zrn koristi delavnega ljudstva v Ameriki
V slogi I© moč!
GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V A ME TUKI
Od boja do zmage I
devoted to the interests of the laboring classes
Stev. 16.
Entered as Second-Class Matter July 8th, 1903, at the Post-Office at Chicago, 111., under Act of March 3rd, 1879
Chicago, 111., 19. aprila 1912.
Kdor ne misli syobodno, ae ne more boriti sa sYobodot
Leto XI.
Velika nesreča!
Najveći parnik na svetu angleške plovne družbe “White Star” se je potopil. Do 2000 ljudi je našlo v morju grob,
Razgled po svetu.
Avstrija.
Dunaj. — Stavkujoči rutenski gimnazijski dijaki v Pfemyslju, Galiciji, so poslali gimnazijskemu ravnatelju smrtno obsodbo.
Obsojenec (!) se sedaj nahaja pod strogim policijskim varstvom, ker se boje, da bi rohnilcl obsodbo dejansko izvršili. Gibanje rutenskih gimnazijskih dijakov se je razširilo po vsej Galiciji, in v Pfemyslju so valovi posebno razburkani.
Budapešt. — V Budapešti so socijalisti zborovali o velikonočnih praznikih pri mnogoštevilni vdeležbi. IStranke iz 'Avstrije in Nemčije so bile po svojih delegatih zastopane, ki so se vdeležili obranav.
•Resolucije so bile sprejete proti preoblastitvi Hrvaške in proti absolutnem nasilstvu bana Čuva-ja. Razventega je bila resolucija sprejeta, s katero se zahteva enakopravna volilna pravica.
Nemčija.
Berolin. — ¡Precejšno razburjenje je povzročilo izvestje “Ber-liner Tageblatt-a”, da je nemški cesar rekel pri njegovem posetu v Benetkah napram poslancu Cir-mini :“Če bi jaz imel tako inteligentno in patriotično ljudstvo, kot so Italijani, bi si prisvojil pol Evrope.”
Rusija.
Petrograd. — IS preiskavo a-tentata, po katerim je bil minulo leto v Kievu umorjen premir ¡Sto-lypin, poverjeni senator Truse--vie, je v svojem, še-le sedaj obelodanjenem, poročilu direktno obdolžil, da je umor napeljala ruska tajna policiju in da je bil ju-stificirani Bohrov le orodje iste. Senator je dognal, da je velik del denarja, ki je bil v svrho varstva carske rodbine, za časa bivanja v Kievu, poneverjen, in da je uverjen, da je bil umor premirja izvršen, da se prepreči razkritje teh tatvin.
Senator je obtožil sledeče u-radnike: Generala Kurlov, bivšega pomožnega ministra za notraj-ne zadeve; polkovnika ISajridovič, načelnika palačne policije; prejšnjega policijskega pod-ravnate-lja Verigiv in polkovnika Kuli-galbo, policijskega načelnika v Kievu. Zarotnikov še niso zaprli, so pa pod strogim nadzorstvom.
Kitajsko.
San Francisco, Cal. — L. Berg-hole, ameriški konzul v Kantonu, ki je baš v ISan Francisco dospel, je prinesel vest, da bo dr. iSun-jatsen, voditelj republikanske stranke za časa revolucije, stopil na mesto Juanšikaj-a, kot predsednik kitajske republike. Kakor konzul Bergholc pravi, je Juan-šikaj na kitajskem severu zelo priljubljen, toda na jugu se potegujejo za Sunjatsena, kateremu so Obljubili večno (!) zvestobo. Po mnenju konzula, je bila l-esignaeija Sunjatsena v prilog Juanšikaja, že od pričetka samo začasna in sicer le za to, da se Mandžu z novimi naredbami sprijaznijo in zato je bilo že takrat določeno, da prvi stopi na čelo, ko hitro se duhovi pomirijo in ko hitro bo vse urejeno.
Nanking. — 'V četrtek, 12. a-prila je bilo v Nankingu dvajset oseb obglavljenih radi zarote in tudi radi tega, ker so nameravali Tamen-a v ‘Nankingu z dinamitom v zrak pognati in Huansing, višjega okrožnega zapovednika pa umoriti.
Iz listin, ki so jih našli pri obsojencih, je bilo razvidno, da so bili agenti Mandžu-ski, ki so vlekli visoke nagrade za umoritev Juanšikaj-a, predsednika; dr. Sunjatsen-a; generala Lijuen-hengs; podpredsednika in umoritev raznih druzih višjih republikanskih uradnikov.
AKO ŠE NISTE, POŠLJITE NAROČNINO.
Tripolis.
Pariz. -— Po ravnokar došlib poročilih je prišel oddelek Italijanov, pri poskusu izkrcavanja na tripoljitansko obrežje, do boja z Arabci. Obe stranki imati znatno izgubo. Arabci so pustili okoli 400 mrtvih na bojišču.
Carigrad. — Velevlasti nameravajo konferirati o sredstvih in potih, po kterih bi se turški-itali-janski vojni naredil konec.
Carigrad. — Iz Petrograda izvirajoča poročila, po kterih bi vlasti v Carigradu stavile posredovalne predloge za končanje turške-italijanske vojne, so neresnična.
¡Sicer so vsi poslaniki v 'Carem-gradu dobili identična navodila, a jih še niso predložili porti.
Mehika.
MestoMehika. — Krepki dopis državnega oddelka na prepirajoče f akcij e v Mehiki, v katerem se svari pred vsakim grdim ravnanjem z Amerikanci in pretečo škodo ameriškega imetja, se smatra za sredstvo, ktero je dovedlo odnošaje med Zdr. Državami in Mehiko na vrhunec. To je pravičen sklep iz taktike državnega oddelka.
¡Slično svarilo je bilo izdano pred vojno s Španijo, ki je vsebovalo slovito poslanico predsednika Me)Kinley-a, in je kazala na neznosne odnojaše pri vhodu k ameriškemu ozemlju.
Asejedno je še upanja, da se bo razmerje zdatno zboljšalo, predno Zdr. Države resno nastopijo proti Mehiki in v prid ameriških trustov. Prvi korak more sedaj storiti Mehika, in sicer po predsedniku Madero, ali pa po 0-rozeo, vodji vstašev.
¡Veliko število vstašev, se bori pod » odstvcrii -Miran =rc*že tretji dan pri Hurstgilae v državi Mehika, 10 milj severno od Cueraa-vaca, z vladnimi četami. — iBoj še vedno traja. In zgube na obeh straneh so velike.
Venezuela.
Puerto Cabello, 25. marca. — Topovi trdnjave Castillo Cabrero, kjuč vzhodnega dela Lake Valencia, so danes prvič zadoneli, po več kot stoletnem molku, da pozdravijo zastopnika dežele, ki je vzela Španiji posledno posest, v novem svetu.
Trdnjavsko zidovje in okopi pri Cabrero, so bili zgrajeni sredi 18. stoletja, ko so se Španjoli v deželi naselili in so bili od Indijancev pogostoma napadeni.
V vojni neodvisnosti Venezuele, v kateri so zmagali revolucijo-narei, je bila trdnjava, v kateri so Španci iskali zavetišče, napadena in vzeta. Zaradi zgodovinskega pomena, niso trdnjave podrli, a je bilo sklenjeno, da morajo topovi za vedno molčati. — ¡Vnanji minister Venezuele, ki je državnega tajnika Knoksa oficijelno sprejel, je rekel v svojem pozdravnem govoru, da je vsled splošnega sklepa postavodaja Venezuele odstopila od več kot stoletne navade, ter naj Knoks sam sodi o prisrčnosti sprejema.
Dnevi navzočnosti ameriških gostov v Venezueli, so bili proglašeni od vlade-republike za praznike. Praznika brez narodne igre bikoborbe si ne moremo predstavljati posebno še v deželah, ki so jih nekoč Španci obljubili, in so živeli stoletja pod Španijo, domovino bikoborstva. — Gospod Knoks ni bil povabljen k tej, ne-oficijelni točki programa, toda nekaj članov njegovega ameriškega spremstva, je šlo gledat brutalno sceno. Ko so Amerikanci dospeli na določen kraj so bili pozdravljeni od veliko tisočev navzočih navdušeno in 'Matado-re, posebni ljubljenec .častilcev bikoborstva, je vrgel svoj plašč v lože, kjer so sedeli Amerikanci ter je po klicateljih naznanil množici, da bo pričel “na čast Zdr. Držav in visokih gostov,” boj z bikom. ¡Nekaj sekund po tem, ko, je v areno stopil, ga je razkačeni bik nataknil na svoje roge in izdihnil je za večno. —
Razne novice.
Konvencije v Chicago.
Delegati Obeh političnih strank v Illinoisu zborujejo v Chicago. Demokrati in republikanci se prav fino podajajo. Časniki .so vsi polni o opozicijah in kar grome proti raznim kandidatom za predsedniška imenovanja.
Republikanci se prepirajo radi Tafta in Roosevelta, ali kakor je razvidno iz poročil je večina na Rooseveltovi strani -in to pa zato, ker je tako zahtevala ljudska volja pri zadnjih predvolitvah. V svoji resoluciji je republikanska delegacija indorsirala Roosevelta za predsedniškega kandidata, ob. enem pa omenila, da je stranka popolnoma zadovoljna s Taftovo sedajno administracijo, hvaleč Tafta na vse pretege. -Gov. De-neen je kolovodja republikancev in kar on predlaga prodere. Charles 'Deneeen je bil izvoljen z o-gromno večino za republikanskega kandidata za governerja države Illinois.
(Veliko bolj zanimivo je zborovanje demokrašov, to je Harriso-nove in (Sullivanove stranke. — Harrisonova napredna stranka prevladuje. Delegacija se je ravno tako podvrgla ljudski želji, izraženi pri predvolitvah in je imenovala Champ Clarka za predsedniškega kandidata. Wilson je propal v tej državi in menda tudi drugod. Sedajni kongresnik A. J. (Sabath, mestni župan Harrison in alderman Čermak so mali bogovi na tej konvenciji. Kar ti porečejo, gre in mala ¡Sullivano-va stranka ima prokleto malo vpliva. Sullivanova stranka je v začetku nameravala razbiti konvencijo in to le radi tega, ker sta nima pijemoča. Sullivanovci zastopajo interese inkorporacij, med tem ko so Harrisonovei na-prednaši in pravi demokrati.
Kake planke so si zbrale chica-ske konvencije še ni znano, kajti istih še niso objavili — vendar pa njihovi načrti so majhnega pomena, ker njihovi kandidati i-majo že tako in tako izdelan program oziroma platformo.
Našel.
¡Hammond, Ind., 14. apr. — Ko je studenčar Tomaž Strong na posestvi farmarja Reinhold Dor-ping blizo Deep River iskal vodo, je prišel s svedrom na narav-pj plin, kateri je z veliko silo kviško bruhal. Zvedenei pravijo, da je studene bogat plina. Stanovalci ondotnega kraja, so seveda razburjeni.
Poslovno poročilo.
New York, ,14. aprila. — Poročila o setvinah so malo vesela in imajo to posledico, da gredo cene zalog kviško.
Vladni prevdarek na ozimno pšenico je bil 1. aprila 80.6 odstotkov, in pomeni splošno razočarenje. Pozneja poročila so bila še slabeja. Silni mraz, južno vreme s sledečo zmrzlino in povodenj so setvinam več škodili, kot se je s prva mislilo.
Strojevodji vzhodnih železnic so se izjavili za stavko. Trdno zahtevanje premogarjev v an-traeit-okrožjih, na pripoznanje njih Unije od strani lastnikov premogokopov, daje povod bojazni, da zavlada v doglednem času velikanska stavka.
Kovinska industrija napreduje. '¡Poročilo “United ¡Steel Corporation” se prav ugodno glasi.
Znamenito je dejstvo, ko sč razpošiljatev tovarniških izdelkov ne nahaja več v rokah pre-kupcev, marveč se neposredno razpošilja na določeno mesto. — '“United ¡Steel Corporation” je sklenila od 1. aprila več raznovrstnih pogodb za dnevne poši-ljatve po 50,000 ton jekla.
■V inozemstvo bo odposlala vsled pogodbe, ki so jo sklenili minuli teden, v kratkem času
100,000	ton jeklenih izdelkov; največ železničnih šin in stavbenih predmetov.
SLAB DELAVSKI POLOŽAJ.
Iz Denverja se poroča, da je po severnem delu države Colorado štrajk premogarjev deloma končan. — Vzdržale pa so nekatere kompanije in še vedno niso podpisale pogodb z unijami. Delavcev okoli Denverja je več kot preveč in nikdo naj ne hodi tam za delom. Istotako je slabo po državi Washington. Na mnogih krajih so na štrajku in kjer se kaj dela, delajo samo po pol šib* ta. —
V	državi Wyoming ¡tudi ni najboljše.
Iz San Francisca nam poroča rojak Erbus, da je tam na tisoče brezposelnih delavcev in da ni toliko dela kot poročajo kapitalistični listi. Znano je, da tam bo svetovna razstava in ker hočejo kapitalisti znižati plačo delavcem, to je tesarjem, zidarjem, mizarjem in drugim strokovnikom in če le mogoče razbiti unije, so »začeli vpiti v svojih dnevnikih, da je tam veliko dela samo, da bi privabili delavce v San Francisco, to pa zato, da bi lažje dobili skabe. Človek, ki je stradan, zagrabi za vsako delo in se ne ozira, če je štrajk ali ne in malo mu je tedaj mar princip unije. Če noče poginiti mora skebati.
Ne hodite v ISan Francisco. — Mestni odbor je izdal razglednice, na katerih je popisan žalosten položaj brezposelnih.
Tudi prst božji?
Harrington Park, N. J., 14. a-prila. — Dve osebi so bile usmrčene in veliko je ranjenih, nekte-re smrtno nevarno, ko se je pri slavnostni položitvi temeljnega kamna cerkve “Our Lady of Victor”, podrl oder z veliko silo, ter je blizo 300 ljudi pohlopnil.
Nesreča se je zgodila, ko je i-mel duhovnik Father Delany v pritljičju slavnostni govor.
Grozno neurje v Louisiani.
¡New Orleans, 17. aprila. — 'Nevihte in elementarni izbruhi so minulo noč v več mestih južne Louisiane napravili grozno pustošenje. Več ljudi je našlo v neurju svojo smrt, in zgodnji pridelki so vsi pokončani; posebno v severnem okrožju New* Orleansa je vse zgubljeno.
V	tistem kraju so trpela mesta največ škode. ¡Strela je ubila štiri osebe. V Goodbee so našli nekega 'Charles-a Giles pod razvalinami podrte hiše. Črnca John-a Hamilton v Manhas Bayon je vbila strela. Cijklon je drvil preko mesta Ponbatoula, severno od tukaj. Ena cerkev, mestna hiša, e-na tovarna in več hiš je bilo razrušenih.
Debela toča je vse šipe po mestu pobila. Drevje se je podiralo in pri padcu je bilo več ljudi poškodovanih.
Dežela okrog Plaquemine je popolnoma opustošena, ker so se oblaki utrgali.
Zamorski župnik obtožen.
Velika porota je 17. t. m. obtožila zamorskega pastorja J. H. Hudson, ki je baje ustanovil neko sirotišnico, da pri tem na troske zaupajočih obogati, — zaradi hudodelstva doprinešenega po-siljstva. 14 letna Licci Kelly in dve leti starejša Jeana Kearni ste glavni priči proti pastorju. Le-ta je svojih 26 varovank vsaki dan pošiljal, da so nabirale milodare. Dnevni dohodki pobožnega moža so znašali od $50 do $200. ¡Varovanci so dobivali skrajno malo brane, a temveč batin. Policija je našla v podstrešju sobo, v kateri je bilo vse polno mučilnih priprav. Oni varovanci, ki niso dovolj nakolektali, so bili tja odvedeni in temeljito kaznovani. — Tak pastor druzega ne zasluži kot 25 palic vsaki dan, s postom na vrh. —
Za novi stroj.
J. Gantar, provizijo 25c; J. Zupančič 2'5c; F. Šetina 50c; R. Gradišnik, provizijo 45c; P. Kau-sek 50c.
Dne 15. t. m. je plul noyozgra-jeni velikan, parnik “Titanic”, last družbe “White ¡Star” iz Southhampthon-a v New York; bila je to prva, — deviška — vožnja.
Ko se je parnik nahajal na visokem morju, oddaljen samo 127 milj od škodskega obrežja je zvečer ob 10. uri 25 minut zadel ob ledenik in se tako poškodoval, da se je okolo 2. ure zjutraj potopil.
Morje je bilo baje mirno, toda . silna megla je ovirala vsak razgled. IS kakšno hitrostjo je parnik vozil še ni dognano, a najbrže je bila vožnja brza, da bi s tem čele mogoče novi parnik napravil nov rekord.
Vsa brzojavna poročila o zadevi, so v nesoglasju, torej tudi nezanesljiva. Za danes posnamemo samo zanesljivejše podatke, a odklanjamo vsako jamstvo za istinitost.
Najnovejša poročila pravijo, da je bilo na “Titanic-u” vkrcanih okolo 2700 potnikov s vsluž-benei vred; od teh je rešila “Karpathia” baje 700 ljudi, največ žensk in otrok, a blizu 2000 oseb se je s parnikom vred potopilo.
Novozgrajeni in potopljeni parnik je stal $10,000,'000, a vsa vrednost na parniku je bila zavarovana za $12,500,000. Od te svote je sama družba “White Star Line” $7,500,000 vzela na svoj ri-ziko a ostalo je zavarovano pri raznih družbah.
Toda,, kaj vse bogastvo, ko je pa toliko življenja uničenega!
Nektere brzojavke javljajo, da je kapitan kriv vse nesreče, in sicer zaradi tega, ker je predpisano črto zapustil ter na desno krenil, vzel krajšo pot. In to, kakor smo že omenili, da bi naravno vozeč bolj hitro dospel v New York in tako dosegel rekord.
Kapitan je do zadnjega na svojem mestu vstrajal, in tudi v morju konec storil.
Da bi bil med potniki kakšen Slovene, ni verojetno; bili so večinoma Amerikanci, ki so se vračali iz Evrope v domovino.
Med tiskom došle brzojavke.
Newport, R. I., 17. aprila. — Kapitan preiskovalnega parnika “'Chester” je na pomorsko postajo sledeče brzojavil:
Pričakujem, v 3 ali 4 urah bo zveza s “¡Carpathio” dogotovljena.
¡Chester je v noči vsaeih 10 minut na Carpathio brzojavil a ni dobil odgovora. Parnik “Salem” je na visočini morja blizo Long Island in dela skrajne sile, da bi se s “¡Carpathijo” brzojavno zvezal; tudi se nemore s ‘‘Chester” zvezati.
New York, 17. aprila. — Še ob 6. uri 25 m. zjutraj ni bila narejena zveza s “Carpathio”, ki ima rešene na krovu. Razven že naznanjenih 328 imen se ni moglo zvedeti še za druge rešene. Tedaj je še 540 ljudi na krovu, ki so za sedaj še nepoznani. Ni nobenega upanja, da bi še kateri drugi parnik bil toliko srečen, da bi mogel priti pravočasno na lice nesreče in rešil ostale ali vsaj večino potnikov. Zdi se, da so vsi drugi potniki, ki se niso rešili na Oarpa-thiji zgubljeni.
¡Smrt v valovih je našlo 1312 potnikov.
New York, 17. aprila. — Brezžična postaja v Halifaxu, je sto-prav poslala na časnikarsko družbo nastopno poročilo:
Sedaj smo s “Carpathijo” v zvezi in smo v položaju neofici-jelno poročati, da je “Titanic” zadel v velikanski ledenik in se potopil. Nad 2000 ljudi je vtoni-lo; 700 je rešenih, večinoma ženske in so na “Carpathia”.
Pozornost Camperdown-postaje je takoj zapazila razliko številk in našla, da bi po njenem prvotnem poročilu znašalo število potnikov '2700, med tem ko je bilo na krovu sicer samo 2200 potnikov z moštvom vred.
Na “Cunardarju” ni nobenih zapiskov o pogrešanih, ter je samo povprečna cenitev skupne liste. Najbrže je bilo veliko več, kot 2200 oseb na krovu, ker se je veliko potnikov vkrcalo v Gberbourgu.
Washington, 17. aprila. — Po sem došlih poročilih, so pomorski častniki v zaupni cenitvi cenili, da je ledenik, v katerega je “Titanic” zadela in se potopila, % do % milje dolg in 400 čevljev visok nad morjem.
Od veliko parnikov dohajajo poročila o velikanski množini ledenikov, ki ovirajo promet in razni kapitani pravijo, da so videli neznansko visoke ledene gore.
In sličnih brzojavov^je vse polno, toda, kakor smo že omenili, zaradi nasprotujočih poročil, ni pravega bistva, ni možno ničesar trditi, vsaj do tedaj dokler Car-pathia ne dospe y New York.
Y prihodnji številki “Gl. ¡Sv.” bomo podrobneje in zanesljivejše poročali o nezgodi.
Poštne pošiljatve v Evropo
so se vsled nesreče, ki je zadela parnik “Titanic”, zakasnele. Tiste pošiljatve, ki so bile namenjene za “Titanic”, bo vzel seboj parnik “Lapland”t dne 20. aprila.
'Parnik “Bretagne” bo odplul iz New Yorka šele v petek namesto 18. t. m.
Zgubljene poštne pošiljatve.
New York, 16. aprila. — Poštni mojster se je izjavil, da je bilo na krovu potopljenega parnika “Titanic” 3423 poštnih vreč. Od teh 200 vreč priporočenih (re-comandiranih) pisem, in sicer je bilo v vsaki vreči po 8000 komadov. Potemtakim je 1,600.000 registriranih pisem vničenih.
Listnica uredništva.
Rev. F. K., Mont. Dopis v št. 14 iz E. Helena, Mont. je pisala in poslala na nas gospodična M. IStrajnar. Le poglejte istega še enkrat. Ista je podpisana s polnim imenom. Zakaj toraj krivite njenega očeta?! Naznanjamo tudi, da nismo v tej zadevi prijeli nobenega pisma in tudi ne pisali, da je g. J. IStrajnar pisal tisti dopis. Nekdo se laže.
Listnica upravništva.
Jos. Klemenc, Minn. sporočite nam novi in stari naslov.
Dokler se Anton Anžiček, sam' ne zglasi in opraviči pri upravni-štvu, preklicujemo ga kot našega zastopnika. Kdor mu od tega dne plača, pa bodisi naročnino na Glas Svobode ali drugo, to stori na la* sten račun in Glas Svobode Co., ni odgovorna.
DENARJE V STARO DOMOVINO
poilljamo:
za	$ 10.35 ................ 50	kron,
za	$ 20.50 ............... 100	kron,
za	$ 41.00 ............... 200	kron,
za	$ 102.50 ............... 500	kron,
za	$ 204.50 .............. 1000	kron,
za	$1020.00 .............. 5000	kron-
Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c.kr.poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilične je do $50.00 v gotovini v priporočenem al i registriranem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order alipa New York Bank Draft:
FRANK SAKSER CO.
Si CortUnd St, New York 104 St. Clair Ave., N.,E.	Cleveland, Ohio

Zahodna
Podporna
Bolniška Jednota.
RAVENSDALE, WASHINGTON.
V»tanovljena apriia 25. Ink >rporirana 24. decembra 1908.
GLAVNI ODBOR:
Predselnik: PRANX JERA3, Bix 44, Taylor, Wash. Pjdprediednik:	PAVEÎj K03, Box 10, Ravensdale. Wash., Box 44.
Tajnik: FRANK TOSTOVRŠNIK, Taylor, Wash., Box 44. Blagajnik: BL AŽ FELICIAM, Box 80, Enumclaw-Krain, Wash.
NADZORNI ODBOR:
JERNEJ SKRBINC, Issagah, Wash.
MARTIN MEŽNAR, Taylor, Wash.
MATIJA KOREN, Taylor, Wash.
POROTNI ODBOR:
FRANK PUSTOSLEMŠEK, Box 1, Ravensdale, Wash.
JOHN PETEK, Enumclaw, Krim Wash.
VRHOVNI ZDRAVNIK:	Dr. J. SHAW
Seja gl. odbora vsako zadnjo ned eljo v mesecu v Ravensdale, "Wash., v dvorani Pavla Kos.	Uradno glasilo je Glas Svobode.
Avstrijski Jugoslovani in morje.
Spisal dr. Karl Slane.
¡Nemci v rajhu naraščajo, Ita-Ijani še bolj. Ali misli kdo, da se bo lakota teh dveh narodov pc kmetijski zemlji ustavila pred mejnimi koli naše države, ko do. ma ne bo dosti živil ali jih ne bo mogoče od drugod dobiti! — Jugoslovanska poljedelska tla in Jadransko morje vsebujeta toliko bogatstva, da ju bosta Nemec id Ital jan vedno gledala, ko ne bd za vse živil v domači kašti. Med narodi so bili nekdaj boji za boljše pašnike, in vršijo se -še danes med omikanimi in najbolj omikanimi narodi, samo v drugi obliki: Za nas Jugoslovane nista več, avstr. (Ne cip c in Italjan toliko nevarna, kakor sta bila doslej, ali bati se je Nemčije in Italije, ki morete našo Avstrijo zjedinjeni raztrgati na drobne kose; tudi za ta slučaj si nam je treba pridobiti veliko omiko in dobro gospodarstvo. Treba je zarano vstajati in se vedno ozirati proti jugu, proti Jadranskemu morju in neoziraje se na to, ako je komu všeč ali ne. krepiti gospodarstvo in duševnu razvijanje kmetije na slovanskem jugu. Naš kmet je vsled svoje ma se tudi varli slovenske narodnosti Zgodovina nas uči, da južni Slovani, dasi vstvarjeni za vsa rokodelstva in obrti, v mestih nismo radi živeli in razvijali meščanske omike; meščani na naših tleh niso bili v preteklosti to, kar nemški in italjanski meščani; — sei daj je tudi našega kmeta zgrabilo kapitalistično gospodarstvo, zdaj mora proizvajati dosti vec ko v prejšnjih časih za trg; gojiti mora intenzivno obdelovanje poljedelske zemlje, pridobivati si večjo strokovno omiko; pridobivanju iste se ne more ustavljati in ti dve pridobitvi ga boste postavile na trdne noge in on bo, kakor vselej tudi v drugih razmerah dober delavec. Zatorej je skrbeti zaradi tega tudi za realke in kot nadaljevanje šolanja — za kmetijske šole. Čehi imajo jako izobražene kmete in jako dobro je razvita češka kmetija. Tudi mi Jugoslovani imamo svoj Banat kakor Čehi svojo Hano. — Torej še ni obupati, a-ko vidimo, da slovenski kmet po več j en; še streže farovžu in je njegov volilec. Še je v politiki okor-než, ali on ne hodi zastonj v veliko delavnico, v Ameriko in po drugem svetu, on se, kar je posebne važnosti, hitro poprime novejših načinov kmetovanja; v jedni generaciji že zmagujejo novi načini dela v naši km.etiji. In delo, gospodarjenje je podlaga duševnega dela in naziranja. Danski kmet je danes kot zadružni kmet vladar danske države, on je danes za angleškimi industrijalci najbogatejši človek v Evropi, on je prvi razvil vseučilišča za maso narodovo, njegovi zarodi so omikani. kakor drugod omikanci srednjih stanov. In pred 50 leti je bil še analfabeten pijanec. Seveda, on je protestant, on ne podkupuje svetnikov, oziroma ne plačuje duhovnikov, da mu podkupijo svetnike in ti Bogu predlagajo njegove prošnje, on ne stori dobrih del, da si z njimi zasluži nebesa, on pošteno živi, dela in se ne boji smrti; pred vsem pa skrbi ta protestant za dobro življenje tu na zemlji in ljudje pravijo, da je tako ravnanje Bogu prav ljubo.
Bosna in Hercegovina ste slabo obljudeni; v Bosni baje tretjina kmetijske zemlje ni obdelana. Povedal sem, kako je priden slovenski kmet. Avstrijske vlade naseljujejo v Bosni nemške kmete iz rajha. Kak dober kvas bi postal slovenski kmet v teh deželah, kako lepo bi sezidal kmetske domove v tej krasni in plodoviti zemlji ; v kratkem času bi bilo dosti večje goveje živine in bi uspevala svinj er e j a, ki donaša toliko denarja slov. kmetu v domovini. — Veliko ¡Slovencev živi v Ameriki in v krajih premogokopov West-phalena, na Gornjem ¡Štajerskem, dosti jih dela po zimi v madjar-skih hostah; par sto tisoč jih je na leto odsotnih. Kaj bi ustvarjale pridne roke od 50 do 100 tisoč na domači kmetiji odvisnih slov. kmetov dobrega v Bosni in Hercegovini sebi in vsej državi vprid! —- ¡Slovenec ima v živinoreji, Slovenka posebno v svinjereji srečno roko kakor Bolgar kot vrtnar. In Slovenec je v nekaterih krajih skušen rudar-premogar, v Bosni in Hercegovini pa je toliko premoga najboljše vrste, katerega dobivanje se lahko dražje plačuje.
In bogastvo teh novih, še malo izčrpanih dežel nas druge avstr. ■Jugoslovane naravnost kliče na delo v njih. Duhovnikov imajo tam dosti, juristov tudi, tehnikov nimajo, višje izobraženih poljedelcev in rudarjev ne. In ti so pravi produktivni delavci. -Jugoslovani smo zanemarjali tisoč let razvoj rokodelcev in meščanskega dela; to nas je zapostavljalo, to pomanjkanje nas je delalo sužnje bolj omikanih narodov, katere je vodil meščan na delo, v svojo šolo in na izčrpanje neomikanih ljudi pri drugih narodih. Čas je, da odpremo vrata realk, tehnike, rudarskih in poljedelskih šol na naši zemlji.
Realke so napravile Angleže velike v gospodarstvu, one stvar-jajo na Nemškem Angležem enake delavce kapitalističnega gospodarstva, iste so povzdignile Amerikance na njihovo sedanjo višino. 'Na Slovenskem vidimo, kako gimnazijec ne more ničesar stvar jati v zgolj tehnično razvrščenem gospodarstvu, kako prihajajo skozi ta vrata tujci in si pridobivajo v naših krajih bogastvo. Ne jeden premogokop na Slovenskem ni v rokah Slovencev in milj one vrednosti stvarja druga od tujcev v naših krajih gojena industrija. Ob našem morju dela tisoče mehanikov v ladjedelnicah; dobro so plačani, a so tujci, naš človek opravlja samo težaška dela. — Ves Trst je praktična realka in tehnika — velika trgovska in prometna šola! Lah se počuti dobro v teh obmorskih naših kra jih. — Naravnost prokletstvo je za vse Jugoslovanstvo, da njegovi najboljši talenti delajo kot duhovniki in juristi. Ti ne spravijo gospodarstva naprej, to so še delavci iz feudalne, absolutistične dobe, so za to, da vzdržujejo red med alkoholično, nevedno, za ku-lija izgojeno maso. Dajte našega človeka v šole, katere mu pomagajo v produktivnem obrtnem, ro kodelskem industrijelnem delu: o-mikan, sit in dobro stanujoč človek se ne bode pretepaval in mu ne bo treba pred razpelom in go-
rečimi svečami zabičevati, da ga bo zlodij vzel, ako ne govori kot priča resnice in ne bi bilo treba tolikokrat sprevideti, da naše cerkve ne upliva j o kaj prida na vzgojo značajnosti; delo je novi organizator mas narodov in dobra hrana, obleka in človeka vredno stanovanje ter berilo podaja tudi človeku mase času primerno etično naziranje. Razven kmeta Jugoslovani nimamo pravih produktivnih delavcev, ki bi brli naši ljudje. — Nič druzega ne zahtevam od naših centralnih vlad, kakor to, da nam dajo v Trstu zraven univerze tudi tehniko, meha« nične šole v Dalmaciji in Trstu, realke pa v drugih krajih in vzgajali se bodo delavci, kateri bode; ponos države. Dalmatinec vozari kot mornar po vseh morjih, spreten je tudi v tehničnih opravkih na ladijah. Temu človeku je prirojena tehnična spretnost in revež redko dobi boljši kos kruha, kakor je kos navadnega matroza. Škoda je, da je nadvojvoda Maks šel po smrt v Ameriko. Ta je rad bival ob Jadranskem morju, ta je spoznaval važnost tega morja za državo ter napeljeval prestolonaslednika Rudolfa na to.
Univerza v Trstu za Italjane in Jugoslovane, ki živijo v Dalmaciji in okoli Trsta, tehnika za vse Jugoslovane! — Obe visoki šoli pod isto streho! — 700.000 avstr. Italjanov in recimo 6 miljonov Jugoslovanov bi pošiljalo svoje fante na visoke šole v Trst! — Ali bi Italjani zmogli toliko Jugoslovanov? — Ali mislite, da imata slovenski in dalmatinski fant vodeno kri! Parkrat bi se stepli z Italjani in jih dobro nabili in mir bi bil; naši bi se učili igraje ita-ljanščine in Italjan bi tudi poskusil, ako premore naučen je hrvaščine. Vkratkem bi imel profesorje Jugoslovane in Italjane in ti dve visoki šoli ter mehanična šola bi tako lepo složile laški in slovenski element v prid svojih narodov in v veliko korist vsej državi ! Za vse ljudi, ki se rodijo na avstr, južni zemlji bi bilo potem dosti dobrega zaslužka, boljšega življenja in državi bi ne bila sramota, da ona podaje med evropejskimi državami največji kontingent kuli jev tuji industriji. — No morem si lepšega, pripravnejšega kraja misliti, kakor je Trst za visoke šole za nas Jugoslovane. — Danski škof Grundtvig, ki je sprožil idejo ustvaritve ljudskih vseučilišč, je želel, da bi bilo to na Danskem v najlepšem, zgodovinsko najvažnejšem kraju. Za nas Jugoslovane, za avstr. Italja ne je Trst ta kraj. Tukaj so veliki duševni horiconti, tukaj se mladič uči, če z odprtimi očmi hodi ob morju. Kako brezbrižno v Avstriji ravnajo vlade s človeškim materijalom, se vidi v Trstu. Tukaj doli na slov. jugu imajo v Dalmatincu in Italjanu spretnega človeka za vsa tehnična dela in temu odpirajo po večjem le gimna. zije. Tudi Slovenec ima te sposobnosti, naši kmetje so za-se spretni rokodelci v stavbah. Koliko denarja na leto zaslužijo zidarji iz Italije v naših avstr, deželah! — Pa imamo Čiče, ki morajo po vsem svetu okolo na delo s kamnom, ker si ne vedo pomagati doma. Dalmatinec kaže v svojih stavbah mojstra in umetnika. Ni šole, ki bi budila, ki bi izgojila te spretnosti! Naša mornarica bodi trgovska, bodi vojna, radi šolane delavce. Miljone stanejo ladije, ki se zaupajo mornarjem, miljone vrednosti prevažajo in ljudi. Kaj bi pridobile po realkah, tehniki in mehaničnih šolah v naših jugosl. krajih te mornarice, koliko denarja bi služili naši ljudje, ko zdaj opravljajo le težaška dela, tujci pa vlečejo mastne zaslužke! — Težko je človeku, ko pogleda v temno zarjavel obraz našega Čiča, Dalmatinca, — prostega matroza — ali zidarja s kamnom! — Gospodarstvo si bo že samo pomagalo tudi na teh jugosl. tleh. Ti kraji so po naravi prebogato obdarjeni, da bi šlo mimo njih in Slovan si bo že pomagal naprej; le delj časa bo trajalo, ker je toliko nepotrebnih, umetno napravljenih ovir. Treba je učvrstiti slovanski element ob Adriji, to je danes prav navadna resnica in postaja čim očividnejša; par miljonov vsako leto več v drž. proračun za času in krajem primerne šole v teh krajih in pomoglo bi se našemu .ljudstvu na slovanskem jugu kar hitro naprej; po preteku pet-
desetih let bi se državi vračali ti milj oni z obrestmi v velikih davkih, katere bi ti dobro ukovarjeni naši delavci plačevali državi in ob obmorskih avstr, krajih stvari-li vse, kar zahteva novodobno gospodarstvo. Le kaka kratka vojna z Italjani bo stala milijarde denarja. Ali najsigurnejša armada ali vojno brodovje bi bilo proti I-taljanom v Italiji deset milijonov moderno omikanih, v realnih predmetih šolanih Jugoslovanov. Naj Italjanu po naših deželah skominajo usta, mi samo bodemo nekaj zanje, kar ne bodo mogli prebaviti in Italjan v naših krajih ne bo želel polente iz Italije, ko bo kaj boljšega dobival v avstr, južnih deželah.
Konec prihodnji?.
DUŠEVNA POSTREŽBA.
Pri nas je lepa navada, bolnike obiskovati in jih tolažiti. Posebno ob nedeljskih popoldnevih se kaj rade zbirajo ženice, da krajšajo bolniku čas in ga tolažijo. Delo usmiljenja — bog jim povrni! — Gorje pa onim, ki iz hudobnosti ali neumne škodoželjnosti obetajo bolniku smrt. “Oj kako si bled, ti pa ne boš več dolgo.v iS takimi In podobnimi besedami in Ugovori prihajajo nekteri in ne pomislijo da s tem bolniku bolezen le shuj šajo in dušo žalostijo. Vsak bol nik upa, da bo še živel, če mu je še tako hudo. Če torej ne moreš bolniku pomagati ali ga potolažiti, pusti ga v miru. Kedar bolnik spi, ne vzbujaj ga nikdar nalašč. Izkušnja nas tudi uči, da bolnik, ki je že nekaj ur spal in se vzbudil, lažje zopet zaspi, kakor bol nik, ki je še le zadremal in se vzbudil. Zdrav človek, ki po dnevu spi, ne spi dobro po noči, a pri bolniku je to drugače; če po dnevu spi, spi tudi po noči. Vpričc bolnika nikdar hitro ali spačene ne govori. Najljubša mu je raz ločna, odločna, pa ljubezniva govorica. Kedar govoriš z bolnikom vsedi se mu nasproti na . stol, ker bolnik tistemu, s komur govori rad v obraz gleda in mu ni treba kvišku obračati oči j, če sediš. Ni. kdar ga nenadoma ne ogovori, tudi ne, če je že po koncu, ker ga' nenaden ogovor neizmerno razburi. Marsiktera postrežnica ne zna vrat zapreti, da jih ne bi zaloput nila, da se vsa hiša strese; zadene se ob vsako reč, celo ob bolnikovi posteljo, ali pa se še celo naslanja na njo ali pa vseda. Tako počenjanje je vsakemu bolniku ravno tako neljubo, kakor pretiha hoja Namaži tečaje vrat, da pri odpira nju in zapiranju ne škripajo. Kedar pa ven in noter hodiš, stopaj hitro in odločno, vendar ne prenaglo in ne ropotaj e, in če greš bolniku po kako stvar, prinesi jo hitro, ker vsak bolnik težko in nerad čaka. Tudi jed mu prinesi to čno ob pravem času, ker bolnik izgubi slast do jedi, če mu jo pri' neseš prepozno. Če ne more veliko na enkrat zaužiti, daj mu vsako uro po jedno žlico, in če tudi te ga ne prenese, vsake četrt ure pc jedno majhno žličko. Nikdar pa ne puščaj jedij, ki jih bolnik ni mogel zaužiti, na posteljni omari« ei, češ, bp že sam začel jesti. To mu jed le še bolj pristudi. Nikdar ne pokušaj jedi vpričo bolnika Vsako jed ohladi in pokusi že v kuhinji, potem pa jo nesi bolniku. Če bljuva, podpiraj mu čele z jedno roko, drugo pa mu položi na zatilnik.
Kedar bolnik še sam ne more citati, tudi čitanja ne more poslu šati. Če pa le zahteva, da mu kaj čitaš, čitaj počasi in razločno, da bolniku ni treba preveč premis ljevati. Kedar pa že sam lahko čita, postavi mu svetlo luč za glavo ali na posteljno omarico, po dnevu pa posteljo tako obrni, da prihaja svetloba za zglavjem v sobo. Kdor je bil že dalje časa bo lan, ve, kako je hudo bolniku dan na dan gledati isti strop, iste ste ne, ista vrata, omaro itd., in kake prijetno mu dene kaka izpremem
ba.	Zatorej mu večkrat kaj v so bo prinesi, kar ga razveseli. Po sebno veselijo bolnika cvetlice. Prinesi mu jih torej v sobo, ali pa jih postavi na okno. Kedar smeš, odpri mu okno, da vidi na vrt ali na ulico.
Vsak slovenski delavec mora citati svoje glasilo
t.	j. “Glas Svobode!”

■a. a ^
a a a a
Izpolnite in izrežite spodni listek ter ga pošljite z naročnino vred na “Glas Svobode Co.”, 1809—1813 So. Loomis St., Chicago, 111. Celoletna naročnina $2.00 in polletna $1.00.
Naročilo za Glas Svobode.
i gotovini	1
poštni nakaznici >- svoto znamkah	j
'-haj:.......................................kot naročnino na GLAS
SVOBODE, katerega pošiljajte na sledeči naslov:
Mr........................
«
«
«
«
.država.
To je j noavaa \ naročnina.
Ime pošiljatelja:.
■ » •■***>
'm w
Vaštrdo-lesen pod ostane svital, če rabite naš
Se posuši čez noč in ostane lep, svi-tel. Se ne odrgne in ne premoči.
PERMANENT FLOOR FINISH
Ena ioc ročka (kanta) našega “IDEAL WALL PAPER CLEANER očisti stenski papir v jedni sobi. Čudovito sredstvo.
CHAS. NOVAK & SON
barve, steklo, čopiči in stenski papir 1652-1654 Blue Island Ave.,
blizu 18 ceste.
Telefon Canal 732

VINO.
Pristno vino iz Missouri.
VINO.
Rojak ne zabavljaj ko prideš v saloon ali naročiš vino, pa dobiš mlako, jesib ali mešano brlozgo. Zahtevaj in
naroči
^rinsro iz missouhi
Ki je pristno, garantirano in narejeno iz najboljšega grozdja. — Missourska vina so dobila leta 1900 prvo nagrado namiznega vina na svetovni razstavi v Parizu. To ni vsakemu znano a je resnica.
^ sa vina, ki jih imam jaz na prodaj pridejo iz državnih trtnic in so iz čistega grozdja.
Bela vina :	Cena gal.
Elvira ............... 60c
Riesling.............. 70c
Marshala.............. 75c
Dry Hill Beaty......$1,00
Rdeca vina.- Cena gal.
Concord................ 50c
Claret ...............  50c
Ives Seedling.......... 65c
Norton Virg. Seedlg. $1.00
Pri naročilih po 50 gal. in več, dam sode prosto; pri manjših pošiljatvah in sicer od 5 dQ 50 gal., priložiti je $1.00 za sod.
Trgovcem s vini, ki imajo dobre reference, nudim kredit, vsim drugim naročilom je pridjati denar ali ček.
Nad 100 pohvalnih pisem vsakemu na razpolago. Tisti, ki niso zadovoljni z vinom, dobe denar nazaj.
F. G-RAM, Naylor Mo.
Opomba, Jaz osebno nisem v vinski trgovini temveč se bavim z kupčijo zemljišč, a državna trtnica mi je iz prijaznosti prepustila večjo množimo tega vina, da se dokaže kako blago rodi trta v Missouri.
VINO.	VINO.
NAZNANILO!
Slovencem in Hrvatom naznanjam razprodajo svojega domačega vina. Cena belemu vinu 45c gal. Cena črnemu vinu 35c gal. z posodo vred. Manjših naročil od 28 galono v ne sprejmem. Polovico denarja se pošle v naprej, ostanek po sprejemu vina. Za naročila se priporoča
FRANK STEFANICH,
lastnik G. State Winery,
R. R. No. 7 Box 124
Fresno, Cal.


I
¡, ^ Angleščina brez učite I ia! j
Po navodilu slovensko-angleške slovnice, tolmača in angleško slov. | slovarja. Knjiga trdo v platnu vezana stane Sl. in jo je dobiti pri- %
’
V.
J. KUBELKA, S3D W,
Največja zaloga slovenskih knjig.
US Si, New York, K,
Pišite po cenik.

X
S.S.P.
V=
Zveza
=/
Ustanovljena leta 1908.	Inkorporirana leta 1909.
Glavni urad na: 11250 Indiana Ave., Chicago, III.
GLAVNI ODBOR:
ANTON MLADIČ, predsednik; 2348 Blue Island Ave., Chigago, 111. ANTON FISHER, podpredsednik; Globe, Arizona, Box 503. JOSEPH BENKO, tajnik; 11250 Indiana Ave., Chicago, 111, WILLIAM RUS, zapisnikar; 11224 Fulton Ave., Chicago, 111.
JOHN KALAN, blagajnik; 341 — 6th St., Milwaukee, Wis.
NADZORNIKI:
FERDINAND GLOJEK, (pred.); 453-53rd Ave., Milwaukee, Wis. ANTON DULLER, 238 — 136th St.. Chicago, 111.
MARTIN V. KONDA, 1615 Blue Island Ave., Chicago, 111.
POROTNIKI:
AUGUST KUŽNIK, 8323 Connecticut Ave., S. E. Cleveland, Ohio. JOE SVANŠEK 1517 So. 43rd Ave., Cbicago, lik JOSIP CVETKOVIČ, Box 94 Hammond, Ind.
POMOŽNI ODBOR:
JOSIP IVANŠEK. 1517 So. 43rd Ave., Chicago, 111.
VICTOR S. SKUBIC, 2727 So. 42nd Court, Chicago, 111.
JAKOB TISOL, 11355 Fulton Ave., Chicago, 111.
JOHN LEVSTIK, 11224 Fulton Avenue, Chicago, 111.
MOHOR MLADIČ, 2603 Lawndale ave., Chicago, Uh VRHOVNI ZDRAVNIK:
DR. ALOIS M. ZAHOÎtlK, 1846 So. Ashland Ave. Chicago, 111.
Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo, pošiljati na tajnika Ji os. Benko, 11250 Indiana Ave., Chicago, 111. Denarne (odpošiljatve) pa na John Kalan, 341—6th St. Milwaukee, Wis.
Uradno glasilo je “Glas SvobDde”. Seja vsako zadnjo sredo v mesecu.
TEUFEL AUCH!”
(Skica za Gl. Sv.)
Ilelmer Berg, se je na stolu za pisalno mizo stegnil, ko je dovršil •delo ter parkrat krepko zazehal, nato pa izbruhnil — “Teufel audi!” To je bil izraz, katerega se je navadno posluževal, kadar ni "bil dobre volje.
Kadar je bil naš junak zaljubljen — in se ni dobro počutil, kadar ni bil —, takrat je iz svoje pisalne mize pometal vse, ki je bilo le količkaj v podobi z kako fotografijo. Obdržal je le podobo najnovejše svoje ljubice ter jo postavil na najbolj očividen prostor. Če mu je pa še ta predmet postal nezvest — ker Helmerja se niso dolgo nikdar držale — potem je tudi to podobo spravil v listnico, ki je bila za to nalašč narejena ter jo vtaknil v žep, vse ostale podobe svojega prvotnega ognja pa je
razvrstil zaporedoma drugo poleg druge na pisalno mizo ter se jim rogal in jih v svoji lastni domiš-liji izpraševal to in ono, medtem ko je ono najnovejšo ljubezen v že pu čimbolj tembolj nevidno na srce pritiskal.
Potem se je vsedel v svoj vrteč stol, se naslonil, zaprl oči ter sanjavo premišljeval o svoji najnovejši ljubezni, katere podobo je i-mel skrbno v žepu spravljeno. Pa to ni dolgo trajalo, ko je takoj zopet zaupil — “Teufel aucli!”
Ali je bilo to res obupavanje, ki se ga je momentno oprijemalo? Ali je v resnici tako grozno trpel? Ali mu je bilo pa vse tako indiferentno! Poslednje bo najbolj verjetno, ker se ga je najbolj oprijemalo.
¡Sanje, nič drugega. Indiferentnost! Počutil se je, kot bi bil že 60 let star, kot da živi od penzije in edina zabava mu ste bili ženske slike in pa smotke. To pa ni po-
sebno razveseljivo, sosebno če je človek komaj v 20 letu.
Helmerjeve misli so se sčasoma vseeno obrnile na podobo Ragn-hild, katero je imel spravljeno v žepu. Zazeval je zopet in takoj nato izrekel svoj — “Teufel auch!” potem pa zopet mirno premišljeval o njej naprej. Kako krasna je bila tisto jutro, ko je stala pred njim v njegovi sobi. — Ne, ne! Ne more je pozabiti.
Kako je, ona sedeč, a on klečoč pred njo, skril svoj obraz v njeno krilo —- in ona, kako ljubeznivo je predla z njegovimi lasmi. Nikdar bi je ne mogel pozabiti!
‘Moja draga, draga moja!” ji
je rekel Ilelmer, ko je hotela oditi. Dekleta črne oči so se zabliskale in nato mu je odgovorila:
“Jaz nisem nič več tvoja draga!” Ilelmer zaslišavši te besede je zopet izustil — “Teufel auch” in jo na to tako krepko stisnil v objemu, da je kričala, nato se mu izvila in stekla kot srna na prosto.
'Tako jo je skoz okno videl korakati po ulici z njemu nepoznanem človekom. Helmer se je na to pričel smejati, in smejal se je na ves glas, nato se pa zopet vdal premišljevanju.
“Teufel auch!” je bil — zopet njegov zaključek, da odstrani nje podobo iz žepa ter jo nadomesti s kako novo, njeno pa vvrsti med stare obrabljene na pisalno mizo. Nič več se ni žalostil za njo marveč za novo nepoznanko, ki bi jo naj bila nadomestila.
“Teufel auch!”
O izberi ljubezni moramo biti o-prezni, to je bilo njegovo mnenje. Nato je vrgel plamteči pogled na razstavljene podobe na mizi med katerimi je bila tudi že ona Ragu-hilde ter zopet zaupil — “Teufel auch”, kako so se pomnožile. Dvanajst jih je stalo tam pred njim, katerih nobena ga ni več marala, kar ga pa ni najmanje motilo.
Dvanajst, lepo število za tako kratko dobo. Prva, da, katera je bila prva? Ah, da, tam je, in pokazal je s prstom na podobo — Bodil ji je ime.
Pred štirimi leti mu je vsa njegova pisma vrnila. Da pred štirimi leti! In vender je še zelo lepa. Pred par dnevi jo je srečal na ulici — spoznala ga je, in kako sladko se mu je nasmehnila! . . . Par dni pred tem dogodkom je bilo, ko jo je njen ljubi zapustil pa seveda Ilelmer tega ni vedel.
Nekdo je potrkal na vrata.
“Noter!”
In ko se je istočasno Helmer z stolom vred zasukal — je videl in vprašal ves osupel. “Ali si ti!” In bila je res njegova prvenka Bodil, katero je nevredneš zapustil in ona se je vrnila k prvotnemu svojemu ljubčku.
“Vsedite se!” ji je rekel ter i-stočasno skočil da poišče stol.
“Tako sem zapuščena/’ je rekla ¡Bodil, ko se je vsedla Helmer-ju nasproti. Izrekla pa je to odprto in tako ravnodušno, da ji je Helmer globoko v njene velike modre oči pogledal in pomiloval no — rekel: “Reva!” Videč vgo-den položaj se je Bodil zjokala, kar seveda ni pri ženskah nič novega sosebno ne v takem položaju kot je sedaj bila. Helmer pa tega ni trpel:	vstal je rekoč —
“Teufel auch”, jo objel ter jo tako dolgo poljubljal, da je nehala jokati.
Helmer je bil zopet popolnoma zadovoljen in vesel, da se je tako izteklo, ker je zopet imel ljubico. Bodil je bila pa tudi hvaležna da je bila zopet pod streho in v objemu inožkega.
Ko je Bodil drugo jutro odšla na delo, je Helmer zopet razvrstil svoj atelje, tako, da je bila Bodil zopet v prvi vrsti na njegovi mizi, nato se je vsedel opazujoč podobe ter si mislil:
“(Pričel sem zopet od kraja, pa nič za to!
“Teufel auch!”
STROKOVNI BOJI AVSTRIJSKEGA DELAVSTVA V LETU 1911.
Avstrijski urad za delovno statistiko je izdal začasne podatke o delovnih sporih v letu 1911. Omenjenemu uradu je bilo naznanjenih 767 stavk in izporov, a o 210 ni dobil do konca minulega leta nobenega natančnejšega poročila. Večje število stavk vsled svoje obsežnosti urad doslej še ni mogel statistično obdelati, tako mezdno gibanje severočeških tkalcev, delovne spore v krojaški stroki in nad 20 stavk v rudarstvu, ki so bile prijavljene ob koncu leta.
Podatki statističnega urada se zatorej nanašajo le na 557 delovnih konfliktov, in sicer na 544 stavk in 13 izporov.
Stavke v letu 1911.
Od 544 stavk, ki jih je urad za delovno statistiko obdelal, je bilo zadetih 5401 obratov (med temi
811 velikih obratov). V teh obratih je bilo zaposlenih 140,718 delavcev ; od teh jih je stavkalo 84,052, t. j. 59.7 odstotkov.
IV južnih deželah je bilo na Štajerskem 21 stavk v 105 obratih, ki zaposlujejo 4157 delavcev; od teh jih je stavkalo 1787. Na Koroškem je bilo 6 stavk v 69 obratih, v katerih sta zaposlena 502 delavca; od teh se jih je pridružilu štrajku 230. Na Kranjskem je bilo 10 stavk v 48 obratih s 747 delavci od katerih jih je stavkalo 590. Na Primorskem je bilo 12 stavk v 234 obratih s 6237 delavci, od katerih jih je stopilo v stavko 3719. V Dalmaciji so bile 4 stavke v 4 velikih obratih s 763 delavci in jih je od leteh stavkalo 551.
Največ stavk je bilo v najrazvitejših industrijskih deželah na Nižjeavstrijskem in na Češkem. Na Nižjeavstrijskem je bilo v minulem letu 174 stavk v 3460 obratih, v katerih je zaposlenih 34,035 delavcev. Od teh jih je stavkalo 23,533. Na Češkem je bilo 169 stavk v 602 obratih, ki zaposlujejo 50,128 delavcev; od teh jih je stavkalo 32,027.
O uspehu stavk nas pouči slede ča tablica:
S popolnim ali delnim uspehom je končalo 71 odstotkov vseh stavk z 87.9 odstotki vseh stavku-jočih delavcev.
RAZGLAS
Jako ugodna prilika za nakup posestva.
Posestvo Jožeta Šimc-a v Stop-eeh pri Novem mestu je na prodaj. V hiši, ki je blizo farne cerkve, je dobra krema, zraven je pa tudi še 11 njiv, travnik in ho-sta. Kdor bo ponudil več kakor 12,000 kron bo posestvo dobil. — Kupec lahko prevzame na račun kupa tudi vknjižene terjatve. — Kupci naj se obrnejo na gosp. dra. Karla Slanc-a, odvetnika v Novem mestu.	4-19-26
Naj'večja Slovanska trgovina z glasbenimi instrumenti v Ameriki.
Fonografi, slovenski rekordi,- importi rane harmonike!, gosli, tamburice, itd..
Giasovirji (piano) po najnižjih cenah, kakor tudi vsi drugi v glazbeno stroko spadajoči predmeti.
«Josito Jiran
IZDELOVALEC IN TRGOVEC 1333 W. 18th Str. blizu Blue Island Ave.	Chicago, III.
Dr. J. H. ROTH
zdravnik in ratocelrik,
1664 Blue Island av. 2612 S. Nillard av.
vogal 18 cesta
blizu 26 ceste
od 9 do 10.30 dop.,
2.30	do 4 pop.,
6.30	do 8 pop.
vjutro do 8 ure, od 12 do 2 pop. in po 8 večer.
Tel. Canal 85.
Tel. Lawndale 3470.
Znanje in skušnja
Za izdelanje slik je treba poleg kamere in lense tudi tehničnega znanja in umetniške skušnje.
Jaz imam tehnično znanje in moji odjemalci pravijo, da imam tudi umetniško skušnjo.
Fotograf
1439 W. 18. St.
vogal Albert St.
Rojakom in znancem v Round Up in okolici, kakor tudi onim pctujo čim skoz našo naselbino priporočam svoj dobre urejen
West Round Up Saloon.
Samo milje zahodno od postaje.
Vedno sveže pivo. —Postrežba solidna. — Prenočišče.
Josip Cerovšek
lastnik.
JOHN TANCL
Pogrebnik in balzamovač.
Kočije za vse priložnosti, kot svatbe, itd.	Telefon Canal 1101
1921 Blue Island Ave.,
Chicago, III.
Cenik knjig,
katere se dobe v zalogi
“GLAS SVOBODE”
1809—1813 Loomis St., Chicago, 111.
Trošta spisi:
Pri stricu ..........................40
* PREVODI Iz svetovne književnosti.
Ben Hur, (vezana).................$2.00
.50
.40
Aškerc:
■Nove poezije .................$1.50
CANKARJEVI SPISI:
Gospa Judit...................- -75
Kralj na Betajnovi ............ 1.00
Hiša Marije Pomočnice............75
Hlapec Jernej....................75
Jakob Ruda.......................50
Knjiga za lahkomiselne ljudi....$1.00
Nina.............................75
«Ob zori......................$1.00
Vinjete ......................$1-00
Za narodov blagor................75
■Zgodbe iz doline, šent florjanske .75 Za križen.....................$1.00
JURČIČEVI SPI8I:
.50
Murnika spisi:
Najhujši sovražniki ..............30
Jari junaki ................... 1.25
Znanci ..........................  75
Meška spisi:
Mir božji ..........................$1.00
Ob tihih večerih ...................$1.50
Remcovi spisi:
Ljubezen Končanove Klare.........75
Premaganci ..................... 30
Velik punt ......................75
V Študentovskih ulicah ........ .75
Zadnji rodovine Bena! j a .......75
SIENKIEWICZOVI SPISI:
Blagor na vrtu cvetočih breskev Dim .
Igralec, iz spominov mladeniča.
Roman ........................ .75
Islandski ribič...................50
Jacque Damour in Nais Micoulin .50
Jan Marija Plojhai Roman ______$1.75
Kako pišejo ženske ............$1.00
Karamfil s pesnikovega groba.. .25
Mali lord....................... -7$
Momenti . . . . *..............$1.25
Novele: Morilec, Debeluška; Morilec: Končano; Pijanec in dr. .75 Pet tednov v zrakoplovu (vez.) $1.75
Povesti Maksima Gorki.............75
Prva ljubezen ....................50
Ruska moderna..................$1.50
Tolstoj in njegovo poslanstvo... .30
Taras Buljba ................... .75
Tartarin iz Taraskona.............50
Vohun...........................  75
6. zv : Proleairijat .................15
7.	zv.: Katoliško svetovno nazi-
ranje in svobodna znanost 35 9. zv.: Kapitalistični razred ...	.15
Knjižnica Narod, založbe v Celju. II. zv.: Izlet g. Broušlka v XV.
stoletje ....................75
Narodna Biblioteka:
.50
I. zv.: Deseti brat ...........
HI. zv. Juri Kozjak zg. p. Spomini starega Slovenca ali črtice iz mojega življenja, povest iz Napoleonovih časov, in dr......................
IV'. zv Tihotapec, Grad Rojinje,
‘Klošterski Žolnir...........50
V. av. Hči mestnega sodnika,
Sin kmetskega	cesarja... .50
VI. zv. Sosedov sin, Telečja pečenka in dr........................50
yil. zv Lepa Vida, Ivan Erazem
Tatenbah ..................50
IX. zv.: Doktor Zober; Med
dvema stoloma.................50
X. zv. Rokovnjači, zg. r. Šest parov klobas, Ženitev Iz ne-
vošljiosti in dr.......
XI. zv.:	Tugomer, drama Iz
slov. življenja; Berite Novice; Veronika Deseniška-----
Brez dogme.....................$1.50
Mali vitez v 3 delih...........$2.50
Potop I. in II. zvezek.........$2.50
Rodbina Polaneških v 3 delih... .$3.50 Quo Vadiš, (vezan).............$2.50
.50
.50
KERSNIKOVI SPISI:
Agitator ....................$1.00
Berite Novice, Politični listki .. $1.25
Cÿklamen
.$1.00
Gospod Janez, Kmetske slike 1 dr.$2.00 Jara gospoda, Očetov greh ....$1.00
Kritika, Komentar .................50
Lutrski ljudje, Testament .......$1-00
Na Žerinjah .....................
Rošljin in Vrjanko ..............fl-00
Zbrani spisi, (pesmi) ............ .50
Levstika spisi:
Šorlija spisi:
Človek in pol ..................$1.25
Novele in črtice, (vezana).....$1.50
Pot za razpotjem,	(vezana) ---$1.50
TAVČARJEVE POVESTI.
I.	zv.: Ivan SlavelJ; Antonio
Glednjevlč; Bolna ljubezen; Gospa Amalija; Mlada leta; Med gorami .....................$125
II.	zv.; Otok ln struga; V Kar-
lovcu; Valovi življenja;
In vendar; Tat; Gospod Ciril; Čez osem let; So-ror Pia................$1.25
III.	zv.: Ivan Solnce; Grajski
pisar..................$1.25
IV.	zv.: Tiberius Pannonicus;
Kužo vel; — Vita. vltae
.......................$1-25
V. zv.: Mrtva srca; 4000 ' času primerna povest Iz prihodnjih	dob.......$1.25
TOLSTOJEVI SPISI:
Obsojenci
Svoboda
......$1.00
.........10
......................................75
Bohovi bazarji in Iliri ............$1.25
Bajke in povesti, I. zvezek...........75
TRDI NATOVI SPISI:
II.
III.
IV.
.75
.75
.75
Leposlovna knjižnica:
Razporoka......................$1.00
Mož Simone.....................$1.00
Ponižani in razžaljeni.........$1.00
Stepni kralj Lear;	Hiša ob Volgi .50
Straža.........................$1.00
Skrivnosti srca ...................60
Babica...........................50
General Lavdon...................25
Zaroka o polnoči.................15
Za kruhom ....................... 15
1.
2.
“NAS DOM.”
Zbirka najpoljudnejših ljudskih povesti.
zv.:	Cesarjevič in sestri
dvojčkinki; Kronika Teharskih plemičev .......... 25c
zv.:	Zadnji grof, celjski in
iskalci biserov na otoku sv. Duha .................. 25c
3. zv.: Vojna leta 2000. — Doma
in na tujem..............25
20. zv.: Amerikanci (igra) in povesti ..........................50
RAZNI DRUGI SPISI IN PREVODI:
Slovanska knjižnica:
Na bojišču..........................40
Preko morja........................40
Pripovesti o Petru velikem.........75
Slučaji usode ......................75
Božična noč........................40
Mladost.......................... .40
Ljudska knjižnica:
Dekle z biseri..................$1.00
Pasjeglavci, zgodovinska povest. .$1.00 Znamenje štirih, v 3. sešitkih... .30
KNEZOVA KNJIŽICA.
Zabavni in poučni spisi.
1.	zv.: Anton Knezov životopis;
Gospod Lisec; Ženitev vojvode Ferdulfa...........40
2.	zv.: Gorski potoki; Planinska
Idila; Matija Valjavec.. -40 9. zv.: Za vozom; Izgnanci; Študent Lojze; Fenny; Klanec siromakov.....................40
10.	zv.: Življenje in smrt Petra
Novljana; Ella.............40
11.	zv.: Križ na gori; Spomini
gospoda Ignacija Brum-
la......................
12.	zv.: Potepuh Marko in kralj
Matjaš; V mesečini; Brez
zadnjega poglavja.......
17. zv.: Brambovci:	Mladost;
Vojna ...........................40
Knjižnica časopisa “Naprej!”
1.	zv.: SocijaMzem (druga izdaja) .10
2.	zv.: Prolearijat ...............10
3.	zv.: Zakaj smo socialisti? ...	.10
5. zv.: Kdo uničuje proizvajanje
▼ malem.? ..................15
Svetovna knjižnica:
Aleksanda Dumas:
Dama s kamelijami................$1.00
Grof Moute Cristo I. zvezek .... $2.00 Grof Monte Cristo II. zvezek ....$2.00
Trije Muškertirji................ 2.25
Dvajset let pozneje, (nadaljevanje Treh Muškertirjev.).... 2.25
.40
.40
VENEC SLOVANSKIH POVESTI.
Slovanske povesti zbrane od najboljših slovanskih pisateljev, prestavljene na slovenski jezik.
3. zv.: Prokleti	ste...!........50
4.	zv.: Rusinja	.............50
5.	zv.: Lux in tenebris lueet ..	.50
6.	zv.: Črtice z	ogljem.........50
7.	z vi: BOlfaik .................50
8.	zv.: Kako se je pijanec iz.
preobrnil ...................50
9.	zvl.: Jazbec pred sodnijo ...	.50
ZABAVNA KNJIŽNICA.
13. zv.: Za staro pravdo......50
14.	zv.: Sami med seboj. Učen-
jak (Igri.)....................25
15.	zv.:Pogreb, Brez volje, Črti-
ce.	In druge povesti........50
16.	zv.:	Pri	Jugoslovanih..........50
17.	zv.:	Pot	spokornikov,	ln dru-
ge	..........50
Andersenove pravljice .............50
Avstralija in nje otoki............50
Avstrijski junaki..................75
Bele noči .........................25
Bitka pri Visu.....................30
Boj za pravico.....................40
Brodkovski odvetnik ...............75
Burska vojska .....................30
Cesar Jožef II.....................25
Bolgarija in Srbija................50
Barvaste črepinje..................30
Črna žena .........................75
Deteljica ....................... .20
Dobra gospodinja (vezana).......1.50
Domači zdravnik....................60
Džungl..........................$1.00
Elizabeta .........................30
Etiketa in politika................15
Frančka in drugo...................25
Fra Diavolo .......................30
Gozdovnik, 2 zvezka................70
Humoristični leksikon .............30
Igračke...........................75
Ilijada............................50
Izdajavec.........................50
Iz nižin življenja................50
Iz dnevnika malega poredneža..	.75
Jurfcica Agičeva ............... 1.00
Kako naj se pišejo zasebna pisma ..............................75
Kako vzgaja us*da.................40
Kacijanar.........................50
Krvava noč v Ljubljani.............40
Kitajci in Japonci..............  .50
Knez črni Jurij...................20
Kraljica Draga ....................25
Križana usmiljenost ...............40
Križem sveta.......................40
Kratka zgodovina slovenskega
naroda ........................  50
Kultura in politika................10
Libera nos a malo..................75
Ljubezen in junaštvo strahopetnega praporščaka ................40
Marjetica.........................50
Materina žrtev....................50
Malo življenje....................50
Med knjigami in ljudmi........... .25
Mina ..............................50
Mlinarjev Janez ...................40
Morski razbojnik ............... 1-00
Musolino .................... .35
Na krivih potih.................. 40
Narodne pripovedke soških planin .......................... 1.50
Oče naš............................50
O te ženske....................$1.00
O kulturnem pomenu slovenske
reformacije .....................50
Pisana mati .............-.........40
Politično življenje Slovencev.,.	.30
Postrežba bolnikov ............... 20
Peter Prostak (vezana).............40
Pol litra Vipavca..................75
Popolna slovnica esperamdstoega
jezika ..........................50
Pod spovednim pečatom; prva
knjiga ........................ 1.25
Pod spovednim pečatom; druga
knjiga .......................  1.00
Prilike patra Bonaventure..........40
Pred nevihto.......................30
Reformacije in socialistični bojf
slovenskih kmetov ................50
Revolucija na Portugalskem.........30
Reliefi ......................... .75
Rječnik hrvatsko-slovenski.........50
Robinzon...........................60
Rusko-japonsika vojska s krasnimi slikami iz bojišča 18 snopičev ..........................  2.25
Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini leta 1878............. 1.50
Skrivnost najdenke ................30
Socijalizem in moderna veda...	.50
Spake ...........................  75
S pominski Usti Iz a vstrijske z godovi ve ..........................25
Spomini na Prešerna................75
Sreoolovec ........................20
Štiri ruske slike (vezana)...........	.50
Štiri rosike slike (broširana)...	.30
Tajnosti španske inkvizicije, I. zv.. 05 Telesni naš postanek razvoj in
konec ............................75
Tilbo in drugi.....................75
Turki pred svetim Tilnom (ve.
zana .......................... 1.00
Ugrabljeni grofič .................30
Ukrajinske dume....................15
Undina ............................45
Uporniki.........................  40
Utrinki.........................$1.00
Vaška kronika......................75
V	delu je rešitev.................20
Veliki trgovec.....................50
V	kamnolomu ......................30
V	naravi.......-..................50
Vojska na Turškem..................36
Vstaja Škenderbergova (vezana) .40
V	tujih službah ...................50
Za bratoljubje ....................40
Za srečo ..........................40
Zgodovina avstrijsko.ogrske monarhije ..........................25
Življenja trnjeva pot..............40
Zlatokopi .........................30
Zmaj iz Bosne......................50
Zlatarjevo zlato...................75
Lazarič Lindarski, povest v ver-
zich ............................70
Repoštev ..........................20
V	znamenju življenja .............75
Bajke iu povesti, V. zv..........1.25
Lasniki ...........................60
Jagode ............................60
Pod lino ..........................60
Zimski večeri .....................60
Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodisi v gotovini, poštni nakaznici ali poštnih znamkah po en ali dva centa. . Poštnina Je pri vseh teh cenah že všteta.
'••Glas Svobode”
(Tem Voic» o» Libkrtt)
WEEKLY
yubii»h«d by M V. KONDA <& CO.
1809-1813 Loomls Straot Ihtcgo. Illlnol«. Subscription $2. OO per year.
AdTcitiiementB on agreement
Prvi svobodomiselni list za slovenski __________narod v Ameriki.________
'’Olas Svobode’ izhaja vsaki petek
—-----------in velja —-------------
SA AMERIKO:	„ m
Za celo leto.........J*-®®
aa pal leta...........»100
8A EVROPO:	„
Za celo leto.........ff-OO
la pol leta..........O'-25
Naslov za dopisu ih poSiliattz r*
GLAS SVOBODE
1809 -1813 LOOMIS STR.	CHICAGO, ILL
Pri spremembi bivališča prosimo naročnik nam n&t&nino naznanijo poleg Novega tud •vabi naslov.

TAFT ALI ROOSEVELT?
Ameriško časopisje je polno razmotrivanj o predvolitvah bodočega predsednika Zdr. Držav. Gonja za in proti je velikanska, in za vsacega nepristranskega opazovalca naravnost — smešna. — Taftovi zaupniki se poté “truda-polnega dela’' za zopetno zvoli-tev sedanjega predsednika Tafta, a Rooseveltovi zaupniki ne zaostajajo za prvimi.
Izid predvolitev, kolikor je do sedaj znano javnosti, bi skore j da rekli, da bi zmaga bila na Rooseveltovi strani. V velikih državah
Na kratko rečeno: Roosevelt ni bil nikdar naklonjen delavcu in nikoli ne bo. On stremi po višjem in mar mu je delavsko vprašanje. In to ni in nemore biti v njegovem programu, ker ko bi on delavcem le prst podal, padel bi pri kapitalistih v nemilost. Tega pa Roosevelt noče! —
'Pred malo časom so ameriški socialistični listi pisali, da je u-mrli železnični kralj Harriman pokril Rooseveltove stroške, za popotovanje v Afriko, v znesku $20,000. Vest ni bila preklicana in ne oporekana, tedaj more biti resnična.
(Sedaj pa pride najlepše. iMed drugim je potegnil Roosevelt, tudi železnične družbe v preiskavo in grozen hrušč in trušč je nastal. Tedaj se je skopal neposredno nad Harrimana. Koliko je bila ta gonja vredna, je videti iz gomega dejstva, ko je Harriman poklonil Rooseveltu kar $20,000. Bluff na bluff!
S tem pa ni vse rečeno.
Ko se je Roosevelt iz Afrike vračal, oglasil se je potoma v Rimu in se “sv. očetu” papežu poklonil. Kaj ima to pomeniti nam ni znano; vemo pa, da so bili letos h krati trije kardinali v Ameriki imenovani; in da so karika-turni listi za časa Rooseveltovega predsedovanja, slikali Roosevelta s krono na glavi----------
GAYNOR O AMERIŠKIH SODNIJAH.
n. pr. Illinois, Pennsylvanija in drugod, je zmaga zagotovljena Rooseveltu, a v najmanje šestih državah na Zapadu, to je v civiliziranih (?!) državah je pa Taft ljubljenec, kjer zamore brezdvom no zidati na zmago zvoljitve.
Tako vsaj danes vse kaže. A podajmo se v preteklost in potem v sedajnost in oglejmo si nekoliko zasluge, ki sta si jih pridobila Roosevelt in Taft, v prid delavstva.
Roosevelt je zasedal ameriški predsedniški stolec sedem let. — Predno je bil izvoljen, je obetal vse, kar je kdo hotel, in če bi se bilo od njega zahtevalo, naj ves svet na glavo postavi, ne hi bil zanikal, marveč bi obljubil tudi to storiti. Kdo je kedaj slišal o večjem ugonobitelju ameriških tru-stov, kot je bil ravno Roosevelt? Grožnje so bile velikanske, ropot gromovit, a konečno vse bluff, vse pesek v oči lahkovernemu ljudstvu in druzega nič. Naperil je razne tožbe proti raznim trustom in kapitalističnim družbam; stalo je ogromne tisočake — pe njega, Roosevelta, marveč davkoplačevalce —, a naposled je splavalo vse po vodi in mirno zaspalo.
Znamo se spominati tožbe, ki jo je uvedla ameriška država proti Oil-trustu, oziroma John D, Rockefellerju, oljnatem kralju, zaradi kršitve tarifnih zakonov in po i večno dolgi preiskavi je bil Rockefeller krivim spoznan in obsojen v denarno kazen $20,490,000. Obsodil ga je bil zvezni sodnik K. M. Landis, a mož Rockefeller je pri priči izjavil, da Landis tega ne bo doživel, da bi Rockefeller prisojeno kazen plačal. In res, ni minulo leto dni, ko je bil Rockefeller prost! —
i Kakor rečeno, ta tožba in nje izid ni bila edina. Take tožbe na-pram kapitalistom se uprizarjajo edino v svrho, da se ljudstvo — nižji sloji — slepijo. Prizadeti kapitalist že v naprej ve, da se mu ne bo niti las skrivil. Bobnenje more biti, in to pred volitva-! mi; to vleče!
Za časa Taftove kandidature, pred štirimi leti, je bil Roosevelt I prvi, ki je Tafta priporočal za svojega naslednika. V raznih go-j vorih in govorancah je povdar-jal: “Moj prijatelj Taft je edini, ki ga vam priporočam, uverjen sem da ho po mojih stopnah hodil in v mojem duhu vladal!”
S to priporočbo je Roosevelt dvojno nameraval in tudi dvojno i dosegel. Prvič je postavil sam se-! t>e v ospredje, češ: jaz sem tisti, j ki je za Zdr. Države ameriške, o-ziroma za nje prebivalce storil to, kar ni nobeden storil pred menoj | in ne bo za menoj. Taft je edini, ki je pri meni v šolo hodil.
In res, prišel je čas in Taft je I bil izvoljen.
iV drugo je dosegel z njegovim , bluffanjem, da si je pri kapitali-i stih svojo disponibiliteto še bolj utrdil za prihodnje čase, kateri so sedaj na vrsti.
Gaynor je imel te dni v neki družbi govor, v kterem je prešel tudi na ameriška sodišča. O teh se je newyorski župan izrazil dobesedno, da ameriško pravosodje je najslabši oddelek, kar jih imamo in da zavlačevanje in tehnično pričkanje ki vlada v našem pravosodju veliko ljudi odvrača, da svoje zadeve sploh nočejo izročati sodiščem.
Tehtnejši, kot to kazalo pa je bila ugotovitev dejstva po bivšem sodniku, da je vsak napredek oviran pod pretvezo neustavnosti na polju delavsko-varstvenih zakonov
Gaynor je pokazal na dejstvo, da je zakon sklenjen o odpravi o-troškega dela pri fabrikariji smodk po hišah, da se ot .-okom zdravje ohrani in da se v to svrho tako delo sploh prepove. Toda prizivno sodišče je razsodilo ta zakon kot neustaven!
Zakon je bil sklenjen in razglašen, ki je določal delavni čas za peke na deset ur in urejal zdravstveno razmerje v pekarnah. Prizivno sodišče je reklo, da la zakon ni konstucijoneln!
Zakon je bil razglašen, ki bi bila odgovornost za nevarnost pri delu od delavca na delodajalca prenesena. A prizivno sodišče je zopet razsodilo: Ta zakon ni u-staven!
In temelj za tako postopanje?! No, v imenu “svobode” so bile vržene vse te ovire napredku v napotje. Delavec mora “svobodo” imeti, da s seboj razpolaga. On mora “svobodo” imeti, da tako dolgo dela, kolikor hoče, in v imenu “svobode” se oropa delavca vsakega zakonitega varstva.
In potem je Gaynor dokazal, da povzročitelji tako zvane “magne charta”, iz ktere so uvedene tiste določbe v našo konstitucijo, ki v imenu “svobode” drži delavce v sužnosti, pod “svobodo” menijo enostavno fizično, telesno svobodo. Toda naše sodnije so dale besedi nov pomen. One so jo raztegnile, in privedle do tja, da o kakšni svobodi sploh pojma ni. — In Gaynor upa, da se bo temeljito pomelo pri prvi ustavni konvenciji tolmačenje in razlaganje besede “svoboda”, kakor tudi z vso prakso sodišč, ki se opira na to napačno-tolmačen je.
Bojimo se, da se bo Gaynor izkazal to pot za slabega preroka, če se ne bo do prihodnje konstitucijonalne konvencije njujorško delavstvo zbudilo in če ne bo pod soc. vodstvom poslalo svoje delegate na konvencijo. Sodnije in nje difinicije o “svobodi”, in praksa, na ktero se opirajo, so najmočneje utrdbe kapitalizma napram zahtevam delavstva. Vladajoči razred ne bo radovoljno izročil to trdnjavo naskokovalnemu sovražniku, — delavcem. Še-le po hudem boju bo pala.
Tako piše “New Yorker Volkszeitung” in moramo priznati, da J® njujorški župan in bivši sodnik Gaynor, vsakemu zavednemu
delavcu prav iz srca govoril. ’
Pretežna večina zakonov so zastareli in docela času neprimerni.
Sicer pa kujejo in verižijo skoraj da vsaki dan nove zakone, a večinoma niso vredni piškavega oreha. In če je že zakon, da bi bil v korist delavcu, leži v kakšnem zaprašenem predalu in ne vidi svetlega dneva.
O tem bi imeli še mnogo pisati, a za danes naj bo; pridemo pa ob priliki še na to.
PAPEŽ IN ČASOPISJE.
Ravno, ko smo ekspedirali zadnji teden list Glas Svobode, je došla v Chicago brzojavna vest o papeževi smrti. Skoraj vsi meščanski listi so ono “novico” ponatisnili ter na dolgo in široko razpravljali o njegovi osebi, to je od rojstva ,do današnjega dne. Vsi ti listi so prinesli tudi njegovo sliko. Pa kaka blamaža! Drugi dan pa so vsi ti časopisi preklicali o-no, kar so prejšni dan pisali. Pa zmotili se bodo še večkrat, soseb-no na papežu, ker kadar papež vmre, si so razni časopisi v protislovju. Eini trdijo da je mrtev, medtem ko drugi to zanikajo, ker navadno pride oficijelno potrdilo še le čez 14 dni po njegovi smrti, da je res umrl; seveda ne moremo o papežu Piju X. tega trditi in to nas tudi ne briga; bližje si hočemo ogledati danes le to pravično časopisje.
Nekako pred enim mesecem, je ravno isto časopisje na dolgo in široko poročalo o smrti socialističnega časopisa pod imenom Appeal to Reason, ki je tiskan v Girard, Kans., in ki ima približno en milijon naročnikov. List še vedno redno izhaja, pa do danes ni niti eden omenjenih listov preklical svoje zmote o smrti lista Appeal to Reason, kakor so to storili o pepeževi smrti.
Vse to pa radi tega, ko Appeal to Reason je socialističen list, papež pa princ, poglavar katoliške cerkve in zaščitnik kapitalistov, med tem ko je Appeal to Reason glasilo delavcev sužnjev kapitala, in s tem je povedano vse!
MNOŽINA ZLATA.
V Afriki in Avstralji so največi rudniki.
Docela je napak, če imenujemo zlato nenavadno rudnino. Ako velja ta stavek za velik del ljudstva, tako leži to na nekem drugem vzroku, kot če bi zemlja premalo te snovi vsebovala. Kovino, ktere se vsako leto več kot GOO ton pridela ali dobi, se nemore kot nenavadno imenovati. K temu pride še, da le mali del množine zlata, ki se v zemlji nahaja, pride ljudem v porabo. Ko bi kdo znašel sredstvo, da bi v zemlji se nahajajoče zlato v celoti cenil, tako bi se brezdvomno našla ogromna množina. Tudi se je pridelek zlatokopstva od leta do leta po-množeval in še se ne kaže najmanje izčrepanje, iz katerega bi se moglo izvajati nevarnost, da ta zaklad nekoč vsahne, kar se teoretično naravno mora trditi. V zadnjih 25 letih se je vrednost letnega pridelka zlata več kot tri-desetkratno povzdignila, in od tega je skoraj izključen velikanski povzdig dveh krajev, namreč Transval in Zapadna-Avstralija. Celo znatne najdbe, kot v Klon-diku, na meji Alaske, so v primeru z onim prav malega pomena. Transval je še vedno kraljica ^latih dežel ter je to dostojanstvo zopet dokazala tudi v minulem letu. Samo tam so nakopali več kot 814 milijonov unč, proti % milijona v prejšnem letu in vrednost letnega pridelka je bila točno 699,912,400, to je blizu 700 milijonov kron kar pomen j a pribitek 60 milijonov v enem letu. — Vodja kovnice v Zdr. Državah je završil cenitev vsega pridelanega zlata v letu 1911 in iznaša okroglo 1884 milijonov kron. Ker je povzdig v Zapad.-Avstraliji vsled novih odkritij zlatih zakladov vedno večji, bo morabiti v ne dolgem času omejitev kopanja zlata umetnim potom vprizorjena.
UPRAVNIŠKI PREDAL.
Premogarji! Ne idite v severni Colorado, ker tam še ni štrajk končan — vsaj po vseh campah ne — Delavcev je preveč posebno v okolici Denverja.
Tudi v San Francisco, Qal., ne svetujemo nobenemu rojaku iti za
delom. Predno se podate v katerikoli kraj, pišite na znance ali prijatelje ter poizvejte, kako stoje delavske razmere.
*
Veliko naših čitateljev je na štrajku in da si dolg čas preženo, jim damo tu par ugank za rešitev:
1.	) Pomnožite dve številki eno z drugo, tako da bo produkt štev. 7. Kateri številki ste to ?
2.	) Kaj je diferenca med 2x25
in dvakrat ,pet in dvajset?
*
Profesor Hadley (Yale vseuče-lišče) študira, kako bi se dalo napraviti v letu 13 mesecev po 28 dni. — Prav logično! Profesorji vlečejo svoje plače vsacega prvega in menda ne rabijo plačati “renta”.
*
(V današnji izdaji priobčujemo cenik knjig in želimo, da si vsak čitatelj Glas (Svobode izbere vsaj eno knjigo izmed 253 različnih knjig, katere imamo v zalogi.
Naši ljudje navadno sodijo knjige po naslovih in po ceni. Pri tem se pa navadno zmotijo.
Tako n. pr. imamo v zalogi knjigo Ruska-Japonska vojska, ki obsega 18 (osemnajst) snopičev, 380 strani in stane cela knjiga $2.25. Kaj vsebuje ta knjiga? ^ kratkem povedano:	Začetek in
povod vojske. Popis raznih pomorskih bitk, obleganje Port-Arturja, bitke na suhem, junaški čini obeh vojsk in njih ogleduhov, zmage in porazi. Poleg skoz in skoz zanimivega čtiva vsebuje ta knjiga 254 slik z bojišča, in raznih krajev. V zalogi imamo samo 8 teh knjig. Komur je mar zanimivo čtivo in natančen popis Rusko-Japonske vojske, naj še danes naroči to knjigo.
Kedo še ni slišal o Cankarju? Cankar je danes eden naslavnej-ših in najmodernejših slovenskih pisateljev. V zalogi imamo 12 različnih knjig, ki je vsaka za se dobra zagovornica slovenskega u-metnika. — Njegove “Vinjete”, knjiga s 317 stranimi, vsebujejo 29 umotvorov in stane samo $1.00. Ivan Cankarjeva “Nina”, ki je izšla leta 1906 je vzbudila med širšim slovenskim občinstvom veliko pozornost. Njegovo originalno pripovedovanje o Nini v šestih poglavjih, katere pisatelj nazivlja: “Prva noč, Druga noč.... Šesta noč,” ga je priljubilo čitateljem. Ta knjiga stane 75c in obsega 146 strani. Knjiga “Za križem” z risbo slovenskega slikarja Smrekarja, obsega 259 strani. Vsebina te knjige je: Za Križem, Juro, Ministrant Jokec, Pavličkova krona, Gospodična, Budalo Martinec, Povest o dolgem nosu in 7 drugih kratkih povesti. Cena knjigi $1.00.
Za druga Cankarjeva dela glej cenik knjig.
Rojaki, ki si žele zabavnega čtiva, pač ne smejo prezreti Janka Kersnika zbranih spisov. Recimo n. pr. Zanimiv roman Cy-klamen, ki obsega 175 strani, v katerem pisatelj vpletuje razne osebe kot: sodnika Majarona, ad-junkta Megla, graščaka Boleta, Medena, Elzo, Ilovsko in druge tako, da se čitatelj mora vglobi-ti v roman. Kdor je prečital ta roman, ve ceniti vse druge spise, kot naprimer Agitator, roman, ki je nadaljevanje romana Cy-klamen. Na zahtevanje smo pripravljeni dati rojakom pismena pojasnila o vseh zvezkih zbranih Kersnikovih spisov.
V zalogi imamo tri Šorlijeve romane Človek in pol, in Pot za razpotjem. Da bodo rojaki spoznali, kak lep jezik rabi Šorli, naj tu navedemo par vrstic iz “Človek in pol” in sicer iz “Pred- in zagovora”: Meni je danes jako težko pri srcu in potožiti Ti hočem, dragi moj, svoje bolečine. Tako-le je prišlo. Jaz sem si moral lani služiti svoj kruhek po odvetniških pisarnah. Pisaril sem pri dveh gospodih. Bil sem prvi za dečkom, ki je hodil po koleke in papir, toraj dru-gi’ođ spodaj gor v obeh pisarnah itd. itd. Šorli je ves poln domačega humorja in njegovi romani so veselega značaja. Novele in črtice, spisal Dr. Ivo Šorli, vsebujejo enajst črtic, novel, slik in študij. Ta knjiga je trdo vezana in jo še posebej priporočamo čitalnicam. Tudi roman: Pot za razpotjem, je trdo vezan.
Precej v začetku smo omenili, da nesmemo ceniti čtiva po naslovu in ne po ceni. Tako n. pr. imamo v zalogi Sienkiewiczove spise. Med najbolj in svetovno,
znanimi pisatelji je prav gotovo
Sienkiewicz. — Njegov roman: Rodbina Polaneških, katerega je poslovenil našim rojakom dobro poznani in od sodnije in duhovnov preganjani Podravski, obsega 780 strani in stane $3.50. Ta roman je pred leti priobčil Glas Naroda. Tisti, ki niso imeli prilike celega podlistka citati v New Yorskem dnevniku imajo tu priložnost nabaviti si cel roman. Za $2.50 Vam pošljemo poštnine prosto svetovno čislani roman: Potop v dveh zvezkih, ki obsegajo 672 strani. Tudi to delo je u-motvor gornjega pisatelja in Slovenci se imamo zahvaliti Podravskemu, da je prevel to velikansko delo na slovenski jezik. Malo manjša knjiga je roman:	Brez
dogme, ki obsega 560 strani. Že naslov sam pove približno vsebino romana. Pisatelj prične z Rimom, toraj je za naše čitatelje nekaj zanimivega. Zgodovinski roman je “Mali Vitez”, ki obsega 816 strani in stane samo $2.50. Zgodovinski romani, posebno izza časa vojsk in ustaj naše rojake najbolj zanimajo. Tu imate tak roman.
Ker nam skoro prostora primanjkuje naj le še omenimo, da smo pred par dnevi zopet dobili vseh enajst zvezkov Josip Jurčičevih spisov, katere prodamo skupno za isto ceno kot prej in sicer za $10.00. Te knjige so trdo vezane in so kot nalašč ustvarjene za čitalnice ali bralna društva. Josip Jurčič se je držal domačih tal. Tvarino za svoje romane je zajemal na Slovenskem in zato je Jurčič eden najbolj priljubljenih slovenskih romanopiscev. Uradniki čitalnic bodo u-' stregli svojim članom, če naročijo teh enajst vezanih zvezkov.
*
Naročnina na list pa ne prihaja več tako, kot smo si nadejali. Le semintam se oglasi kak zastopnik z novimi naročniki. Najbolj aktivna zastopnika sta Lenko in Gantar. Ta dva imata vedno kakega novega naročnika. 0-meniti moramo, da zastopnik Kranjc tudi dobro deluje, samo škoda, da ni tam več rojakov.
Naročniki Glas Svobode si morajo zapomniti našo obljubo radi dvakratne izdaje. Mi še nismo o-bupali in smo danes bolj tega mnenja, da list dvakrat izdajamo, kot pa še kedaj poprej. Kakor smo že omenili smo resno pričeli s pripravami — to je v prvi vrsti lastna tiskarna, za katero smo že kupili zemljišče in smo dali delati načrt za stavbo. Med naročniki in zastopniki naj se zbudi zanimanje za dvakratno izdajo, to je agitirajo naj med rojaki in razširjajo list ter nam na ta način gmotno pomagajo, da pridemo do že tako dolgo zaželje-nega cilja. Vsakega naročnika in somišljenika pa naj bi bila prva skrb, da nagovori svojega bliž-nega znanca, da se na Glas Svobode naroči. S tem nam veliko pomagate.
ZEMLJA V MISSOURI.
V	okolici Neeleyville se je naselilo od zadnjega septembra do konec marca t. 1. 142 rodbin, to je samo Amerikancev in Nemcev (ne vstevši Slovence in Italijane). — Kmetije rastejo kot gobe po dež-ju. Misliš li bralec, da so vsi oni-: naselniki nevedneži in da ne vedo-kaj delajo, kaj so kupili in da. morda ne poznajo dobre zemlje od: slabe? Cena zemljišču v Missouri--ju se bo v petih letih dala primerjati cenam zemljišč Illinoisa, kjer se sedaj prodaja aker polja po $100 in gori gozd pa po $50 in», čez.
Za Slovence, ki se žele naseliti' na lastno kmetijo je tu zadnja priložnost kupiti zemljo po ceni.-
Cena spodaj navedenim zemljiščem je absolutno ceneja, kakov kjerkoli v južnem Missouriju. Rojak, poslušaj dober nasvet in kupi zemljo, kajti nobena banka, nobeno podjetje ni tako zanesljivo in: varno, kot je pa ravno rodovitna , gruda.
V	tem delu Missouri j a ni ne toče ne viharjev, ne suše in ne povodnji. Južni »Missouri in severovzhodni Arkansas sta raj Zdr. Držav, kajti tu rastejo vsi pridelki' zmernega podnebja, posebno pa vspeva trta in sadje.
Kaj so Florida, Texas, Oklahoma in druge tem enake države?" Pesek ali pa močvirje. Sleparija!
Da govorim resnico, pridi in o-glej si sledeča zemljišča, katera sem prevzel od dedičev in morajo biti razprodana do 15. junija, a jih držim do 20. maja izključno samo za rojake.
1.	) Dve kmetiji, vsaka po 80 a-krov, ležeči v enem kosu, od vsake je po 30—40 akrov polja, drugo je gozd; hiši, hlev, lep vrt, cena akru $80. Najemnina od tega zemljišča za to leto znaša $400. In potem ceni vrednost zemljišča.
2.	) 160 akrov krasnega gozda, ležečega ob glavni cesti, zraven šole, cena akru $26.00.
3.	) 160 akrov gozda, nekoliko-manj drevja kot na gornjem kosu, cena akru $24.00.
4.	) 360 akrov gozda, toda ob novi delani cesti; cena akru $22.
Vsa gori omenjena zemlja je suha (ne močvirje) ravna in leži od 1—2 milje od železnice in mesta.
Na željo kupcev razdelim zemljo na 40 akrov po isti ceni, kedor pa želi kupiti samo 10 ali 20 a-krov tega zemljišča pa doplača $3 na aker za pokritev stroškov prepisa, abstrakta in tako dalje.
Plačilni pogoji so sledeči; eno tretjino v gotovini pri sklepu kupčije, ostanek tekom 5 let s 7% obrestmi.
Pridite in oglejte si zemljo, če ista ni taka kot jo opišujem, mu povrnem vožnjo, kar jasno kaže da govorim resnico.
F. GRAM,
Naylor, Mo.
5-17-12
Za zunanje oglase ni odgovorno uredništvo ne nuravništvo.
Naznanilo
Znancem, prijateljem in rojakom v Chicagi in okvlici naznanjam, da se
BOM PRESELIL
PRVEGA MAJA V LASTNO HIŠO NA
1805 So. Centre Ave.,
ki je zraven hiše, v kateri sem že dolgo vrsto let obrto al.
V sredo večer, prvega maja, priredil bom v proslavo odprtja gostilniške obrti v lastni hiši domačo Zabavo, na katero vabim vse znance in prijatelje.
Da bo zabava povsem dobro izpala poskrbel bom dobro godbo in pripravil dober prigrizek.
Vsi dobro došli!
JOHN KOSIČEK
>
I
SLOVENSKI IN HRVATSKI JAVNI NOTAR ZA AMERIKO IN STARI KRAJ.
Sprejema tožbe. — Zagovarja in tolmači na sodniji. — Zahteva in iztirja odškodnine od kompanije za ponesrečene pri delu. — Dela pooblastila, kupoprodajne pogodbe, prošnje za oprostitev vojaščine, dolžna pisma, itd. — Iztirja dolgove tukaj in starem kraju. — Izvršuje vsa v notarsko stroko spadajoča dela. — Cene vedno zmerne.
IMIettiia, SkLender
5241 Bntler Str., Pittsbnrf, Pa. Bell Phone 7-R Fisk.
'S
S
Slovensko Delavsko Podporno in
Penzijsko
Ustanov. 21. nov. 1909
Društvo
Inkorp.
15. marca 1910.
MADISON, PENNSYLVANIA
GHAV1NI ODBOR:
fSEDSElDlNiEK: Jos. Hauptman, Darraghi, Pa. Box 140. PODPREDSEDNIK: Anton Ferbežar, Adamsburg, Pa.
■f AJNIK: J. Hauptman, Box 140 Darragh, Pa.
EAPISNUKAR: Ivan Flere, Adam gburg, Pa. Box 102.
BLAGAJNIK: Alozij Flere, Box 121, Adamsburg, Pa.
NADiZORNIEKI:
'ANTON KLANČAR, Arona, Pa. Box 144. Predsednik.
JAKOB GODE-TZ, Darragh, Pa. iffiAl Oblik. Adamsburg, Pa. Box 28.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
DS. GfBORG® BOEHM, Arona, Pa.
Družtva in rojaki naj pisma pošiljajo tajniku; denar pa blagajniku in nikomur drugemu.
DRUŠTVENI URADNIKI.
Društvo “Danica” št. 1 v Ra-vensdale, Wash.: Preds. John Arko; tajnik John Škufca; Frank Maurič, II. tajnik; blagajnik, Anton Logar.
Društvo “Sloboda’’ št. 2 v Cie
Elum, Wash.: Preds. Jakob Petkovšek; tajnik Anton Lučič; blag. Alojz Oman.
Društvo “Planinski raj’’ št. 3 v Taylor, Wash.: Preds. Martin Mežnar; tajnik Anton Span; blagajnik Frank Muzga.
BELOKRANJSKA ŽELEZNICA
(Iz stare domovine).
Vam v Ameriki živečim Sloven cem je kaj navaden dogodek, da se vozite po železnici. In vozarite tako hitro, kakor nikjer v EVropi Ali Belokranjce je le razveselilo, ko so zvedeli iz doma, da se bo železnica gradila iz Novega mesta, čez Bireno vas, Kumpmatel proti ¡Semiču, Črnomlju in od tam do Metlike in Kolpe. Zdaj je enkrat res, da se bo; dne 23. marca t. 1 so v Novem mestu slovesno zastavili v zemljo prvo lopato in v dveh letih bo, kakor se zatrjuje, gotova ta železnica. Zapolnjena bode želja Belokranjca, da bo tekla tudi čez njegovo ljubljeno mu ozemlje železnica, brez katere sedaj količkaj dobro gospodarstvo kake dežele izhajati ne more.
Železnica bo stala nekaj milijonov in od teh bo ostala precejšnja svota v Belokrajini. Marsikateri, ki bo za rana vstajal, si bo kaj pridobil in pozneje po gotovem delu kako obrt izvrševal, ki bo prikladna novejšemu gospodarstvu, ki bo v spremstvu železnice prihajalo v deželo, marsikateri bode več trgoval po bližnjem Hrvaškem, in z ostalim slovenskim, pa tudi nemškim svetom, ki kupuje našo živino in vino. Belokranjec je nadarjen človek, Belokranj ci so že od nekdaj potovali po tujem svetu in si zraven bistrili glave. Pogumni so v tem, da se hitro odločijo za kako drugo delo, ako kmetija ne daja zadosti živeža.
Ob Belokrajini se razprostira velik hrvaški svet. V istem je dosti plodovite zemlje in ta zemlja meji ob Jadransko morje. Kakor je že zdaj gotovo, se bode speljala železnica v kratkem iz Metlike dalje v Karlovec in od tam do dalmatinske zemlje, do Adrijanskega morja. Gotovo se bo tudi zvezala Bosna-Hercegovina s Karlovcem Karlovec je danes še mesto, v katerem so veliki sejmovi in v bodoče, ko bo Karlovec središče toli kega hrvaškega in tudi belokranjskega sveta, bodo njegovi sejmovi morda največji na slovanskem ju gu. Ko se gradi belokranjska že leznica in se ve. da bo ta železnica vozila naprej do Karlovca in od tam do Jadranskega morja na edni in na drugi v Bosno, je člo vek vesel, ko vidi v gospodarski zvezi Slovenca z Hrvatom veliko korist za ta oba Jugoslovana. Do-zdaj se je le živina gonila iz sejmov teh krajev, debeli prašiči se že niso mogli tako lahko pošiljati proti nemškemu svetu, kjer jih največ potrebujejo, ker jih sami ne izrejajo; vino ravno tako ne; daleč je bilo do Novega mesta čez Gorjance in daleč proti morju. — Zdaj bo ta svet odprt, železnica veže vse svetove na kopnem, parobrod pa na morju.
Velika reva je bila včasih v krajih ob Belikrajini. Hrvaške vlade so se malo brigale za to, da povzdignejo gospodarstvo ljudi v svojih krajih, Bosna pa je pod Turki le bila pasišče za buše in ovce in Hercegovina za kozle, kjer ni bilo toplih hlevov za zimo,
kjer ni bilo shramb za klajo, ne kozolcev, ne podov. Tako tudi v Liki, vojaški granici. Belokranjec je kot kmetijski delavec daleč naprej pred Hrvatom. Ako se Belokranjec poprime kmetije n. pr. v Bosni, bodo v kratkem stala tam gospodarska poslopja — in bo i mela živina po zimi dosti klaje in goveja živina bode v kratkem velika. Ako se n. pr. ljudje iz Temenice — iz krajev od Trebnjega in Grosupljega mesto v Ameriko, izselijo v Bosno, napravijo v kratkem raj na bosanski kmetiji. Ne mara so najpridnejši kmetje na Slovenskem ob Temenici. Hrvat in Belokranjec nista tekom svoje zgodovine dosti izvrševala obrti, rokodelstva. V prejšnjih časih je bil kmet sam svoj rokodelec, ali na kmetiji so se drugod izvežbali razni rokodelci, ki so potem usta novljali mesta, v katerih so izva j ali razna rokodelstva in ista raz vili do višine, da je zamogel po tem stroj pripravljati cenejše, fi nejše izdelke rokodelstva v fabri kah v veliki meri, pristopne tudi manj bogatemu človeku. Na Hrvaškem, v Belikrajini in na Slo venskem so tudi nastala mesta, ali največ je prišlo rokodelca vvanje iz nemških, italjanskih krajev. Ta prikazen je nekaj čudnega. Še zadnjih 30—50 let pogrešamo v krajih oh Kolpi domačega rokodelca. V Belokrajino, v hrvaške kraje hodijo n. pr. tesarji iz Gorjancev stavit pode, kozolce; domačih zidarjev tudi ni bilo. In ta ko več rokodelcev ne. Zdaj so že tudi nastopili domačini, učila je Amerika in zbliženje ostalff Kranjske po železnici, ki je tekla do Novega mesta. A zdaj ne bo Belokranjec le kmet; kar bo odveč ljudi na belokr. kmetiji, bo razlezlo po daljnem Hrvaškem, bo opuščalo vožnjo v daljno Ameri* ko. V Slovencu je dobro razvita trgovska nadarjenost. Naš kmet rad trguje, hodi rad na sejmove. Dokler bo še trgovina bogatila, bo Slovenec na Hrvaškem kot trgovec dobro izhajal. In tako upajmo, da bo posebno Belokranjec v časih, ko bo vse polno železnic na slovanskem jugu, dober trgovec na njem. Največ denarja je v A-meriki od Slovencev zasluževal Belokranjec. Do 800,000 goldinarjev so belokranjski izseljenci na leto pošiljali domov. Vseh Belo-kr an j cev je morda 50 tisoč. In od teh je odraslih moških 15 tisoč in od teh je do 10 tisoč vsako leto v Ameriki. Žensk je tudi veliko tam. Najlepše se tje izseljujejo in se tam omože. Ako se polovica teh ljudi razleze po Hrvaškem, bodo izborna vez s ostalimi Slovenci in ker so vajeni zdajšnjemu tovarniškemu delu, bodo, ko z železnico tudi pride fabrika v navedene hrvaške kraje, v njih lahko merodajni delavci, da ne bo lahko Nemec, ali Ital jan zasedal najbolj plačana mesta. Novo življenje bodo privedle železnice v Belokrajino in na Hrvaško ob Jadranskem morju. Vse se bo spremenilo, tudi kmetija bo tam proizvajala, delala kakor v razvitejših krajih. Dosti ljudi bo več sedlo k mizi iu treba jim bo pripraviti več in do-
brega živeža. Rokodelstva se bodo bolj razvila in ker je dosti pr e moga v deželah, bo tudi nastala tovarna. Postavljal jo bo trgovec, ki v zdajšnjem gospodarstvu brez fabrike ne more izhajati. Trgovec bo marsikatero stvar, ki je dozdaj malo veljala v teh krajih, spravil v boljše cene, oh bo, lačen profitov, nemirna ščuka med kra pi. In za to je ustvarjen Slovenec, za to ima talent
Tam v kočevskih krajih bivajo ljudje — Slovenci in Nemci, ki so ustvarjeni za vsako rokodelstvo Tam si kmet napravlja lepo hišo iz lesa prav sam. V tistih gorah živi trden človek, ki je že obhodil vso Ameriko. Mejaš je Hrvatu, ki je n. pr. v Liki tiste telesne in duševne jakosti. Velikolaščan, Ribničan tudi ni daleč stran od teh krajev. Ako hi avstr, vlada, kranjski deželni zbor v teh krajih skrbela za šole, v katerih bi se fanti učili monterstva, da bi potem mogli vstopiti v razna fabrična dela, da bi mogli delati na ladjah vzajemno z Dalmatinci, istrskimi rojaki, kaj bi bilo koristi iz tega! Vsekako potrebna je saj 1 realka na Dolenjskem! Dve gimnazije ste, ki ste ljudstvu malo v korist. Eha realka bi več koristila v zdajšnjih časih, v katerih tehnik, inženir in učen kmet ravnata gospo? darstvo, ne pa duhovnik, jurist in učitelj starih jezikov.
Iz ljudi ob Kolpi, Cubranki, iz ljudi iz velikolaških, ribniških gozdov se da pripraviti delavec, ki bi bil na slovanskem jugu kos vsa kega tujcu. To je energičen človek, ki je vzrasel pri tesni hrani v trpkem delu in v bolj mrzli naravi, njegova zgodovina kaže vedno le trpko delo; ti ljudje so bili v bojih srednjega veka junaki, katerim ima zahvaliti ostala Avstrija kakor graničarjem Hrvaške marsikaj dobrega. Vzemite Ličana ob progi proti Reki! Kakor iz mramorja je izklesan njegov suh obraz, lep človek, kakor ga nimajo Nemci — Madjari. Kaj vsega koristnega bi ta večni vojak mogel storiti, šolan v kakem tehničnem delu zdajšnjega gospodarstva ! —
Iz teh krajev — iz Belokrajine, iz Hrvaškega v velikem krogu o-kolo Kranjske, je največ izseljencev v Ameriki, doma ni redila, kmetija, — edina obrt — mnogoštevilno ljudstvo in niso znali druzega, navadno kmetijsko delo na njivi, kakor očaki prejšnjih stoletij. Le vinogradništvo se v novejšem času goji tako, kakor vrtnarstvo drugod, to je intenzivno obdelovanje. (Kaj bi bila naša kmetija, ako bi se njiva, travnik tako obdelovala, kakor vinograd !) — Pri nas in na Hrvaškem ni bilo druzih obrtov, ne fabrik — industrije, ne trgovine, ki bi spe-čavala proizvode kmetije in obrtov po širnem svetu, — ni bilo železnic, do Karlovca, do dalmai tinske, istrske obali. In narod je bil v revi pohleven, je bil dober kristjan, kojemu je njegov pop o-bljubljal dobro življenje onstran groba in je ta kristjan verjel, da ga pridobi. Pisati, citati — nič — analfabetna reva, katero so v A-meriki, kakor vole vozili v fabri-čno, rudopremogokopsko delo. — Železnice, ki se bodo v bodoče gradile v teh naših krajih, bodo pomnožile vrednost naše zemlje in delavcev na njej, boljši kruh se bo našel po njih doma.
Železnica bo pripeljala ljudi, ki razumevajo novodobno delo na kmetiji in v obrtih. Nemci v raj-hu, Italjani v Italiji so se že toliko pomnožili, da nimajo več prostora vsi doma. Isti se bodo selili v naše kraje. Kapital bogatašev, bank teh narodov bo v naših krajih odpiral premogove jame, ho u-stanovljal tovarne. Nastal bode boj med domačo in tujo raso. Ali bo Jugoslovan tukaj na teh tleh, ki se po železnicah odpro vsem svetu, trden kakor Ceh na svoji zemlji, ki je postal Nemcu v raj-hu ravnovažen obrtni industrijal-ni delavec, novodoben kmet, tehJ nik! — To je najvažnejše vprašanje, ki se nam stavi, ki smo še nekaj zaljubljeni v naš rod in njega domovino. Zdajšnje gospodarstvo se razširja po vsem svetu, na katerem je možno kmetovati. To gospodarstvo ustanovlja povsod svoje šole, navaja vsa ljudstva V svoje delo, gospodarenje. Kdor se mu protivi, ali se mn ne more u-dati, ne more postati dober delavec v njem, istega vrže med one, ki le pomenijo kaj kot “roke”, a-li jih izganja iz domovine v tuje
kraje kot “roke”. Upati je, da se avstr, vlade na Dunaju zavzame jo za ljudstvo teh naših sloven skih in hrvaških krajev in bodi le radi pridobitve večje davčne moči in radi tega, da po samovladi težečim iMadjarom postavijo v močnih Jugoslovanih protitežje in avstr. Italjanom in Italjanom v Italiji, ki hočejo pridobiti tudi Istro, Dalmacijo — in posebno Trst, Reko. In pomoč z denarjem države za šole, povzdigo obrti, in dustrije ni majhna.
Upati je, da se bo v domovini veliko spremenilo, ko bo enkrat dozidana belokr. železnica in železnica do Karlovca in naprej. — Bosna na eni in morje na drugi strani vlečeta na-se. Pride na to, kako bo nastopal v gospodarstvu stroja naš človek na svoji zemlji. — Ako bodo kakor doslej najboljši možje in ženske vozile čez “veliko lužo” v Ameriko, potem doma ostali ne bodo zmogli kaj prida. — Doli proti jugu se ima izseljevati doma odvečen ljudi In delati v gospodarstvu večje domovine, pomagati vezati tako vse Jugoslovane v delu, v gospodarstvu, ker vsa druga vez nič ni v zdajšnjem svetu kaj vredna; delo je vse v sedajnem življenju. In tako se morate tudi Vi Slovenci v Ameriki in posebno Belokranjci zanimati za Vašo železnico in nemara premišljevati, ako bi ne bilo dobro, da se bogatejši vrnejo domu in po dodelanju železnic dalje tudi vsi tisti, ki niste zvezani z amerikansko zemljo.
Dr. Slane. DODATEK UREDNIŠTVA: ■
Mi smo g. dr. Karlu Slane jako hvaležni za njegov lep spis in odlikovanje, da je članek natisnjen v Glas Svobode. Ravnotako je vrsta naših čitateljev g. Slancu jako hvaležna za vse spise v Glas Sv. in si je s tem naredil med am. slov. svobodomisleci veliko ime. Vendar moramo k današnjemu članku povedati svoje mnenje.
Slovenci se tegadelj izseljujejo iz domovine, ker so jih v to pri-pomorale zanikrne gospodarske razmere in veliko izpodrivanje tujih moči in posebno nemških kapitalistov, katere v slovenskih krajih tako ginljivo podpira avst. vlada.
Ko so Avstrijci okupirali Bos-no-Hercegovino je bilo prvo delo Dunaja to, da so poslali v novi deželi kar največmogoče nemških obrtnikov, kmetov in uradnikov. Po tem so prišli madjarski Židi, ki so najlepšo zemljo pokupili skoro zastonj, in pustili slabo drugim. Kako pa je šlo nemškemu kmetu v Bosni? Ne preslabo. Dežela je lepa, rodovitna in bogata na vsemu — ljudstvo pa bilo zabito — “turško”! Sovražnik: torej ni bil hud in s pomočjo mame iz Dunaja, se je nemški kmet v Bosni udomačil . . .
Pa še nekaj drugega je pripomoglo tujcem v Bosni do uspeha in prosperitete: Vsak Nemee se je čutil dolžnega, Nemcu pomagati, z vsem: denarjem, svetom, stroji in industrijo. Nemškim kmetom so dali na razpolago vse, samo če se naselijo v Bosni-Her-cegovini. Preskrbeli so jim stroje, živino, zemljo in jim plačali eelo potne stroške — samo da bo več Švaba v Bosni-Hercegovini. Avstrija je hotela, kakor vedno — Bosno-Hercegovino potujčiti: ponemčiti in zasaditi, kakor je rekel nek ogrski general: nov klin v hrbelt Jugoslovanom!! Ni po tem čudno, da se je nemškemu kmetu pod takimi pogoji in razmerami posrečilo priti do prosperitete in veljave, če še pomislimo, da so Nemci s pomočjo dunajske vlade hiteli zidati v Bosni tovarne, železnice, nemške šole in nemške denarne zavode, ki so s večino tujim denarjem pomagali na vse pretege samo nemškim naseljencem in drli uboge “Bošnjake” do mozga in postali v 25 letih svojega umnega dela: pravi gospodarji Bosne-Hercegovine, kljub temu, da je prebivalstvo a-nektirane dežele slovansko . . .
Germanizirati Bosno-Hereego-vino, to je cilj nemške avstr, vlade in zato je vsak Nemec v obeh deželah dobrodošel — Slovan, Hrvat, Srb in Slovenec se pa pošilja v Galicijo, Nižjeavstrijsko ali na Tirolsko, kar jih na drugi strani ne gre samovoljno v Nemčijo in Ameriko. Bosno so Nemci Slovanom s svojim kapitalom vzeli in morebiti za vedno.
In, ali bi se slov. kmeta od slovenske strani tudi tako podpi-
ralo v novi deželi? Se znamo Slovenci sploh podpirati in voditi tako kolonijalno politiko kot Švabi?
In da bi se vračali Slovenci nazaj v Slovenijo? To je stvar vsakega posameznika vendar jako težavna. Nekateri Slovenci so bogati, kapitalisti. Svoj denar tišče shranjen in s tem je narodu malo pomaganega. Ne rečemo pa, da ne bo v ¡Belokrajini boljše, odkar se
polaga železnični tir. Do pravega razvitja Industrije na Kranjskem in drugod po Slovenskem, pa je še dolgo.
Davki in rimska cerkev v Avstriji požrejo vse kmetu; in kako naj bi živel svobode vajen am. ¡Slovenec šeenkrat v tesnih okovih birokratov, v deželi militarizma in zapostavljenja?
To je drugo vprašanje.
AVSTRO-AMERIKANSKA-LINIJA.
V
NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO
v
PARNIKI PLTJTETO IZ NEW YORKA:
Kaiser Franz Josef I. 15. junija 1912. Deviška(prva) vožnja iz New Yorka Alice	4- maja 1912
Oceania	22. maja 1912 Martha	25-
Parniki odplujejo redno ob sredah ob 1. uri popoldne is pristanita Bush s Stores, Pier No. 1 na koncu Šote ceste v South Brooklynu.
železniške cene na teh ozemljah so najceneje in imenovana pristanišča najblizja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba; občuj« se v SLOVENSKEM JEZIKU
Phelp’s Bros. Co.,
2 Washington St.,	New York, N. Y.
GLAVNI
ZA8TOP
ZA
AMERIKO
Nove pomladne in poletne, modne obleke za može in dečke.
Najboljše blago dobite za najnižjo ceno, če kupite pri
HÏNG<ê
JELINEK in MAYER, imitelja.
Vogal Blue Island Avene in 18ta cesta,
Odprto vsak večer, izvzemši sredo petek do 9 ure.
Odprto v nedeljo dopoludne.
ja
0’
M. Á. WEISSKOPF, M. D.
m
ZDRAVNIK IN RANOCELNIK
1914 Ashland Ave., Chicago, 111. tel. oanal 476
Uraduje na svojim domu:	V lekarni P. Platt,
od 8.—10. ure predpoludne	814 Ashland Ave.:
od 1. —3. ure popoludne in	od 4.—8. popoludne.
od 6.—3:30 ure večer.	Ob nedeljah samo od 8.—10,
ure dopoludue doma in to le izjemoma vpiav nujnih slučajih.
DB. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist.
m-
s
ATLAS BREWIiiG CO.
sinje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
LAQER
MAGNET
I
GRANAT
J
Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje.
Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili.
JE
Compagnie Générale Transatlantique
Iz New York v Avstrijo čex Havre Basel.
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe, snažne postelje, vino in razna mesna jedila.
Pristanišče 57 North River vznožje 15th St., New York City
HITRI POŠTNI PARNIKI odplujejo vsak četrtek ob 10. uri zjutraj: S. S. France nov dvovijak)	S. S. La Provence
S. S. La Lorraine	S. S. La Savoie
Najboljše udobnosti v III. razredu.
Odplujejo vsako soboto ob 3. pop.
S. S. Rochambeau (nov. dvovijak)	S. S. Chicago
S. S. Niagara	S. S. La Touralne
Glavni z atop na 19 State St , New Yirk.	MAURICE W. KOZMINSKl»
glavni zastopnik za zapadu, 139 N. Dearborn St. Chicago, Tit
DOPISI.
Indianapolis, Ind.
Cenjeni: —
Dolžnost najn veže, da sporočava rojakom o napadu na naju v št. 85 G. N. od strani nepodpisanega obrekovalca. Isti piše, da sva šia skabat in da radi naju trpi vse ljudstvo. — Poročevalca vprašava zakaj ni poročal resnice in raje povedal zakaj so si roke podali in zakaj so vsi modlar-je zapustili. Zakaj ni poročal vzroka needinosti in o tem, da so 35 modlarjev prodali za ‘dobro’ delo ravno tako kakor je storil Judež Iškarjot s Kristom, ki ga je izdal za 30 srebernikov. Kako se to vjerna s onim poročilom’! In zakaj se skrivate pod praznim imenom in ne pridete na dan s Vašim polnim imenom, če je resnica, kar ste pisali?
Nama ne more nihče predbacivati, da sva skabala in to najmanje dotični poročevalec, kateremu- jaz Joe Pushnar še posebej povem, da sem v Arbeiter Build-ungs-Kranken-Unterstutzungs Ve reins že 6 let — toraj je logično da me poznajo Angleži in Nemci bolje kakor Va% Saj veste kam to vleče.
Vprašala bi tudi tistega poročevalca kje je bil 2. aprila, če je imel ušesa zamašena ali jih je pa doma pozabil?
Zakaj se ni izdal ukaz, da nihče ne sme delati? In zakaj se je poročevalec same jeze jokal, ko je slišal, da sva oproščena, ker nisva ničesar zakrivela!
Le toliko še omeniva, da midva sva in se in se še sedaj strinjava s štrajkom in da naju veseli, da je zmaga na delavski strani.
Jos. Pushnar, Anton Gerbajs.
Gilbert, Minn.
Cenjeni somišljeniki, sprejmite teh par vrstic v predale nam ljubega lista Glas Svobode.
Redko kedaj se čita kakšno poročilo iz naše naselbine, in še takrat bolj površno. Kar se dela tiče, je bolj slabo sedaj ko se imenuje osem urno delo, a dela se po 9 ur ali pa še več; v rudnik se gre % na 7, od 11. uri se neha delati ter se pride ven 15 m. čez
11.	uro. % na 12. gremo zopet nazaj in delamo do 4. ure in pridemo ven 15. m. pozneje. Kadar se pa dela, delamo kot nema živina ; tako, da ne svetujem rojakom za delom sem hoditi. Tukaj je delavec sužen, ne pa svoboden. •Kar se pa tiče napredka na društvenem polju, je tudi bolj slabo; imamo razna društva, ki spadajo k različnim Zvezam in Jednotam; pa povsod se vidi nazadovanje. Kavs in, kavs! Imamo tudi društvo, ki spada k S. S. P. Z. To društvo je bila ustanovljeno pred kakimi 6 meseci, a je vse kar bolj tiho o njem; ni nobene agitacije med člani in nobene v “Glas Svobodi” od strani predsednika in tajnika. To je lepo, kaj? Na dimštvo so napadi od vseh strani, od g. Loiz Pirnata in od drugih oseb, ki so proti delavskim organizacijam. Tedaj, kje so gospodarji in varuhi društva? V boj do zmage! Očitno nastopiti proti tem mračnjakom v listu Gl. Sv.; ven z njimi! Ni treba se bati oseb v talarju, ali kakega “nežnega” spola v dolgih krilih. Svobodno miselni delavec se ne sme ozirati na druge okolnosti in se bati, češ, kaj bo rekla ta ali ona oseba, če zve kaj sem govoril. Ne tako! Ven ž njimi, ki y javnosti škodujejo našemu napredku in naši vrli S. S. P. Z.! Ko pa pride hlapec rimskega inkvizitorja beračit za tempel in svoj žep, povedati mu je treba: ne dam nič! Kakor Kristusovi tatovi, napadajo našo S. S. P. Z., in tako ravnajmo mi proti njim. Pa, ne tako narediti, kakor je preds. dr. V boj do zmage! 0<J ene strani prerokuje svobodomiselne ideje, a od druge prerokuje in venije v prikazni in v strah. To je svobodomislec, ki se mu ljudje smejejo in pravijo: “iSvo-bodomiselc, pa veruje v strahove!”
Druga je ta: Priložnost mi je nanesla, da sem ga osebno slišal, ki je govoril, da ni treba podpirati farške bisage. Zakaj jo pa ti, ki si svobodomislec, in posebno preds. društva ? V boj do zmage! To je lepo, kaj ne g. Ur.? Dobro si se laputnil po ustih; sedaj saj vemo, kaj si; ni treba se bati nenasitne bisage, ali pa Tvojega
bližnjega. Zakaj se boji črna druhal nastopiti proti nam? Zakaj noče Pirnat beračit za pro-bujo in izobrazbo? On že ve zakaj ne — a tudi mi vemo.
'Tedaj do zmage s svob. misel, idejami, in očitno nastopiti proti rim. kapitalu, da se rešimo iz tega jarma v 20. stoletju. Agitirajmo doma in pri delu, za probujo in napredek delavcev. Agitirajmo za Glas Svobode, za S. S. P. Z. in za S. N. P. J.; to so naši re-šilci v nesreči in v izobrazbi.
Pozdrav vsem trezno mislečim delavcem in delavkam.
Za soc. propagando!
Naročnik.
Witt, 111. -
Kedki so glasovi iz naše naselbine, toraj se hočem jaz nekoliko oglasiti. Kaj^se tiče dela, se počiva od 1. aprila in bode dokler ne bo podpisana nova pogodba. Dne 31. marca smo dobili brzojav od rojaka Karl Veleča iz Belleville, 111., da je v tamkajšnji bolnišnici umrl sobrat Anton Ko-gl, član društva št. 13 S. S. P. Z. Društvo je ukrenilo vse potrebno ter sklenilo, da se truplo, v spremstvu štirih članov, pripelje v tukajšno mesto, kjer ga je sprejel sobrat Anton Bergar v svoje stanovanje; za kar mu gre hvala.
Pokopali smo umrlega na tu-kajšnem pokopališču dne 2. apr. Sprevoda se je vdeležilo: tukajšnja mestna godba, ki je igrala žalostinke, kot posledne pozdrave ; dr. št. 13 S. S. P. Z. in dr. št. 151 S. N. P. J. Oba društva sta bila dobro zastopana. ISlov. pevsko društvo “ISlovenec”, mu je pri odprtem grobu zapelo zadnje pozdrave.
Moram omeniti, da to društvo, kakor še mlado, vrlo kaže, da hoče z duhom napredka napredovati. Društvo št. 13 S. iS. P. Z. mu je položilo na grob lep venec, kot pozdrav umrlemu članu tega društva.
Pokojni Ant. Kogl je bil član dr. št. 13 S. S. P. Z., št. 151 S. N. P. J., U. M. W. 0f A. št. 99 in A. P. of Music št. 511; rojen v Št. Peter pri Gradcu in star okrog 50 let; bival je v Ameriki 6 let, ter zapušča svojce v domovini.
Bil je znan, kot dober igralec in je pri vseh tukajšnjih slovenskih veselicah igral, kot godbo-vodja.
Rojaki, ki še niste pri nobenem društvu, lahko vidite, kako so nam potrebna podporna društva. Vsak rojak bi moral biti član e-nega ali dveh društev; razven o-nih, ki nemorejo k društvam, ker so v nesoglasju s pravilami. Ne bilo bi potem toliko prošenj o-kbog rojakov, kot jih je. Naša !S. S. P. Z. stoji v prvi vrsti pomagati članom v slučaju bolezni ali pa smrti.
V imenu društva št. 13 S. S. P. Z. se zahvaljujem vsem onim, ki so se vdeležili pogreba pokojnega, ker so se s tem pokazali, kot zavedni rojaki v tej novi domovini.
Pozdrav vsem članom in članicam.	Peter Kokalj, preds.
Pueblo, Colo.
Bojim se, prej ko nadaljujem, da bi se moj dopis združil z uredniškem košem, predno zagleda beli dan. Veliko noč smo obhajali prav z veseljem, prijaznega vremena, seveda ni bilo za vsejedna-ko, nekateri so lomili svoje grešne kosti od cerkve do cerkve in milodare nosili črnemu molohu, kateri ni nikdar nasičen, nekateri smo pa rajši čitali raznovrstne napredne časopise, ki nam prinašajo veliko naprednega mišljenja. Pozno k noči, to je ob 8. zvečer, nam je pa priredilo tukajšnje pevsko društvo “Prešeren” jako zanimivo igro z slovenskim petjem, katero smo z veseljem poslušali skoro do polnoči. Čast društva, njegovemu voditelju in tudi poslušalcem, kateri so se vdeležili veselice, da so pripomogli do zboljšanja blagajne. Veselica se je še dobro obnesla, ali vse eno ne tako, kakor se bi mogla. Kdo je tega kriv? Lahka u-ganka. Tukajšni gospod je pri dopoldanšni službi božji zažugal svojim vernim jurčkom in jure-tom, da se spet polno število vde-ležijo večerenc ob 8. uri zvečer, akoravno bi jih lahko imel ob 5. uri. Ali ta “gsput” znajo kaj delajo. Ako potrošijo njegovi verniki danes, nimajo pa nič za jutri. Palo mu je v glavo, da je na-
bral nekoliko starih devičin in nekoliko mladoletnih devičic, da priredijo veselico, to je v ponde-ljek, v prid tukajšnji Materi božji, da ji kupijo novo “kiklo” in nove “opanke”, ker je revica lipova in je potrebna. No, res zgodilo se je vse po božji volji.
Začeli so mažarski čardaš in pa tudi prodajati opojne pijače, katero se drugim podpornim društvam ne dovoljuje že približno 3 leta. To pa neznam, da dobijo tudi oni pravico za prodajo razno vrstne pijače, kakor so jo dobile zgoraj omenjene device.
Omeniti morem še da smo dobili tukaj v Pueblo, nekak hrvaški list po imenu “Hrvaška Vila” iz Trinidad, Colo.; kakor slišimo, so ga tamkajšnji Hrvati in Slovenci pognali, ker jim je na srce tolkel, da je tukajšna premogar-ska družba “broke” in da ni pripravna za štrajk, ker ima premoga nakopanega zadosti za počitnice, ako zaštrajkajo. No to ti je pravi Judež Iškarjot; ni dolgo tega, ko smo ga videli tukaj v Puebli, kot cerkveno miš in je v tukajšnjih gostilnah pital:	Daj
mi čašo rakije, platim ti drugi put, kot dojdem natrak tu v Pue bio. V resnici smo ga zagledali zadnji teden, s polno šako novaca in zlatih cekinov; odkod jih je dobil ne znamo; mislimo pa, da je brate Hrvate in ¡Slovence pro-
dal.	Kdo jim je to dovolil, ali kak šen zagrizeni mestni policaj, ali tukajšnji božji agent. No pa to ni nič čudnega, saj je še Eva A-dama zapelala. To pa ni dolgo trajalo, prodaja opojnih pijač, kar pribrenči roka pravice, seve da ne sama od sebe, le od tukajšnjih rojakov; rad ali ne rad moral je priti zaštapat za kršitev čarterja tukajšne države; kar je velik udarec. M. B., ker ne bo i-mela opank in nove kikle; posebno pa še večji za božjega agenta! Čast tistemu ker je naznanil za jednakopravne pravice. Tukajšnja društva pa opozarjam za prihodnje volitve, da si izvolijo moža, da bode zastopal jednako-pravnost pri vseh društvih in drugem narodu. Posebno naj gledajo člani društva sv. Jožefa, ker imajo svojo dvorano, pa jim nič ne hasne v sedanjim času, ker se ne sme prodajati likorja.
Premogarska družba se je vrnili delat, namesto štrajkat. No pa naj še kdo reče, da nismo napred ni tukaj v Puebli! iSeveda biznes je biznes, klobase so pa klobase; danes prazen, jutri poln. '
Putrihov Juri št. 1.
jo zopet naprej proti Seattle; in tam ravno tako slabo, da je truma za trumo brezposelnih pohajalo po ulici in pobirali iz blata kruh. Znal sem precej, kaj mi je tukaj storiti.
Slovencev "tukaj nisem dosti našel in bolj še, da bi jih ne bi nič, ker so nekateri tako sirovi, seveda ne vsi, le eden se mi je izrazil, da so vsi Slovenci zapobit, k tem mi druzega ne preostaja, kot sramota za človeka, ki se prišteva izobraženim in naprednim ljudem, da mora reči kaj tacega, ker sam ni umel druzega jezika kot maternega (slovenskega). —< Nemško, kaj ne, seveda samo naučit se je treba, pa je. Sramota! Morda o priliki še kaj več o tem. Podal sem se na Taylor ter poiskal ljudi, na katere sem se zanesel, da me pravilno informirajo o delavskem položaju. Našel sem takoj moža g. R. G., kateri mi je vse po pravici razodel ter me seznanil s tamkajšnimi rojaki in celo delo bi mi rad “sko-mandiral”, ali težko, ker je dosti ljudi brez posla, kot povsodj Slovenci na Taylor, so si jako složni in prijatelji, le ena reč jih bi skoro pripravila, do prepirov, ker so hoteli postaviti slovensko ali kakšno cerkev. Kaj še! še tega je treba; prav da ste se puntali. Moramo reči, da smo se prav izvrstno zabavali isti večer pri Mežnarju, ter ga pili po domače in tako seveda je pela vmes stara kranjska harmonika* da je vse škripalo. Da bi prišel do tega, da naj dam za pijačo, nisem mogel; seveda tudi nisem silil, ker meni ni za denar; le včasih sem potegnil meh in stem smo končali ta špas. |Potem sem se podal spet z g. B. G. Naj mi o-prosti njegova soproga, da sem nji potratil en večer z nje možem. Drugo jutro sem se podal ves potrt proti Issaquah, in tako tam našel vesele ljudi in se nastavil pri njih ter čakal na delo, toda moja sreča? Bil sem tam na Issaquah le par dni, nakar pri.fr-či brzojav iz Oregon City, da ko hitro mogoče naj pridem domov, da je vse navskriž; res hitel sem proti domu in res bilo je žalostno, drugo molčim za en čas.
Peter Kurnik.
It doesn’t pay to neđlect your Health j=H|jra&
če pridete domov bolni, če imate glavobol, bolečine v prsih, grlu in potem obolite za nekaj tednov?
Dr., Richterjev PAIN-EXPELLER
poznano staro domače zdravilo vas reši bolečin, ako ga takoj rabite.
Imejte vedno steklenico doma. Vsi predpisi so natisnjeni na omotu. 25c. in 50c. steklenice.
Čuvajte se ponaredb in pazite na sidro in naše ime.
I F. AD. RICHTER ô CO., 215 Pearl St., New York, N.Y. ^	1
I -,	Dr. Richterjevo Congo Pilule olajšajo. (25e. ail 50e.)
Oregon City, Ore.
Nikdo se ne bode čudil, ko prečita ta dopis, da sem moral priti zopet v Oregon City. Bilo je dne 14. marca t. 1. ko sem se podal proti Portlandu, ter tam premišljeval, kam bi se obrnil za bolj-šim kruhom. Čez nekaj časa mo-'jega premišljevanja je pridrdral vlak, katerega sem si izvolil, da me odpelje v Washington, nam-reš: Centralio, Aberden, Tacomo, Seattle, Taylor in Issaquah, ter se v zadnjem mestu vstanovil na dobro besedo rojakov, da mi preskrbijo delo. Toda smola. Pridem v Centralio, Aberdin vse je povprašalo sem le prišel skebat in mi so pripovedovali da je tu štrajk. Seveda nisem hotel igrati skeba, da bi bil tudi rajši šel na noge magari 400 mil, kakor sem že hodil 1. 1908 v Alasko. Pridem v Tacomo takoj sem se informiral o delavskih razmerah in ni mi preostajalo druzega, kot odkurit
Springfield, 111.
Prišel je dan 1. aprila, ko smo za nekaj časa odložili naše težko orodje, da si moremo odpočiti naše trudne ude, ki so težko delali za kapitalistični žep. Kapitalisti imajo svoje ude spočite in polne žepe copakov, in mi jih nimamo, baš narobe; tisti ko dela nima nič, a tisti, ki lenobo pase ima pa vsega v izobilju. Tako je božja volja!
Kar se tiče društvenih razmer, smo dobro priskrbljeni; imame 4 društva, katere spadajo k raznim Jednotam. Najboljšo srečo i-ma S. S. P. Z., namreč takole:
S.	S. P. Društvo je že delj časa nameravalo prirediti veselico in smo je tudi priredili na Velikonočni pondeljek. Kar na enkrat se zasliši znamenje v cerkvi, da baš tisti dan bo veselica v prid Slovenske cerkve. Iz tega lahko vsaki posname, kaka lepa zastop-nost je med nami. A vzlic termi smo dobro naredili; veliko copakov za blagajno, no, pa saj ima dno in smo zadovoljni, ako gre “glih za glih”, žabo za raka; o-nim drugim pa privoščimo božji blagoslov, da jim bog srečo pokaže, meni pa hrbet.
Vatikanski prijatelj.
* *
0* POZOR!!	•	POZORU
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
Slovenci v Chic ago se vabijo na
dramatično predstavo
“ROKOVNJAČI”
ki jo priredi
Slovensko Mladeniško Podporno Društvo
DAN I CA
v nedeljo dne 28. aprila
v Narodni Dvorani, na 18. cesti in Centre ulici. Začetek ob 2 uri pop.
Vstopnina 75c, 50c in 35c; za otroke 20c.
^ To je edina igra v letošni sezoni in ker bo igra popoludne vabimo tudi rojake sosednih mest. Ne bo se jm treba bati, da ne bi pravočasno prišli domov.
PO IGRI PROST A ZABAVA IN PLES.
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
4
Najstarejša slovanska tvrtka
EMIL BACHMAN
1/10 So, Centre Ive., Chicago, III.
Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najoknsneji, uri tem pa zelo zmerne cene.
Neštevilno zahval in pripoznanj jamči za pristnost in okusni izdelek naročenih potrobščla.
Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik
J. F. HALLER GKD STILISTA.
prve vrste.
Magnet pivo, mrzel in gorak prigrizek. Domači in importirani likerji.	Tel. Canal 8096.
2103 Blue Islaed Av. cor, 21.St
SVOJI K SVOJIM!
“Ali že imate gramofon? Ali i-mate slovenske gramofonske plošče? Rabite li uro, verižico, prstan ali kakoršnosibodi zlatnino in srebrnino? Vse to najdete v našem ceniku, kterega Vam pošljemo zastonj, in poštnine prosto, samo pišite ponj.”
A. J. Terbevec & Co.
Nasledniki:
Derganc, Wldetlč & Co.
1622 Arapa taoe St, Deu ver, Colo
Dobra Unijska Gos1ilna,kJer,e
4*	A
^ 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4*	4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4*
dobi
mnel in gorak prigri- ]nc O Cfactnv zek. : Pod vodstvom «>UJ« J» JidaHly
2005 Blue Island Ave.
velikâ Dvorana za drugtvene in unijske seje, in draga dvorana za koncerte, ženitve in zabave.
M. KARA
1919 So. HALSTED ST.
cor. 19. Plač*.
Vam je na razpolago pokazati svojo najbolšo zalogo
«te id
Irgoyina s novodobnim obuvalmo
Vstanovljena leta 1883
Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niskih cenah.
JOHN KLOFAT
631 Bine Island Ave., Chicago.
Druga vrata od KasparjeveBaink.
Phone: Canal 80.
H0ERBER’S CREAM 0F MALT
Martin Nemaničih
GOSTILNA
Vogal 22. in Lincoln Street
Prostgorak in mrzel prigrizek vsak dan.
H
SLOVENCI POSEČAJTE
Little Bobemio”
kjer se toči izborno impor-tiranoplzensko, Anheuser Bush in Olympia pivo. Vse vedno na čepul
Izvrstna kuhinja. Fina viaa lu smodke.
Za obilen poseč se priporoča.
CYRIL FIALA, Prop. Loomis Str. v neposredni bližini Blue Island Av. in zap. 18-ul.
TtieKonrailSchrelefCo.
Sheboygan Wis.
Varitelji najboljšega piva v sodih in steklenicah.
Edelbrau in Pilsen pivo iz naše pivovarue je najboljše.
G. A. DeWilde & Sons.
Zaloga Importiranega vina In žganja ter najboljšega brinovca.
Sheboygan,
Wls
ODVETNIK
PATENTI
GAM. STROVER
(Sobe štev 1009)
133 WASHINGTON ST. CHICAGO, ILL
Tïl, 3989 MAIN
GOSTILNA
kjer je največ zabava in najreA v Žitka za par centov a biljardne mizo na razpolago. Vae to ee doki v gostilni
John Košfček
1807 S. Centre Ave. Chicago, UL
Telefon Canal 1439.
“ The Roosevelt Salooti”
ROCK SPRINGS, WYO.
A. Justin, lastnik
in trgovec z vinom, cigarami, mrzlim pivom itd. — Se priporoča Slovencem!
(i
Slovenim Gl" Salom
V STRINGTOWN, Leadville, Colo.
e priporoča Slovencem za na irano in stanovanje.
JOE LANICH, lastnik.
NAJEMNIK & VANA,
IZDEI/OVALOA
sodovioe mineralne vode in drugih neopojnih pijač,
82—84 Fisk St. Tel. Oanal 1406
SALOGN
x lepo n rej enim ke glistam in sr», ta Schoenhofen pivo priporoča ANTON MLADIČ,
2348 Bine Island Ave. Chicago.
0-
0-
-O
-O
Delavci, širite svoje |	|
glasilo “Glas Svo- | j bode”!	I	[
I O-----------------------------O	I
O----------------------------------o
îT
j
=>
(
RAZNOIN DRUGO
wwwNmwwiwxv«»«1» i'iwh1» »w»«i»««/
1
Velikanski požar je izbruhnil v vasi Troztena na Ogrskem ter u-ničil okoli 300 hiš. Škode je poldrugi milijon. Zgorel je tudi en človek.
Izključen iz S. L. S. je bil gri-beljski župan Miko Željko, ker je pri zadnji deželnozborski volitvl kot zaupnik stranke delal za liberalca Mazzelleta.
Mati in hči sta skočili v Dravo. Iz Osjeka poročajo, da je skočila v Dravo 32 letna žena učitelja Jurija Rožiča. S seboj je potegnila svojo hčerko. Uzrok samomora ni znan.
Lady kot plesalka. Miss Flora (Sachville Wert, hči pokojnega lorda 'Sackvilleja, ki je bil angleški poslanik v Washington^ nastopi v Berolinu kot plesalka v ce li seriji klasičnih plesov. Nizozemska umetnica Phine do Nocker jo bo spremljala s petjem.
Izgon antimilitarističnega agitatorja. Iz Avstrije je izgnan u-rednik lista nemških svobodomislecev “'Severnotirolski list”, Mayer po imenu, doma iz Bavarske. To se je zgodilo po nekem javnem shodu, na katerem je Mayer hujskal proti vojski in smešil razne državne vojaške odredbe.
V Kranjski Gori se je pripetila velika nesreča. Pri nakladanju hlodov so bili nevarno poškodovani trije Zakotnikovi delavci. Na saneh so jih s planine pripeljali domov.
Deklica, ki spi. V Nettstadtu na Saksonskem je zaspala neka 18 letna deklica začetkom februvari-ja t. 1. Od takrat spi in se ne gane. Za vse imanje vplive je neob-entna. Deklica je drugače zdrava.
Žide izganjajo. Iz Petrikova poročajo, da morajo vsi Židje v Dombrovi, 7000 po številu, zapustiti svoje bivališče tekom 8 dni.
Bogat dar za Hervéja. Znani francoski antimilitarist Hervé je dobil bogat dar. Neki poročnik pehote, ki so ga Hervéjevi spisi tako prevzeli, da je izstopil iz oficirskega stanu, mu je dal pol mi-ljona v dar.
Odvetnik defravdant in požigalec. — Pobegnil je odvetnik dr, Fried iz iSlatine. Poneveril je denar svojih klijentov. Sodnija je zapečatila njegovo pisarno. Pred preiskavo pa je videla, da so pe
Frančiškan obsojen na 2 meseca ječe. V Šibeniku je bil obsojen pater Pavao Miličič, župnik v Krapnju, na 2 meseca težke ječe, ki se ne da spremeniti v globo, ker je prigovarjal in dal pomoč nekemu K. Šumeri, da se je predstavil pri volilni komisiji pri zadnjih volitvah v Dalmaciji za nekega drugega volilca, ki je že u-mrl. Šumera je obsojen na 15 dni zapora.
V Budimpešti so bile velike demonstracije za splošno in enako volilno pravico. Okoli 10,000 oseb se je volilo proti parlamentu. Ker je bil napaden policijski komisar, so policisti začeli mahati s sabljami in neki fant je bil tako močno ranjen, da so ga odpeljali v bolnišnico. Lahko ranjenih je bilo 21 oseb. — Redarji so streljali v zrak, ko so demonstrantje pobijali okna. Poslancu Hollu so ljudje spregli konje in ga med ovacijami peljali domov.
Na smrtni postelji promoviral in se poročil. Asistent na medicinski kliniki v Gradcu dr. Huber je imel promovirati sub auspiciis im-peratoris. Ker je smrtnonevamo zbolel. Promocija se je potem izvršila v njegovi sobi, v kateri je ležal na smrt bolan. Na to se je poročil s svojo zaročenko in umrl.
ITbegli kaplan. Kaplan Mihael Golob v Novi cerkvi pri Celju je> oklofutal in osuval na neki plesni veselici godca Kranjca, ker ni godel, kot so zaželeli častiti gospod. Kaplan je zdaj v preiskavi zaradi hudodelstva javnega nasilstva in prestopka lahke telesne poškodbe. Golobu pa ne diši sodni ričet, jo je pa pobrisal neznano kam. Pravijo, da je šel delat pokoro v neki samostan, kjer so pribežališča za take in enake tiče.
Drzen napad banditov. Pariško prebivalstvo pretresa težko hudodelstvo. Neki avtomobil so ustavile štiri osebe, ki so šoferju z mahanjem rut dale znamenje, da naj ustavi. Te štiri osebe so naglo pristopile in izjavile velezadovoljno: “To je, kar potrebujemo!”, nato so na šoferja oddali par strelov iz samokresov. V avtomobilu se je nahajal mlad mož ki je to početje s strahom in grozo gledal. Nato je zbežal. Tajinstveni avtomobilih roparji so oddali na bežečega nekaj strelov, ki so ga težko ranili. Zločinci so nato truplo umorjenega šoferja vrgli na cesto ter se z avtomobilom odpeljali v smeri proti Parizu. Vest o tem napadu
Zrakoplovna nezgoda. Na letališču v Etampesu na Francoskem je 181etna letalna učenka Benard padla z zrakoplovom vred iz višine 30 m na tla in je na mestu o-bležala mrtva.
Železniška nesreča se je pripetila dne 13. z. m. pri Krakovu kjer sta trčila skupaj dva Adaka. Mrtvih je 10 oseb in okoli 50 ranjenih. Mrtva sta tudi oha strojevodja.
čati zlomljeni. Odvetnik je odnesel vse najboljše reči in znaki sot se je ^jja komaj raznesla, ko je bili tu, da je hotel zažgati.	™	’	'
Na Skaderskem jezeru, ki je 48
prišla zopet vest o novem hudodelstvu. Avtomobilni roparji so
Lorimer — obdrži svojo senatorsko togo.
Washington. — Senatni komite, ki je “preiskoval” umazano Lorimerovo zadevo, se je izrekel za švindlarije istega in ga v vseh ozirih oprostil. Pet od senatorjev se je izjavilo, da, če so se tudi godile “kake” goljufije pri izvolitvi Lorimer ja, “on” zato ni vedel in torej ne more biti odgovoren.
In k tej modrosti senatorjev nimamo i mi nič več za pristaviti!
Republika v Tibetu.
Kalkuta, Tibet. — Poročila iz Gyangce, Tibet, poročajo, da so Kitajci v Lhasa, glavnem mestu Tiheta in sedež Dalai-Lama (papeža), — zrevoltirali — in proglasili republiko. Uradniki so si dali vsi kite porezati. Mnogo njih nosi cilindre in frake. Tibetanci so se pa “novotarije” vstavili in groze z masakriranjem Kitajcev. Boji okoli Lhasa so na dnevnem redu.
Princ poročil judinjo.
Dunaj, Avstrija. — Princ E-gon Alexander von Hohenlohe-Waldenhurg, se je vsem svojim dednim pravicam do. prestola avstrijskega odrekel samo radi tega, da lahko poroči neko judinjo, po imenu Freund. Gospa Freund je ločena od svojega moža odvetnika. Princ ho 33 let star in je pregatni poročnik v rezervu avst. ogrske marine.
Interesanta odločitev.
Philadelphia, Pa. Interesantno odločitev je izdal tukajšnji policijski sodnik McFarland. Pet Italijanov je bilo v zadnji nedeljski raciji aretiranih, ker so bili najdeni pri igranju kart za denar in v sobi pili pivoi katerega so imele kar tri zaboje. Ko so pred sodni ka pripeljali vjete Lahe, je leta izjavil: “Ujeti so prosti. Ne le samo, da so bile aretacije nepostav-ne, temveč tudi zato. ker so se zgodile na nedeljo. Če hočete ljudi zapirati, pridite prej sem in vzemite prijemne zapovedbe. A-
ZA KRATEK ČAS.
Fajmošter Jaka vidi v blatu na cesti otroke, ki se igrajo. Da vidi kaj počno stopi bliže in vpraša najstarejšega:
“No Mihec, kaj pa delate?” Mihec: “Cerkev, gospod.”
F. J.: “ Aha, aha. Kaj pa al-tar, ali boste altar tudi naredili?” Mihec: ‘ ‘ Tudi, gospod!
F. J.: “Aha, aha; kaj pa prižnico, ali bo prižnica tudi?” Mihec: “Tudi, gospod!”
F. J.: “Kaj pa fajmošter; ali boste fajmoštra tudi naredili?” Mihe»: “Tud' če nam bo kaj blata ostalo.
Priprava za spoved.
Ljudskošolski učenec piše na papir svoje grehe, katerih se obtoži pri velikonočni spovedi.
Mati: Kaj pišeš?
Deček: Grehe.
Mati: Le pazi, da katerega ne spustiš; vse moraš povedati pri spovedi.
Deček: Pa če katerega pozabim?
Mati: Boš imel velik greh in k obhajilu ne smeš.
Deček: gleda na papir, kjer je zapisal, da je jemal materi sladkor, cvebe, Špeh itd. — kar vsklik-ne: Mama, da kaj ne pozabim, porečem, da sem ti “kradel” — jestvine.
Glas Svobode stane $2.00 na leto.

sm
1 NE ZAMENJAJTE! NE POZABITE! I
DA JE
| MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
v Ljubljani, Prešernova ul. 3. Kranjsko
največja in najvarnejša slovenska hranilnica.
Prometa koncem, leta 1910 565.5 milijonov kron.
Stanje hranilnih vlog
41 milijonov kron.
Rezervni zaklad
1 milijon 200 tisoč kron.
»SESTOJE E! 4/4%2SE!«!EIISi
Za vloge jamči rezervni zaklad hranilnice in mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in z vso davčno močjo v vrednosti 50 milijonov kron. Poslovanje nadzoruje
c. kr. deželna vlada.
Denar pošiljajte po pošt* a-li kaki zanesljivi tanki Pri banki zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na ‘'MeStOO hranilnico ljubljansko v Ljubljani” in ne v kako drugo manivarno “špar-kaso” Nam pa takoj pišite, P° kateri banki dobimo za Vas denar. SVOJ NASLOV NAM PIŠITE RAZLOČNO IN NATANČNO
Vsak slovenski delavec naj čita “GLAS SVOBODE”
km dolgo in 6 km široko, so do slej plavile samo italijanske ladje. Sedaj je pa Avstro-Ogrska priglasila svojo staro pravico iu hoče tu di na tem jezeru napraviti plovbe s svojimi ladjami ter tako dobiti večji vpliv V Albaniji in na Balkanu.
Na zagrebaškem vseučilišču bo
učil splošno državno pravo Slovenec dr. Bogumil iVošnjak. To je že tretje vseučilišče, kjer imajo Slovenci svoje docente. Ravno to pa Nemce najbolj peče, ker bo s tem dokazano, da imajo Slovenci dovolj sposobnih mož za slovensko vseučilišče.
Odobravale atentat na italijanskega kralja. V Zadru so prijeli dve Italijanki, ki sta javno odo bravali atentat na italijanskega kralja ter obžalovali, da ni uspel Ena se imenuje Angela Lodra i,1 Milana, druga Ada Cozzi iz Florence.
Velika nesreča na Hochschnee-bergu pri Dunaju. 25. m. m. so na
pravili na snežnike v raško gorovje izlet. Na Hochschneebergu pa je opoldne plaz prehitel 11 o-seb, rešila se je le ena gospa, ki je o pravem času odbežala, drugo je vse podsulo in zadušilo, oziroma so zmrznili v noči, ker jih nišo mogli še isti dan rešiti.
Nasledki žganja. Juri Permozar iz Predoslej je v svoji bajti kartal z nekim postopačem Blažem Trojarjem iz Železnikov. Pila sta žganje. Nasledek je bil boj. Permozar je Trojarja obrcal, vrgel iz bajte in ga udaril s polenom po glavi. Zjutraj so dobili Trojarja mrtvega pred bajto. Permozarja so orožniki odvedli v zapor.
Ponarejevalci denarja na Ru munskem in Bolgarskem. Kakor naznanjajo iz Bukarešta, so prišli ha sled ponarejevalcem denarja. Vodja ponarejevalcev je neki risar Bankov; prijeli so tudi neke-
namreč ukradli avtomobil in so n-morili v Chantilly blagajnika zavoda “Société Générale” ter so nato z uropanim denarjem izginili. — Zločinci so v Asnieresu stopili na vlak, ki je počasi vozil mî-* mo, ter so v tunelu pred postajo Saint-Lazare zopet izstopili. U-kradeni avtomobil so kar pustili na cedilu. Ušle d roparskih napadov v Montgeronu in v Chantilly hoče ministerski predsednik Poincaré ministerskemu svetu predložiti odredbe za pooštrenje var nostne službe.
Slovenski rudokop v Nemčiji,
naš rojak, nam piše gledé na štrajk v nemških premogokopih, da jih je štrajkalo do 18. m. m. 230,000. Gospodarji in uradniki so priganjali na vse načine delavce na delo. Pošiljali so dopisnice., da kdor do 16. m. m. ne pride na delo, bo vsak izbrisan. To ni nič pomagalo. Rudarji so vrnili dopisnice. “Betriebsfiihrerji” so poslan li potem pismene odpovedi, ]jri-poročene, ali pismonoše so jih nesli nazaj. Prišlo je tudi do spopadov med štrajkujocimi in onimi, ki delajo. Policajev, orožnikov in vojakov je vse polno, to vse plačajo posestniki rovov, ali to ne stane nič, ali ubogemu rudarju zvišati plačo za par fenigov, to pa stane preVeč ! Hrana in vse je drago. Od zaslužka morajo vedno več plačevati. Od meseca julija 1911. do marca 1912. je plačal dopisnik 46 mark. Hrano in stanovanje n>ora plačati samski delavec mesečno 60—65 mark. — Klerikalna zalega je delala škandal, namreč mi zahtevamo 15 do sto od 1 marke večji zaslužek, ako zasluži namreč kdo -5 mark na šihtu. dobi plačano 5 mark 75 fenigov, ako zasluži 6 mark. dobi 6 mark 90 fenigov itd. Klerikalci niso hoteli štrajkati vkljub soc. demokratom in poljskemu društvu ; za-
restantje so prosti.’
Počasen napredek.
Skoro neverjetno je kako poča si nekateri ljudje v nekaterih nai činih napredujejo. Praznoverje predsodek in lenoba zadržujejo ljudstvo. Kako malo vedo o lastnem telesu, o dobrih in slabih navadah! Nekateri dobro vedo, da jim škodijo, pa se le istih ne izognejo. Znati bi pa tudi morali kako se škoda poravna hitro. -Najškodljivejša navada je pre veliko zavživanje pijače in druge hrane. Če hočete povrniti moč in zdravje oslabelemu želodcu in črevam, rabite le Trinerjeve Ameriško zdravilno grenko vino. Isto odstrani vse škodljive stvari iz prebavnega sistema, ojači drob prepreči bolezen in regulira delovanje vseh organov. Isto se naj bi rabilo pri vseh boleznih želodca, črev in jeter. U lekarnah. Jos. Triner, 1333 — 1339 S. Ashland Ave., Chieago, 111..
Denar pošiljamo v domovino.
Po sledečih cenah:
ga bančnega uradnika Uilkno, ki, to pa so odstopili zapeljani delav-je sežgal bankovcev za, 300,000' ei od klerikalnega “Gewerks-Ue-frankov, predno so preiskali nje-I reina” v celih množicah in so
govo stanovanje.
! štrajkali.
$10.35 			 K. 50
$20.50 			 K. 100
$30.85 			 K. 150
$41.00 			 K. 200
$61.50 			 K. 300
$102.50 			 K. 500
$204.50 			 K. 100C
$1020.00 			 K. 500C
S temi cenami so vračunjeni vsi	
stroški.
PRODAJAMO ŠIFKARTE v domovino in obratno
MENJAMO DENAR.
Govorimo slovenski.
Kaspar State Bani
1900 Blue Island ave., Chicago, 111
ZASTONJ
MOŽEM
50.000 KNJIŽIC
V DAR LJUDEM.
Vjota Knjižica je -Vredna £IO.oo -VsaKemu bolnemu člotleKu.
Mi želimo, da vsaki bolni človek piše po našo urejeno zdravilno knjižico. Ona knjižica svetuje v poljudnem jeziku, kako da se doma vpešno zdravi: Sifili* ali zastrupliena kri, slabotni život, zgubitek moči, revmatizem in trganje v kosteh, spolne bolezni, kakor tudi bolezni v želodcu, na vranci, ledvicah in v mehurju. Ako ste zgubili nado in ako vam priseda zabadavo denar dajati, tako pišite po ono zdravilno knjižico, katero vam nemidoma pošlemo in bodite uverjeni da o-zdravite Na tisoče ljudi je ozdravilo po navodilu te prekoristne knjižice Ona vsebuje znanost, ktero bi moral znati vsaki človek Zapominite si, da se ona knjižica razpošilja popolnoma brezplačno, ter tudi mi plačamo poštnino Izpolnite dolenji odrezek in ga nam poš ite in mi vam pošljemo popolnoma brezplačno ono knjižico.
IZPOLNITE ODREZEK SE DANES IN POSLITE GA NAM.
Dr. JOS. LISTER & CO., Aus. 708 Northwestern Bldg. ; 22 FiithAve., Chicag, 111.
tako	" ^ene zanima ponudba, s kojo pošiljate brezplačno zdravilno knjižico, ter vaj prosim, da mi jo
Ime....................................................................
Pošta.
Država.
DIO
• ©©©#©•©©©©<
©©©•©•©©©©•©i
f TUJA SLABOST.
© ■
©
©

Nekatere osebe napade mnogokrat slabost, katere izvira ne vedo. Pride neda-doma, brez vsakih znakov in stori ljudi nezmožne za delo. Ta tuja slabost se pripisuje skoro vedno neredni prebavi. Počuti se v želodcu, jetrih ali črevesju, v slabi krvi in nervoznosti. Take osebe mnogokrat poskušajo razna zdravila, močne pijače, toda vedno brez vspeba. Kar oni rabijo, je ono veliko zdravilo, ki deluje v vseh prebavnih organih, in ki	„
IZČISTI CELO TELO,
DA ZDRAVO KRI,
VREDI PREBAVO.
>5-9»-	Ta pripomoček, ki se naj zavživa pri vseh članih družine in katero bi moral
© tudi Ti vedno rabiti v vseh slučajih slabega počutja, je veleznano:	m
8 Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. S
• — .................... —'	•
To naravno zdravilo, sestavljeno iz grenkih želišč in rdečega vina, ima velik
delokrog, zato ker tako uspešno deluje v vseh neprilikah prebavnih organov katere so vendar fundament zdravju. Moral bi rabiti to zdravilo v
S
©
JOSEPH TBINBB’8
rtER V/J
REGISTERS»
boleznih želodca in črevesja, zabasanosti in spolovil, ponavljajočemu glavobolu, revmatičnih napadih, nevralžiji in nervoznosti, mnogih ženskih boleznih, slabem počutku po jedi, težkem spuščanju vetrov
m
in vseh boleznih, kjer se pokaže zguba teka in simptoni slabosti. V lekarnah,
JOS. TRINER
1333-1339 So. Ashland Ave.	Chicago, 111.
© ©••© ©••©©© © •©•©•©©©•©©•© i
Poroka po pomoti.
Slika iz amerikanskega življenja.
Poljski spisal H. Sienkiewicz. Posl. Podravski.
Slučaj, ki mi je služil za predmet današnje slike, se je pripetil bržkone v kakem amerikanskem mestu. Ali se je pripetil na vsho-du, ali na zahodu, tega nisem mogel poizvedeti; sicer pa, slutim, da to nikomur ni dosti mar. Moj goče, da se je nekak amerikanski ali nemški novelist že okoristil poprej s tem predmetom, kar pa mora biti takisto vsejedno čitatelju, kakor tudi vprašanje, tičoče se kraja te dogodbe.
Okoristivši se s pisateljsko svobodo, povem ta dogodek, kakor bi se bil pripetil v Kaliforniji; pri tem pa se tudi potrudim, podati nekoliko karakterističnih črt iz tamkajšnjega malomestnega življenja.
Pripetilo se je, da so pred peti mi ali šestimi leti v mejni grofiji Mariposa iznašli vrelce nafte. 0-gromen dobiček, kakoršnega tak sni vrelci donašajo v Nevadi in v drugih državah, je pripravil takoj nekoliko podjetnikov, da so stopili v družbo, katere namen je bil: okoristiti se s to iznajdbo. — Pripeljali so različne stroje, se salke, vzdigalke, lestve, sode in sodčke, svedre in kotle: postavili so hiše za delavce ter krstili ta kraj z imenom Struck Oil, in čez nekaj časa je v prazni okolici brez ljudij, v kateri so pred letom bivali zgolj “kujotje”, nastala naselbina, obstoječa iz nekoliko hiš, v katerih je stanovalo ne koliko stotin delavcev. Dve leti pozneje se je Struck Oil že imenovalo — ¡Struck ¡Oil City. Bilo pa je to tudi zares “city” (mesto) v pravem®pomenu te besede. Opo zarjam vas na to, da je stanoval že čevljar, krojač, tesar, kovač, mesar in zdravnik Francoz, ki je’ ob svojem času v Franciji bril lju di, sicer pa je bil kaj “učen” in neškodljiv človek, kar je za ame-rikanskaga zdravnika dovolj mno go.
Zdravnik, kakor se najpogosteje dogaja v malih mestih, je imel ob enem tudi lekarno in pošto ; imel je torej trojni opravek. Bil pa je tudi takisto neškodljiv lekarnar kakor zdravnik, kajti v njegovi lekarni je bilo moči dobiti samo dvoje zdravil, sladkorni si rup in “leroe”. Ta tihi in nežni starček je navadno govoril svo-* jim pacijentom:
“Ne bojte se mojih zdravil. Navajen sem, kakor prirejam bolni ku zdravilo, da tudi sam pgvžijem takšno porcijo, kajti mislim si, da ako meni zdravemu ne škoduje, ne bo škodovalo tudi bolniku. Ali mar temu ni tako?”
“Resnica!” so odgovarjali pomirjeni bivalci, katerim niti ni prišlo v glavo, da dolžnost zdravnika je: ne le zgolj ne škodovati bolniku, marveč mu tudi pomagati.
Gospod Dasoville — tako se je imenoval zdravnik — je verjel zlasti v čudovito moč “leroe”. — (Večkrat je na “mitingah*’ snel klobuk z glave in, obrnivši se k občinstvu, dejal:	“Gospodje in
gospe! Prepričajte se sami, kaj je to “leroa.”! Imam že sedemdeset let; sedaj je temu že štirideset let, kar rabim vsaki dan “leroo” in glejte: niti jednega sivega lasu nimam na glavi.
Gospodje in gospe bi mu bili lahko odvrnili, da zdravnik lahko ni imel nikakega sivega lasu na glavi, ker sploh ni imel nobenega kajti glava mu je bila gola kakor trebuh svetilnice. Ker pa takšne opombe ne bi nič hasnile naraščaju Struck Oil City, torej jih tudi nihče ni delal.
Med tem je ¡Struck Oil City ra stlo. Po preteku dveh let so napeljali vanj panogo železniške proge. Mesto je že imelo svoje uradnike. Zdravnik, kateri je bil splošno priljubljen, je postal kot pred-stavitelj razumništva sodnik; čevljar, poljski žid, Mister Devis je postal “šerif”, to je načelnik policije, katera je štela samo jednega člena, namreč “šerifa”; pozi dali so šolo, katere vodstvo je pre vzela nalašč tjekaj poklicani» “School Madam”, predvečna devica, kateri je nagajal revmatizem ; končno so postavili prvi hotel pod imenom “United States Hotel”.
Pa tudi “business” je postal zelo živahen. Izvoz nafte je prinašal gotov dobiček. Opazili so, da je “mister” Devis zapovedal, postaviti pred svojo štacuno steklene razstavo, podobno onim, kakoršno zalšajo čevljarske štacune v San Francisco. Na sledečem “mitin gu” so bivalci gospoda Devisa javno zahvalili za ta “novi okras mesta”, na kar je Mister Devis skromno odgovarjal:	“Thank
you! thank you! Oj weg!”
Kjer pa je sodnik in načelnik policije, ondi se dobé tudi pravde. To pa zahteva pisanja in papirja na kar je na voglu Cujotesstreeta nastalo “ stationery ”_, t. j. skladišče papirja, v katerem so se prodajali tudi politiški dnevniki in karikature, predstavljajoče Granta v podobi dečka, ki molze kravo, kar bi imelo pomeniti Zjedinjene Države. Služba načelnika policije mu ni zabranjala prodaje podobnih slik, to ne spada v področje policije.
Toda s tem še ni bil dosežen konec. Amerikansko mesto ne more prebiti brez časopisa, torej po preteku drugega leta je nastal časopis pod naslovom “Saturday Weekly Review” (ISobotni tedenski pregled), ki je štel toliko na ročnikov, kolikor je štelo Struck Oil City prebivalcev. Urednik te ga časopisa je bil ob enem njega izdajatelj, tiskar, upravnik in ra» naševalec. Ta poslednji opravek mu je bil tem lažji, ker je imel krave ter je moral vsako jutro nositi mleko po hišah. To ga tudi ni oviralo, pisati uvodne politične članke, ki so se pričenjali z besedami: “Ako bi se ravnal naš podli predsednik Zjedinjenih Držav po svetu, kateri smo mu podelili v poslednji številki itd.”
Kakor vidimo, ni manjkal^ to rej ničesar v blagoslovljenem Struck Oil City. Vrhu tega, ker se rudokopi, ukvarjajoči se s pridobivanjem nafte, ne odlikujejo ni z nasiljem, niti s surovimi običaji, ki so navadno lastni iskate-ljem zlata, bilo je tudi v mestu vse mirno. Nihče nikogar ni pobil o “lynchu” ni bilo niti slišati p življenje je teklo mirno, jeden dan je bil podoben drugemu, ka kor dve kapljici vode. Zarano se je vsakdo vkvarjal s svojim “businessem”, zvečer pa so požigali smeti na ulici, in ako ni bilo mitinga, so šli spat z zavestjo, da drugi dan na večer bodo znovič žgali smeti.
Jedina skrb “šerifova” je bila ta, da ni mogel odvaditi prebivalce streljanja divjih gosij, ki so zvečer letale nad mestom. “Mestno pravo zabran j a streljati na u-licah. Ako bi bilo to kako garje-vo gnezdice, nu, ne rekel bi; toda v tako yelikem mestu pif! paf! pif! paf! to je zelo odurno.”
Prebivalci so ga poslušali, kimali z glavami, odgovarjali “o yes”, toda ko so se zvečer na ru-dastem nebu pojavili beli in črni trakovi, ki so se vlekli z gorovja nad ocean, je vsakdo pozabil na to svojo obljubo, pograbil karabin, in streljanje se je pričelo znovič.
Gospod Devis je mogel res vsakega krivca pognati k sodniku, m sodnik mu je mogel naložiti globo v denarju, toda ni bilo treba pozabiti, da krivci so bili ob enem v slučaju bolezni pacijenti zdravnika, v slučaju raztrganih erev-ljev pa gostje šerifa, in ker roka roko umije, torej tudi roka roki ne dela krivice.
'Bilo je torej v -Struck Oil City mirno kakor v nebesih; toda na-krat je napočil konec teh lepih dnevov.
Med barantelcem in barantelko se je pričelo smrtno sovraštvo.
Tu mi je treba še pojasniti, kaj so v Ameriki tako imenovani “groceri”. “Groceri” ali “gro-cerna” je štacuna, v kateri se prodaja vse. Tam je moči dobiti moke, klobuk, smodke, metlo, gumbe, riža, sardin, srajc, slanine, semen, jopičev, gat, cilindrov za svetilnice, sekir, saharov, pladni-kov, papirnatih ovratnikov, posušenih rib, skratka vsega, kar more človek potrebovati. Iz početka je bila samo jedna takšna štacuna v Struck Oil City. Imel jo je Nemec, z imenom Hans Kasche. Bil je to nekak flegmatičen Nemec, rojen v Prusiji; štel je pet in trideset let in imel izbuljene o-či; ni bil debel, pač pa dobro rejen; hodil je zmerom brez jopiča, a-pipe nikdar ni del iz ust. Angleški je znal toliko, kolikor je to zahteval njegov “business”, niti trohice več. Trgovina pa se mu je
dobro obnesla, da so govorili čez nekaj let v Štručk Oil City, da je bil “vreden” nekoliko tisoč dolarjev.
Nakrat pa se je pojavila ondi druga štacuna (grocerna).
In čudna reč! Prvo je imel v rokah Nemec, drugo je osnovala Nemka. Kunegunde und Eduard, Eduard und Kunegunde! In precej na to se je pričela med obema strankama vojna, začela se radi tega, ker je gospodičina Neumen, ali kakor se je sama imenovala “Niumen”, dala na pozdravilnem “lunehu” gibanice pečene iz moke, pomešane s sodo in galunom-Bila bi s tem škodovala največ sama sebi v očeh prebivalcev, ako bi ne bila sama trdila ter se skli-čavala na priče, ker njena moka še ni bila odložena z voza, da je kupila to moko od Hansa Kasche. Iz tega je toraj sledilo, da je Hans Kasche nevošljivec in ničemnik. ki je takoj iz početka hotel ugonobiti svojo tekmovalko v javnosti. 'Sicer pa je bilo moči slutiti že naprej, da bosta obe štacuni tekmovali med seboj, toda nihče tega ni slutil, da se to tekmovanje spremeni v takšno strašno sovra štvo. To sovraštvo je dospelo kmalu celo do te stopnje, da je Hans sežigal smetje samo takrat, ko je pihal veter v štacuno njegove nasprotnice; nasprotnica pa tudi Hansa ni imenovala drugače nego “Dočmen” (Nemec), kar pa je ta smatral za najhujše razžalje-nje. Prebivalci so se iz početka smejali obema, a to tem več, ker nihče od nju ni znal angleški; polagoma pa sta radi vsakdanjih do tik s štacunami nastali v mestu dve stranki Hansistov in Neuma nistov, kateri sta jeli zreti druga na drugo s krvavim očesom, kar je moglo škodovati sreči in miru ljudovlade -Štručk Oil City ter privesti za bodočnost grozne ho matije. Globokomisleči politik gospod Devis se je torej trudil o-zdravljati zlo pri viru; prizadeval si je spraviti Nemko z Nemcem. ¡Večkrat se je pripetilo, da je obstal na sredi ulice ter jima govoril v njunem materinem jeziku.
“Nu, čemu ta prepir? Ali si mar ne kupujeta črevljev pri jednem črevljarju? iSedaj imam v zalogi takšne, da boljših ni dobiti v vsem San Francisco”.
“¡Čemu hvaliti črevlje pred njim, ki bo v kratkem hodil bos,” mu seže urno v besedo gospodič na Neuman.
“Jaz si ne delam kredita z nogami,” odvrne hladnokrvno Hans.
A treba je vedeti, da gospa Neuman, dasi Nemka, je imela za res zale noge, radi česar so takšne opomnje napolnovale njeno srce s smrtnim sovraštvom.
V mestu sta obe stranki jeli že na mitingah rešetavati spor Han sa in gospodične Neuman; ker pa v Ameriki pri razporu z žensko nihče ne najde pravice, radi tega se je večina nagnila na stran gospodične Neuman.
Kmalu je Hans zapazil, da se njegova štacuna komaj še spla čuje.
Pa tudi gospodična. Neuman se ni mogla pohvaliti z barantijo, kajti vse ženske v mestu so bile na strani Hansa; zapazile so bile namreč, da imajo njih možje pre pogostoma opravek pri zali Nem ki in da se ob času vsakega o pravka mude pri njej predolgo.
Kadar ni bilo nikogar v štacuni, sta Hans in gospodična Nem man stopila na prag drug proti drugemu, ter gledala srpo drug drugega. Takrat je gospodična Neuman popevala po napevu pesmi “mein lieber Augustin:”
“Dočmen, Dočmen, Do-Dočmen Do-Dočmen — men!”
“Kaj jaz morem storiti?” si je mislil Hans. “Imam zastrupljeno pšenico za podgane, kaj ko bi ž njo zastrupil njene kokoši? Ne! Obsodijo me v,globo. Toda že vem, kaj napravim.”
In zvečer je gospodična Neuman na veliko svoje začudenje zapazila gospoda Hansa, nosečega skupaj povezke divjih solnčnic, iz katerih je delal nekako stezico pod zamreženim oknom kleti. — “Radovedna sem, kaj bo iz tega,” si je mislila. “Gotovo snuje kaj zoper mene!’ Med tem se je stemnilo. Gospod Hans je naložil stebla solnčnic v dve vrsti tako, da je samo na sredi ostal prost vhod do okna kleti; na to je prinesel še nekak predmet, pokrit s platnom, obrnil se s hrbtom proti gospodični Neuman, platno od onega taj-nostnega predmeta odtegnil in ga
pokril s peresi od solčnic, končno pa se je približal k zidu ter jel pisati na njem neke črke.
Gospodična Neuman je kar sa-hnela radovednosti.
(Dalje prihodnjič.)
Starost zemlje.
V francoski družbi za zvezdo-slovje je sedaj Jean Bolfer poročal o njegovih preizkavanjih, ki gredo na to, da dobi nove podatke o starosti zemlje. Po računu u-čenjaka je bila starost zemlje od geologov, ki so bili v tem vprašanju do sedaj merodajni, izvanredno zelo podcenjena. — Do sedaj znanstveno zastopana hipoteza ceni starost zemlje na malo več, kot 100 milijonov let, medtem, ko je raziskava Bolferja dognala, da se mora tudi več kot sedemkratno večje časovno razdalje, smatrati še vedno za skromen in zmeren račun. Raziskavanje se upira na preiskavo kamenja, pri čemur je vzel za podlago za približnji račun vsebino heliuma. Pri tem se je pokazalo, da mora pri eni pre-skušnji kamenja iz poznejše tret-jetvorne dobe računati starost najmanje na 8 milijonov let. Preiskava eocenskih pečin iz pričetka tretjetvorne dobe, kaže računska metoda 31 miljonov let, preskuš-nja iz premogove dobe 150 milijonov in eksemplari iz* primitivnih (iz ognja stvarjene pečine) kažejo celo na starost 710 milijonov let.
Slovencem in Hrvatom se priporoča kot domač vinotržeč
STEVE JAKŠE,
izdelovalec in prodajalec vina na debelo. Se priporoča za obila naročila ! Naslov:
STEVE JAKŠE,
Box 657	Crockett, Cal.
Edino pristni
Električni Obliž
(Plaster)
izdeluje in rredaja
LODIS SCHEFFEL, It Im r
vogal 20 cesta in Bine Island ulica.
Ni baljšega sredstva proti bole čini. Poskusite ga!
"I
Î
RMlBOiD mm BAR
2245 Larimer St. Denver, Colo
Slovencem se priporočava kot do bra domača salunarja.
Louis Prosek in Joe Fischlin
COLORADO COLUMBINE BREWING CO.
Domača pivovarna. Slovenci, podpirajte domačo industrijo!
JOE GOLOB.
predsed., blagajnik in upravitelj. URAD: 103 Harrison ave.,
LEADVILLE, COLO
“NARODNA DVORANA” in NARODNI SLOVANSKI SALOON
4837-43 Washington St., DENVER, COLO.
Vedno domače dobro vino, likerji i cigare.
Vai Slovani ae zbirajo v tem talonu!
Za obisk se priporoča
JOHN PREDOVICH, laitilk
Eagle IBeir
117 East Northern ave., Pueblo, Colo. Vedno za dobiti Walterjevo sveže pivo; dobro domače žganje in pristno vino in raznovrstne smotke. Slovenci obiskujte najul RUDOLF KARLINGER
& JOS. ZAKRAJŠEK, lastnika.
Rojakom v San Francisco, Oal., in slovenskim potnikom se priporoča
(LAIBACH
JOHN KUKAR, imitelj.
461 Fourth St. San Francisco, Cal
Telef Douglas 5049 Telef . Home J2436
0000000000000000000000
i LOUIS ROBSELl
o
o
o
o
o
Slovensko-hrvaški
SALOON
o
o
o
o
o
o	o
O	Vedno	sveže	pivo,	izvrstno	O
O	žganje	in	pristno	domača	vina.	©
O	O
O	460 Grand ave.	O
§	KENOSHA, WIS.	§
O	Telefon 1199	O
O	O
0000000000000000000000
Zdravljenje v 5 dneh iSK
IN BOLEČIN.
Ozdravim vsacega, kdor trpi na Varicoceli, Structuri; dalje ozdravim nalezljivo zastrupljenje, živčno nezmožnost, vodenico in bolezni tičočich se moških.
Popravite Vaše zdravje.
Ozdravim pozitivno želodec, pljuča, ledice in neprilike v jetrih.
(Za neuspešno zdravljenje ni treba plačati.)
TAJNE MOŠKE
BOLEZNI
ZGUBA NAGONA,BOlEZ-IV LEDICAH IN JETRIH
zdravim hitro za stalno in tajno. Živčene onemoglost i( slabost, na. por, zastrupljenje in zguba vode.
PLJUČA
naduho, Bronchitis. srčne bolezni in pljučne [ zdravim po moji najno- i, vejši metodi.
ZASTRUPLJENJE KRVI
in vseh drugih kožnih bolezni, kakor prtšče, lucije, onemoglost itd.
ŽENSKE
BOLEZNI
beli tok, bolečine v oza-ture. garje, otekline, podju in druge organske bolezni zdravim za stalno.
Preiskovanje brezplačne. Govorimo slovensko
DR. ZINS, 183 Shgg^S; Chicago
Odprto od 8 tj -Jtra] do 8 zvečer. Ob nedeljah od 8 z j utr. do 4 oop.
Pilsen Auditorium
Restavracija in Bufé
JOS. FALTA, lastnik
1657-61 Blue Island Ave.. Chicago.
Najvoćje dvorane na zapadni strani Ćhlcage-
Importiran Pilsner, Anheuser-Bush, Michelob in .‘r'—■•* -.rvedno na čepu. Importiran* vina in cigare.
TELEFON CANAL 42S0.
^“emu pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati svote, mo-
foče še popolnoma zdrave zobe?
’usti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji oeni napravi
Dr. B. K. Šimonek
Zobozdravnik.
544 BLUE ISLAND ATE. CHICAGO, ILL.
Telefon Canal 2127,
g Pijte najboljše piro
ï
n
^ Peter Schoenhofen Brewing Co,
PHONE: CANAL 9
CHICAGO, ILL.
Gotov denar
Hranilna vloga v tej banki je varno uložen denar, ki nosi 3% obresti ni ga lahko dvignete kedBr hočete.
INDUSTRIALSAVINGSBANK
2007 BLUEISLAND AVENUE.
Odprto ob sobotah večer od 6. do 8. urete.
Safety Deposit predali po £3.00 na leto.
22 let v biznesu.
NIZKE CENE
1. Floor	II. Floor	lil. Floor
Volneno blago	Ženske suknje	Pohištvo
Svila Trakovi	Ženske obleke	Peči
Kalilko Uzorci	Ženske vestjo	Kovčegi
Flanela Čevlji	Ženske kiklje	Preproge
Platno Obleki	Ženska kožuhovina	Zastori
Zastori	Ženske jopici	Otročji go-carts
Belo blago	Otročje obleke	in vožički
Sipodnje perilo	Otročje suknje	Pokrivala
Moško perilo	Otročje pokrivala	Podobe
Robčki	Muslinovo spodnjo pe-	Refrigeratorji
Rokavice	rilo	Kofrl
Mošnje	Robci	Grocerija
Perfume	Naprsniki	Mesnica
Zlatnina	Albuni itd.	
Všitja	Ženski klobuki	
Okraski	Muzi kal i je	
Mešano blago		
	Basement	
Glažuta	Pisalni papir	Igrače
Porcelan	Pleskarsko blago	Bicikll
Svetilke	Importirana glažuta	in Tricikli
Lesena roba	namizno posodje	Sanke
Noži	Srebrnina	
Iste lahko zamenite v kateremkoli predmet v vrednosti do $3.00.
departmentu za katerikoli