to?” sta ponovila oba sodeležnika resno in napeto. “Da,” je zajecljal Barker in zardel. “Ampak sedaj sem pošteno lačen. Pravzaprav so me hoteli h kosilcu tam pridržati, a to ni šlo, in zatorej bom sedaj kar pripravil naše kosilo.” Prijel je piskerin šel k ognjišču, dočim sta njegova tovariša stopila pod milo nebo. “To ga spet prav označa, neli?” je vprašal Demorest. “Kakor je in misli,” je odvrnil Stacy. “Kako se je vznemirjal radi dolžnega pisma!” “In kako se je domislil, kar mu je rekla Kitty.” “Veš kaj, jaz mislim, da mu je' Kitty povedala še več, to je bilo javeljne vse.” “Bržkone imaš prav!” “Ne, ta srečnež!” Kitajski brivci. V kitajskih mestih brivec ne čaka svojih gostov,nasprotno on sam gre za njimi. S potrebnimi pripravami, pod pazduho mal stolček, ki se da sklopiti skupaj,hodi kitajski brivec, po ulicah ter zvoni v malih presledkih, da obrne nase pozornost onih, ki bi se radi obrili. Kdor se hoče dati obriti, pomigne brivcu,ki takoj pripravi svoj stolček na odprti cesti ter tudi skledico z gorko vodo, ki jo ima tudi vedno seboj. Ko je mož svojega gosta korenito pomazal z mazilom, se prične delo. Za znesek 5 vinarjev obrije celo glavo in obrvi. Velike književne nagrade. Nekateri znameniti pisatelji zaslužijo s svojim peresom kupe zlata. Tako dobiva angleški pisatelj Kipling od svojega založnika za vsako besedo 1 šiling, to je 1 krono in 20 stotink. Za eno stran svoje tiskane knjige dobiva 500 kron, a za knjigo od 200 strani znaša nagrada 100.000 kron. Blizo ravno toliko dobiva tudi Mark Twain, glasoviti ameri-ški humorist. John Morley, ki je nedavno napisal Gladstonov životo-pis, je dobil 10.000 funtov sterlin-gov, to je.četrt milijona kron. — List “Daily Cronicle” je plačal Nansenu, ko se je povrnil z ekspedicije na severni tečaj,ža en članek, ki je imel 15,000 besed, 100,000 kron. Nepoboljšljiv profesor. Gospod profesor se nahaja s svojo mlado soprogo na ženitovanjskem potovanju. V nekem krasnem kraju se ustavita za dalje časa. Takoj po prihodu v hotel je opazila mlada žena, da jo vse po strani gleda, njenega moža pa lepo časte. Uslužbenci se obnašajo vedno hladneje in prezirljiveje. 'Vsa v solzah toži to svojemu možu, a ta neve rešitve te uganke — nasprotno — on sam jo prične gledati po strani. — Seveda — hm — kdo pa ve...? Nekega jutra pa, ko ravno zahteva pritožno knjigo, najde naznanilno knjigo, v kateri z grozo prebere naznanilo svojega moža: Profesor Maks Ma- jar z gospodično Klaro Mlinarjevo iz B. Hranitev skozi kožo. Za hranitev težko bolnih oseb, katerih ni mogoče hraniti skoz usta, rabi v novejšem času dr.Črede v Draždanih podkožno ‘ vbrizganje beljakovin. S pomočjo večje briz-galke se veikne stirilizirano, desetodstotno razstopino kalodala pod kožo. Kalodal je iz mesa napravljen produkt, kateri brani v sebi 95 odstotkov lahko razkrojilnih beljakovin in v manjši meri mesnate soli. Zelo slab bolnik potrebuje, da se ga ravno še obrani, približno 27 gr. beljakovin. — Amerikanski Slovenec je prvi slovenski list v Ameriki. Stane le $1.0# na leto. POMOČ IN ZDRAVLJE BOLNIM! zamori: dati samo Dr. E. C. Collins, M. I., Berite nekaj najnovejših priznanj, s kterimi se zahvaljujejo naši rojaki za popolno ozdravljenje: Spoštovani gospod profesor I * Jbz spodaj podpisana se Vam zehvalim za Vaš trud in za Vaše učeno zdravljenje. Vsemu našemu narodu po celej Ameriki sporočam, daste Vi pravi in jedin zdravnik, kteri zamere ozdraveti vsakega bolnika. Veliko zdravnikov sem poskušala tuka j v mestu Pueblo, g, nije-din mi ni mogel pomagati. Nekteri zdravniki so mi rekli, da mi ni nič. a kako more vendar zdrav človek iskati zdravila in trošiti denar, če mu ni nič. Vi, pa mi niste tako rekli, ampak ste me v svoji veliki žalosti lepo izprašali o mojej težkej bolezni in mi posiali zdravila, po kterih sem takoj čutila olajšanje v pljučih in prsih, a podrugič poslanih zdravilih sem — hvala Bogu i Vam — popolnoma ozdravela, tako da se čutim zdrava kot poprej. Nadalje se zahvalim uredništvom slovenskih časopisov, ktera so priobčila v svoih listih tega izvrstnega zdravnika in nas tako o pozorila na najboljšega zdravnika. S tem končam pismo — Viim do gsoba hvaležna, ANA GORŠE. 433 Rush St., Pueblo, Colo. Častiti gospod ! v Naznanjam Vam, da so me Vaša. zdravila prav dobro pozdravile. Ze v dveh dneh sem bil veliko boljši in ko sem porabil vse, sem bil Iz vsega tega se toraj jasno razvidi, da se ozdravijo naši bolni rojaki najzanesljiveje" na popolnoma zdrav. £ato se Vam srčno zahvaljujem za Vaša sdravila in ostanem do groba hvaležen Vam iskani prijatelj. GEORGE UHERNÏK. Brownfield, Pa. Dragi gospod profesor ! Kar se tiče uspeha glede poslanih zdravil Vam naznanjam, da sem po uživanju istih popolnoma ozdravil od kašlja in bodenja v prsih in želodcu. Samo ono steklenico, v kteri je zdravilo proti izpadanju las, še rabim in kakor vidim, z dobrim uspehom, ker so mi lasje res prenehali izpadati in sem prepričan, da zopet zrastejo. Spoštovanjem 1 Vam udaui VINCENC ŠUŠTAR. P, O. Box 148, Moon Run, Pa. Cenjeni gospod ! Vam neznanim, da sem prejel Vaše pismo, v kterem me vpraš ate kako se kaj počutim. Sedaj sem popolnoma zdrav in se prav dobro počutim. Zato se Vam srčno zahvalim, ker ste me ozdravili v tako kratkem času. Pozdravi jam Vas udano in ostajam s spoštovanjem GREGOR ŠEFRAR, P. O. Rox 64, Cumberland, Wyo. «¿¡¡^zdravniškem zavodu dr. E. Q: COLLINS=A, ijeden drugi zdravnik ne more ponaš: Ozdravi vse bolezni, ker se nijeden drugi zdravnik ne more ponašati s tako uspešnim zdravljenjem kakor on. ker on jedini pozna po znamenjih takoj vsako bolezen in radi tega ozdravi vse možke in ženske bolezni bodisi akutne ali pa zastarele (kronične). Zato tudi jamči za popolno ozdravljenje vseh boleznij, kakor: bolezni na pljučah, prsih, želodcu, črevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vseh bolezni v trebušni votlini, bolezni v grlu, nosu, glavi, nervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho, bronhijalni, pljučni in prsni kašelj, bljuvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno prebavljanje, revmatizem, giht, trganje in bolečine v križu, hrbtu, ledjih in boku* zlato žilo (hemeroide), grižo ali preliv, nečisto in pokvarjeno kri. otekle noge in telo, vodenico, božjast, šumenje in tok iz ušes, oglušenje7vse boleziu na očeh, izpadanje las, ruske ali prh na glavi, srbenje, lišaje, mazolie, ture. hraste in rane. vse ženske bolezni na notranjih organih, neurastični glavobol, ■ _ ' kakor tudi vse ostale notranje in zunanje bolezni. “Dr. Collins. M. I.j je prvi in jedini zdravnik, kteri ozdravi jetiko Žatoraj, tojaiii Slovenci, mi vam jiriporooamo samo in edino le slavnega in izkušenega Dr. E. O. COLLINS, Al. I. Ako ste slabostni, bolni, ako izgubljate moči ali trpite na kterikoli bolezni, če je vaša bolezen zastarala ali kronična vsled neuspešnega zdravljenja neizkušenih zdravnikov,opišite natančno vašo bolezeni navedite'starost in čas, kako dolgo ste že bolni ter pošlite pismo na ta-le naslov: DR. E. C. COLLINS, M. I., 140 West 34th Street. NEW YORK, N. Y. Kdpr. se želi učiti in znati ANGLEŠKO UREZ UČITELJA naj si preskrbi ravnokar izišli Slovensko-angleški rečnik Knjižica je jako lahko in razumljivo sestavljena. Poleg angleških besedij nahaja se tudi njih pravilna izgovarjava. Oblika knjižice je žepna, torej vporabna pri vsaki priliki. Cenajije s am o 0 Oc. Denar pošljite po Money Order-ju ali pa v znamkah na naslov V. J. KUBELKA, P. O. Box 744. New York, N. Y. HENRY « LATZ MIH0ČEM0TV0J DENAR, TI H0ČE8 NAŠ LESI Če bos kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi venami Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa: Za stavbo hiš in poslopij mehki in trdi les, late, cederne stebre deske in šinglne vsake vrste. Nas prostor je na Oesplaines ulici blizu novega kanala. Predno kupiš lumbe ¿glasi se pri nas, in oglej si našo zalogo I Mi te bomo zadovoljili in ti prihranili denar. W. J. LYONS, Naš Office in Lumber Yard je nu Vogïû DESPLAINES IN CLINTON ULIC. kontraktor in stavbenik 507 North Hickory Street, ’PHONE 914 JOLIET ,ILL. John* Petrič ’ 209 Indiana Street, Joliet, Illinois N. W. Plione 703 j Slovenska » gostilna. Naznanjem rojakom, da sem prevzel pred kratkem že dobro-poznano gostilno ter se priporo-Ičam vsem v obilen obisk. Ne r ver! KAJ JE TO ? To je Bauer-jev znameniti krepčiiec. Človeka zbistri v eni uri ter ga napravi močnega in čilega. Neprekošen hranitelj za živce in želodec. Jedini lafetniki in razpošiljavci. A. BAUER & CO. f f ., ... , 142-148 E. Huron St., Chicago. SlOVCIlSK IH gOStllMll. Na prodaj po vseh Kupi premog sedaj ko ga dobiš po ceni. Mehki premog fina vrsta ton za.... $3.25 Wilmington premog, CA najboljši, ton za.. X .d/ J , J V L. M. RUBENS Nasproti E. J. & E. Depot. Oba telefona 502. Urad in železniški tiri na 6(16-608 Clinton Street. JOLIET, ILL. JOHN UMEK toči Schiitz evo pivo, ki je najboljše v Ameriki. Raznovrstne druge pijače in smodke::::::::» Cor. Lake and Genesee Streets Telefon 851 WAUKEGAN, ILL. Naprodaj ie 4 lote na voglu Hutchinson in Center Streets po najugodnejših pogojih. Plača na obroke ali pa v gotovini s 5% popusta. Piši ali pa še oglasi pri JOHN GRAHEK-U, kjer točim vedno sveže pivo, fino kalifornijske vino, dobro žganje in tržim najboljge smodke. Telef. 2252. 1012 N. Broadway, Joliet, llls. Naša dvatedenska čistilna prodaja je velik vspeb. Skoro ne bi verjeli po kako nizkih cenah se dobi pri nas raznovrstno blago tekom te prodaje in koliko ljudij v mestu in okolici ee je bilo že poslužilo te nenavadne prilike. Pridite k nam sedaj in prihranili si bodete denar. Tu navajamo le nekaj primerov v nenavadno nizkih cenah! ki vladajo v naši prodajalni tekom te prodaje. MOŠKA OBLEKA. Naš oddelek za moško obleko je jeden najpopoluejših v mestu. Da je to res, se lahko sami prepričate ako si pridite ogledat našo zalogo. Prodati vam hočemo obleko najnovejših krojev in iz najboljšega blaga po cenah, o kakršnih še niste culi. Naša obleka je slovečega Loewenstein izdelka ter je popolnoma garantirana, da se nosi v kupčevo zadovoljnost, drugače vam povrnemo denar. Dočim so naše cene že itak nizke vendar vam damo še 25 odstotkov popusta pri vseh moških in deških vrhnjih suknjah, oblekah, klobukih in kapah. I lECje je z^eijTooIj varno naložen den Hranilnih nlogje: 18,147,856 kron 60 vin. P|!f? lar? I Rezervnega zaklada je: 611,000 kron. Mestna hranilnica ljubljanska I je največji, najmočnejši in najstarejši slovenski denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem. Sprejema uloge in iih obrestuje po 4 odstotke, a obresti pripisuje vsakega pol leta h glavnici, tako da obresti Deška in otroška obleka. Deška močna obleka iz same volne, navadna vrednost 13 in $3.50, zdaj le po.$1.85 25 ducatov deških kratkih hlač, velikosti 5 do 16, navadna vrednost 50c do 60c, zdaj le po. . 35c Nekaj deških kratkih in dolgih sukenj, navadna vrednost $2.50, $3.00 in $3.50 zdaj le po......................-■ • • • • ■ ■ • $1.7 O Vrhnje srajce po nizkih cenah Okoli 20 ducatov srajc, prejšna cena $1.00, $1.25 in $1.50, zdaj na izber dokler jih je še kaj le po..........................75c 25 ducatov finih moških Percale srajc, navadna vrednost 75c, zdaj le po.....50c Moške fine Percale srajce, 2 ovratnika in manšete, vredne 65c, le za..........39c 20 ducatov moških delavnih srajc, posebna vrednost, le po....................39c Moška močna spodnja obleka. Spodnja obleka iz ‘plueh’ volne> vredna $1.25 in $1.50, kos le po...95c Zelo znižane cene vsemu pohištvu in kuhinjskem posodju. Močno kocasta spodnja obleka navadna vrednost 50c, le po.......................35c Podšite Jean hlače za na delo, imamo jih 20 ducatov, vredne Davadno $1, zdaj le po 75c 15 ducatov volnenih hlač, Sweet Orr & (Jo. izdelek,navadna vrednost $1.7o, le po $1.15 Velika izber čevljev. Omejena množina moških $1.50, $2.00 in $3.00 vrednih čevljev za praznik, raznih ve likosti, le po........................95c Moški delavni čevlji, navadna $1.50in $1.75 vrednost, samo usnje, le po...........95c Moški šolni (elippers) vredni $1.00 in $1.25 le po.................................85c Deški čevlji vredni $1.25 do $2.00. zdaj le po...............................$1.25 Nekaj posebnega. 50 kovtrov, navadna cena $1.25 le.85c neso. Rentni dp,vek za ulagateije plačuje hranilnica sama. V mestni hranilnici je najvarneie naložen denar. Ni ga zavoda, kateri bi se v tem oziru mogel meriti s hranilnico. Za varnost vseh hranilnih nlog v mestni hranilnici ljubljanski jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tako velika in za večne čase zagotovljena, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. k. sodišča nalagajo denar maloletnih otrok in varovancev le v hranilnico, a ne v kak drugi denarni zavod, ker je le hranilnica, a ne posojilnica, pupilarno varen denarni zavod. Rojaki v Ameriki! pazite toraj, kadar pošiljate v potu svojega obraza težko prisliiženi denar v staro domovino, da se obračate do nas. Mestna hranilnica ljubljanska vam ne obeta zlatih gradov v zraku, fampak vam daje trdno varnost za vaš denar, da ste lahko mirni in brez vse skrbi. Letos jeseni preseli se mestna hranilnica ljubljanska v svojo lastno novo zidano palačo v Prešernovih ulicah. Naš zaupnik v Združenih državah je že več let naš rojak FRANK SAKSER, 109 GREENWICH ST., NEWr TORE, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 1778 ST. CLAIR ST., CLEVELAND, O. Vina na prodaj Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda <« Hill Girt Vineyard” Dobro vino od 35cdo 45c gal., staro vino po 50c galon, riesling vino po 55c galon. Tudi razpošiljam pristen drožnik in fino slivovko. Pino muškatel vino po 50c galon. Na zahtevanje pošjem uzorce. Vsa naročila pošljite na Stephen Jakše, — Box 71 75 kovtrov, navadna cena $1.50 in $1.75, zdaj le za............,.............$1.10 Rojaki po So. Chicagi in okolici so uljudno povabljeni na Društveno Veselico, ki jo priredi prvo žensko društvo MAJKE SEDAM ŽALOSTI, ods. br. 280 N. H. Z. dne 4. marca 1905 v Lake Side dvorani, Ewing ave. & 96.cesta, S. Chicago. Pričetek ob 7. uri zvečer. Vsi brati in sestre iz So. Cbicage, Chicage, Whiting in bližnjih krajev naj ne pozabijo priti na to zabavo. Za najboljšo postrežbo jamči ODBOR. Anton Terdiči Raznoterosti. \ LS Nova poizkušnja mleka. .Profesor Storch v Kopenhagnu je napravil znamenito iznajdbo, katera omogočuje,da se z največjo lahkoto konštatira, ima li mleko bacile. Način je ta-le: Nekaj žlic mleka se vlije v reagenčen kozarec, tem se doda nekaj kapljic kisikovega supe-roksida in nekaj kapljic paraffin-glenJiamina. Mleko v reagenčnem kozarcu ne izpremeni svoje barve, če niso v njem bacili, če se pa na, bajajo v njem bacili, in če se strese kozarec, postane mleko sivo-zeleDO 200 RUEY STREET, JOLIET, ILL. N. W. Vhoue S25. Rojakom priporočam svojo SLOVENSKOGOSTILNO kjer jim postrežem poleg'drugih pijač tudi z najboljšim domačim vinom, ter finimi smodkami. •Prodajam trd in mehak premog po nizki ceni. Rojaki, dobrodošli. ♦©♦OORHGDCtHO* V par dneh izide Slovensko-nngleški rečnik. Cena 60c. Denarne pošiljatve po Money Orderju na V. J. Kubelka, P. O. Box 744, New York . N- V. 52tl2 Odrezala si je jezik. Nenavaden slučaj se je pripetil v Parizu. Neka gospa Gauthier je imela z opravljanjem in obrekovanjem toliko posla, da je prišlo več oseb raditega pritožit se k njenemu možu. Isti je raditega svojo soprogo opsoval da je ista vsa razjarjena rekla: “Vem, da sem kriva; pe boj se, hočem popolnoma obmolkniti.” Nato je vzela škarje ter si ie ž njimi odrezala kos jezika. Mo rali so jo odvesti v bolnišnico. Ne delaj poskusov. Češi tako nesrečen, da potrebuješ zdravila za prehlajenje vsekakor, gotovo nisi v stanu delati poskuse-Zateci se k izkušenemu in zaneslji vemu zdravilu. Severov balzam za pljuča ti ublaži vnetje sluznate mre-nice, razkroji nakopičeno slino in olajša dihanje. Tudi ozdravi prehlajenje v glavi, hripavost, srbečico v grlu, kašelj, bolečine v prsih in vnetje sapnikov. Če ga začneš uživati o pravem času, ti zabrani vnetje pljuč, jetiko in slične bolezni. Po slušaj; “Zaužil sem samo nekolikokrat Severovpga balzama za pljuča in bil iznenadjtn n&d olajšbo, ki sem jo začutil v prsih. Tudi kašelj je nehal. John Dobricky, Riano, gosli, kitare, mandoline in druge glasbene inštrumente po nizki ceni. Oglasite se pri njem kadar rabite kaj v ti stroki. *3 Hočeš postati milijonar? Milijonar W. G. Vanderbilt hoče osrečiti človeštvo; izdal je knjigo, ki ti pove, kako lahko postaneš milijonar,če imaš že en tisoč dolarjev prištedenih. Pravijo, da je knjiga jako zanimiva in da se dobi zastonj pri pisatelju W. G. Vanderbilt, 100 William st., N. Y. Vanderbilt sam vabi ljudi,naj pišejo po knjigo in se okoristijo z njegovim znanjem. Pristen kranjski brinjevec, G. A. PARK, General Immigration and Industrial Agent. LOUISVILLE & NASHVILLE RAILROAD CO. LOUISVILLE, KY. katerega žge podpisani iz importiranega brinja, je najvspošnejše zdravilo za vse želodčne bolezni, posebno pa za ledvične napake. Cena zaboju (12 steklenic) je $15.00, šest steklenic za $7.50. Naročilom je priložiti denar. John Kracker, 1199 St. Clair street, CLEVELAND, OHIO. PREMOG TRD IN MEHEK, TER kok in drva ZA KURJAVO prodaja v Jolietu ponajnižjihcenah Stefan Kukar, Northwestern Telefon 3-48 in 1479. ANTON NEMANICH. 205-207 OHIO ST.. JOLIET. ILL. Prvi slovenski pogrebniški zavod in konjiišiiica. Chicago Phone 2273. J? Northwestern 416. Priporočam se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevi ali po noči se točno ustreza. Stanovanje 013 N. Scott Street, Northwestern Telephone 344. Nihče naj ne pozabi priti na veliko predpustno PLESNO VESELICO ki jo priredi Društvo Vitezov sv. Jurija • štev. 3 K. S. K. Jednote v soboto 25. februarja 1905 v Golobičevi dvorani. in Vsi Slovenci in Hrvati so uljudno vabljeni kot tudi vsa slovensk9 hrvatska društva ter osebe izven društva obojega spola. Sviral» bo domača godba. Vsem domačinom vstopnina prosta. Za najboljšo zabavo in postrežbo bo poskrbel, nadejaje se najobi' nejše vdeležbe, JDruštveni.odbor.