NAROČNINA ZA JVGOSLA-VllO ČETRTLETNO DIN 15* CELOLETNO DIN 60/ZA INOZEMSTVO 1E DODATI POŠTNINO/ OCLAJIPO cenikv/ posamezna Jtevilka po din• 150, POŠT. ČEK. RAČ. 13.188 VREDNliTVOlN*VPRAVA vvčiteluki tiskarni/ ROKOPISI SE NE -VRA-''CAIO/ANONIMNIDO-. *PlSl • SE • NE * PRIOBČV ~ k 1E10/P0}TNINA*PLA-W XANA V-GOTOVINI TELEFON ŠTEV. 90«. LETO V. LJUBLJANA, 22. JANUARJA 1927. STEV. 4. Železni obroč. Z matematično natančnostjo se izpolnjujejo naše napovedi, nana* šajoče se na zunanjepolitično kon* stelacijo naše zemlje. Za naše od* krite besede smo želi sovraštvo in često celo grenke očitke s strani onih, od katerih smo to najmanje pričakovali. Oporekali so nam, da smo pesimisti, nemirni elementi in da gledamo na vse prečrno. Nako* pali smo si smrtno sovraštvo več* nega zunanjega ministra in zbog našega Katonstva prišli do prelo* ma, ko so nas razpustili in razgnali, ker smo napovedovali to, kar je danes postalo po besedah bridka resnica. Dočim so naši ministri sejali in razpravljali o predlogu diplomata brez patosa in fraz, da bi li Orjuno razpustili ali ne, so taisti zavezniki, na ljubo katerih se je gazil na pre* sramoten način zakon, kovali za* vere proti naši zemlji in skovali obroč, ki jo je pričel že tako tesno oklepati, da so to občutili i sicer neobčutni bogovi v Žuti kuči. Mi* nistri so Orjuno razpustili in dali obmejnim' stražam najstrožji nalog, da z orožjem v roki preprečijo na« daljne veze Orjunašev z neodreše* nimi brati. Italijani pa so v zahvalo podvojili svoje prijateljsko delo in podarili blagi Jugoslaviji na dan osme obletnice 1. decembra 1918. železno krono, ki grozi udušiti v kratkem njo in njeno deco. Italijansko * albanski pakt je danes gotova stvar. Italijanski ge* nerali že pregledujejo komunika* cije, zgrajene predčasno po Alba* niji, če odgovarjajo danim nalo* gam. Člani laškega generalnega šta* ba se že šetajo po Tirani in v Dra* ču iščejo prvi caporetski »kvartir* macherji« stan za prihajajoče no* vorimske legije, ki bodo udarile po prastari Emilejski cesti v srce Bal* kana in od tam na Jug in Sever, da si podajo roke s trupami, prodira* jočimi preko Karantanije v Pano* ni j o. Vprašanje najkrajšega Taz* dobja je &e samo dan, ko bo zad* njič zavihral na meji Škipetarije barjak neodvisne Albanije in od* stopil katarko ponosni tricolori zmagovalcev in osvojevalcev. Zlate lire so posel dobro opravile. Alban* ska besa, na katero je naš Cham* berlain toliko zidal, bo postala v doglednem času običaj, spadajoč v ropotarnico in arhive Žute kuče, kjer goje že itak tako silno simpa* tijo do anahronizmov in antikvari* tet. V Italiji vladata red in mir, ki naličita že na mrtvaško tišino pred izbruhom viharja. In zato hiti dik* tator, ker hoče dati pridušeni nevo* 1 ji naroda duška s kako več ali manj posrečeno zunanjepolitično akcijo. Pot Badoglia v Bukarešto in stare intimne vezi generala Avaresca z možem železne pesti tudi meče ze* lo čudno luč na vrlo tople in za* vezniške odnošaje z latinsko sestro Romunijo. O igranju pod odejo med Rimom in Sofijo pa je baš sedaj zopet dokaj čuti, ko se pri* pravljajo v Albaniji pod pokrovi* teljstvom Italije skupne albansko* maikedonske komitetske trojke. O rimskem romanju madžarskega mi* nistrskega predsednika je še zdaj dovolj neugodnega komentiranja po naših listih. Resnosti položaja, ki nastopa po sistematični izvedbi laškega ob* kroževalnega načrta, si je danes ves ju go slov. narod dobro svest. Pod dojmom strašnega razočaranja povzročenega po podpisu tiran* skega pakta žive še samo naši do* bri in naivni diplomati, ki so mirne duše zaupali državi, ki ji je glavni cilj nad razvalinami Jugoslavije postaviti prve temelje bodočega imperija. Najsi jih je pijani dikta* tor udaril s kladivom po praznih plešastih lobanjah, še vedno bulijo v prazno in ne vedo, kako in kam, tako da najstrašnejša razočaranja še vedno niso nemogoča v zemlji, kjer se brez kazni prostituira dr* žavna suvereniteta. Toda naj se odločijo gospodje diplomati, kakor jih bo volja. Na* rod izpregleduje in gorje slepcem na dan, ko bodo zapeljani spoznali, da so jih vodili brezmiselno na rob propada. Svet je danes prežet lokarnskega duha sprave in miru. Kdor pa ima dobro uho, ta more čuti izza svi* ranja mirovnih magnificatov korale bogu Vojne in brušenje mečev ši* rom celega sveta. Govori se o mi* ru in sklepajo se garancijski pakti. V ozračju pa leži polno pritajenega trepeta in slutnje, da pride dan, ko bo prepolen groze in trpljenja. Čim bolj se odeva vse v mirovna oblačila, tem bolj se pojavljajo na nebu znamenja, ki govore, da je ves sedanji mir le tišina pred hudo uro. Močnim1 se hoče trgov, kolo? ni j, deviških zemlja in kolonij alnih narodov. In nekateri silni in moi gočni upirajo v ta namen poglede na Balkan. Balkan pa je ono torišče, kjer je zrastlo doslej za vsakogar, ki se je vtikal vanj, samo gorje in nesreča! Po letih klanja je danes Balkan miren! Toda balkanski mir je po* doben jezeru lave, katerega površje je mirno, ki pa zamore vsako mu nuto zopet zavreti in pokončati bližnjo ter daljno okolico. In gorje onim, ki mislijo, da bodo za ceno potokov krvi sinov njihovega rodu pogasili ta požar. Na Balkanu so skušali prodreti drugi regimenti, kakor so oni capo* retskih junakov. Balkan pa jim je kljuboval, da so odhajali razbiti in s krvavimi glavami na način, kot ga do tedaj cesarska armada ni po* znala, četudi ji je stala ob strani vojska in država, v kateri imajo o zaveznikih druge pojme, nego mo* gočni otoški kramar, ki so mu to le zgolj plačilni drobiž za poravna* nje njegovih računov. Balkanski oreh je bil pretrd celo za prusko železno pest, ki je morala baš na Balkanu prvič kloniti in spoznati, da eksistira poleg železne pestne pravice silnega, še nezlomljiva ljw bežen do rodne grude in na vse žrtve pripravljeno svobodoljubje balkanskega Slovana. Blazna politika, ki jo vodi zemlja vladarjev s strojnicami in pes tardami, bo morala prej ali slej doseči svojo kulminacijo in tedaj se bo videlo, da je dogma Italija* nov, da je ni še tako nesrečne vojs ne, od katere ne bi imela Italija vsaj diplomatičnega uspeha, zgra* jena pa trhlih temeljih. Caporeto in diplomatska sreča sta se našla v vzajemnem objemu le enkrat in gorje onemu Italijanu, ki slepo sta* vi na ponovitev tega slučaja ! ! A. V. Iz »Tisoč in ene noči«. Živel je nekdaj kralj, mlad kralj, ki je hotel ustvariti srečo vsem svo* jim državljanom. Bil je dobrega srca, Bog mu je dal milijone podanikov in njegovo kraljestvo je bilo polno bo* gatih zakladov, tako da so ga zavidali vsi njegovi sosedje in so nekateri ce* lo hrepeneli po njegovih rodovitnih pokrajinah. Njegovo kraljestvo je bi* lo polno marljivih in delavnih držav* Ijanov in blagostanje je rastlo od dne do dne. Toda višji mandarini in nje* govi ministri niso imeli čustva za dr* žavo in državljane in so se brigali le za svoje stvari. Ko se je mladi kralj poročil, je odšel s svojo lepo kraljico na samo* ten gradič in je tam. užival svojo sre* čo, kajti prej so divjale težke vojne in le malo prilike je imel, da bi bil spoznal lepoto sveta in srečo življe* nja. Za njegovo poroko so mu kupili državljani krasen dar, najlepše čaše in posode, da bi iz njih jedel in pil kralj s svojo kraljico. Toda, ko je prešlo devet mesecev, se je imel kra* lju roditi sin in mandarini in ministri so sklenili, da se mora to zgoditi v glavnem mestu, da ne bi morebiti kdo vsled tega imel pomislekov glede pr* vorojenca*prestolonaslednika. Zato je moral kralj s kraljico nemudoma od* potovati v glavno mesto in z njima vse njuno osobje. V svoji naglici pa kuharji in postrežniki niso niti ute* gnili pospraviti dragocenih čaš in po* sod, ki jih je bil narod daroval kralju za poroko, a to zato, ker je vsak mi* slil le nase in pospravljal svoje stvari, ki jih je bil nabral ali nakradel pri ljudeh ali pri kralju. In tako so se od* peljali s samotnega gradička, a na ognjišču in na mizah v kuhinji so ostale srebrne in zlate posode, čaše, lonci, krožniki in kuhinjsko orodje, neumito in nepospravljeno, kakor so vse pustili kuharji in strežaji, ko je prišel glas, da odidejo v glavno mesto. Na gradu so pustili enega samega ču* vaja, da ne bi tatovi pokradli, kar je še ostalo. A podložniki, ki so bili ra* LISTEK. SAVA: Jubilej sv. Cirila. (Za narodno bocoslužSe.) (Konec.) Ali teh razlogov dane«; ni več? Ali so samo za razšlrianie? Kar ie bilo takrat nrav. mora biti tudi danes nrav. Irt tar ^ oravl 73 (0 se moramo boriti. Ce «stnn biH ored 1000 leti Vredni, da Imamo svoi ie* zik v cerkvi, zakai nismo danes? Zakal hi sa odrekli oravlc. ki mm predo 00 hožllh fw naravnih zakonih? Pisateh sam nravi '(na str. 76.) da ie sv. Ciril videl, »da nasprotni ueovori izvirajo iz ozkosrčnosti in 17, ipredsodikov«. To velia tudi za danes. Na str. 79. pravi nisateli: »Slovansko boroslužie sta branila iz višflh verskih razloeov. K tako odločni obrambi in ie nagibala aoo-stolska eorečnost. Slovansko boeo- služie sta smatrala za bistveno točko svoie^a misiionskeea načrta in anostolskeea dela med Slovani. Pri obrambi sta se onirala na notranlc verske in n* vnanie zgodovinske razloge.« O da bi naSH sedai — 1000 let nozneie — takih duhovnikov med našo duhovščino! Pisateli mvdarla-da sta imela sv. 'brata nri svotem delu tudi oolltičen namen, ker sta hotela obvarovati Slovane tored prabežHivostio frankovske države Vera ie namreč preveč nostavla politrčno-državno sredstvo. (Str. 83). »Prevelika oblastnost Nemcev in Bizantincev ie bila tudi nevarna katoliSVi vesolinosti in cerkveni edinosti.« Velia tudi danes z ozirom nia Rim! »A s'ovan'sko boeoslužie«. niše nisateli dalie na str. 85. »ie imelo -v Rimu mnoeo nasprotnikov. Predvsem so mu nasprotovali zastopniki nemških škofov in nemške države Teh zastopnikov ie bilo v Rimu 'vedno 'nreceišnie število: tam1 so nenrestano delali nroti samostoini nanonsko-moravski cerkveni uredbi in nroti savanskemu bogoslužju.« Vse to velia še danes in mislimo da so dane«: Še drmn nasnrot-niki — predvsem v Rimu — zato na ip žalostno, če mi oomiščamo. Pisateli ^ovori 'Potem o dediščini Cirila in Metoda. Na str. 142. Dač noerešamo. ko čitamo o tria eolskem boeoslužiu med S'ovenci da ie na Dr. Sebastijan Kreli naš nrotestant-ski nisateli — oisal v tem smislu, da bi bilo n-afboliše. ko bi soreieli že stare cirilske črke in s tpm hotel oživeti delo Cirila in Metoda. Pisateli nravi da so Slovenci že od 10. stoletia častili slovanska aDostoia da wa so na mu nrecei pozabili. dokler ni škof S1omšsek zonet oživil niunee-a snomina. In tu oridemo do točke ki se nam zdi važna z ozirom na letošnji iubilei. Pisateli wavi pod zaelaviem »Kako nai častimo sv Cirila in Metoda« na str. 154. s'edeče: »Slab častilec sv. Cirila in Metoda bi bil. kdor bi ime.iw življenje slovanskih apostolov hotel UDorab- dovedni, kako živi kralj, so prišli na samotni gradič in so skozi okna gle* dali v notranje prostore. In so videli v kuhinji, da tam stoji posoda nepo* mita, da so zanemarjene zlate in sre* brne.čaše, da leže v. mrzli umazani vodi krožniki in žlice in da niso imeli kuharji in strežniki časa, da bi bili očistili kuhinjsko orodje, preden so odpotovali. In vse to je daroval kra* lju narod v svoji hvaležnosti. Vedeli so, da se kralj vrne na grad šele po* leti in da bodo med tem vsi ti drago* ceni predmeti po zobu časa uničeni. Prosili so čuvaja, da bi smeli sami očistiti in pospraviti kuhinjo, toda ču* vaj je rekel, da jim tega ne sme dovo* liti. Tako so hodili ljudje glpdat skozi okno v kuhinjo, dokler ni prišel neki pameten človek in je rekel: »Zakaj bi tega ne povedali kralju, ki je dober in pameten. Gotovo bo nam dovolil, da rešimo dragocene po* sode in čaše, da se bo ob njih gostil on in njegovi gostje, kadar se vrne na grad!« In je odšel na kraljevski dvor in je vse povedal. Kralj je ukazal pokli* cati dvornega maršala in ga je vpra* šal, zakaj so kuharji in strežniki tako malomarno zapustili kuhinjo na let* nem gradu. Dvorni maršal pa ni niče* sar vedel o tem. Rekel je, da se je vse v redu izvršilo. Kralj je vzel najhi* trejše konje in se je odpeljal na letni grad. Tam je našel čuvaja, ki je hodil okoli gradu, pred kuhinjskimi okni pa je stala gruča ljudi in je gledala v ku* hinjo, kjer so ležali zanemarjeni dra* goceni darovi, ki jih je poklonil narod kralju za poroko. Kralj je stopil v ku* hinjo in videl, da je bilo vse uničeno. Vrnil se je v svojo prestolnico in je dal obesiti ministra za pete, kuharjem in strežajem pa so našteli po petin, dvajset na podplate, potem pa so jih spodili z dvora. Ko je narod to slišal, je zavriskal od radosti in kupil kralju novih čaš in posod, ker je spoznal nje* govo pravičnost. liati v ta namen do bi netil mr/mo nroti tuiim narodom ki so zaradi DOsebnih zgodovinskih razmer nasprotovali sv. Cirilu in Metodu Slovanska aoostola sta bila oznanie-valca krščanska Hubezni mi¥ii in Sora ve. V tem duhu vseobiema toče vesoljne krščanske liuheziH fu moramo častiti.« Dobro. Razumemo preteklost ln recimo da če bi slovanska rtuhov-ščirta hotela ne bi nit? nemšk? niti italilanskl duhovniki ugovarjat'! orv slovanskemu bogoslužju. Torei ne bi bilo niuno ime vzrok narodnemu sovraštvu- dasi sta dobila nrl nas svoi nacionalni oomen Še mam umestno na ie v rtinnem imenu fo-iiti versko nrona^ando kakor io ie > eroiila »Bratovščina Cirila in Metoda« in io še eoii. t. » katoliška m-ro-Daeanda med pravoslavnimi. Ako se smatra taka nrona^amia za potrebno. se ne sme vršiti v imenu teh dveh mož. ker ie to zloraba niunepa imena kaitl dokler naša duhovščina na sledi niunemii zgledu v voraša-nin narodneoa iezlka nima pravice Da bi se kralju prikupili, so se dogovorili nekateri njegovi dvorjaniki, da bodo kralju pripravili nov gradič v drugem mestu, kjer so nekateri neza* dovoljni državljani hoteli pokazati svojo zvestobo z bogastvom in razkoš* jem. Zato so opremili tisti gradič z najlepšo opravo, ki so jo naročili v daljnji tuji deželi in so jo od tam pre» nesli v kraljestvo, da bi kralju poka« zali, kakšne čudovite stvari delajo po drugih deželah. Takrat pa se je pod kraljevskim dvorom v glavnem mestu zbrala množica mizarjev, strugarjev, tapetnikov in drugih obrtnikov, ki so zahtevali dela. Kralj je pogledal skozi okno in vprašal, kaj hočejo. In so mu povedali vse po resnici. »Mi o kralj, plačujemo davke, de* lamo in skrbimo za naše družine, ima« mo pomočnike in vajence, a niso nam dali prilike, da ti okrasimo tvoj novi dvor, ampak so iz drugih dežel pripe* ljali opravo za tvoje sobane. Kje naj vzamemo denar, da se preživimo?« Kralj ni rekel ničesar in je odšel v svojo sobo, kjer ga je čakala depu« tacija mandarinov in ministrov in ga zvala v novi dvorec. Kralj se je odpe* Ijal. Ko pa je prišel v novi dvorec, je vprašal: »Kdo je delal to opravo in od kod ste pripeljali to pohištvo,« Poklonili so se in so rekli: »O kralj, iz daljnjih dežel smo vse to naročili, ker naši obrtniki niso vred« ni, da bi delali za tvoje dvorce.« In kralj je ukazal takoj vse obesiti za pete in so viseli tam na drevju, obrtnikom pa je ukazal, naj postavijo pohištvo v muzej in naj mu sami ure* dijo sobe. In se je izkazalo, da so do* mači obrtniki izvršili vse delo boljše, kakor tuji in kralj se je naselil v no» vem gradu. In so prišli k njemu ministri in so rekli: »O kralj, Tvoje dvorane morajo biti dom umetnosti. Naročili smo od tujih umetnikov najboljša dela, da z njimi okrasimo tvoje sobane.« In so prinesli tujih slik in jih obe* sili po stenah. Kralj pa je nekoč slonel na oknu in videl pod oknom na ulici mnogo bednih ljudi, ki so prodajali slike in kipe. In je vprašal: »Kdo so to?« In so odgovorili: »To so naši umetniki.« Kralj je šel pod grad in videl, da imajo umetniki mnogo slik in kipov. In je vprašal: »Zakaj niste kupili teh?« In so mu odgovorili: »To so domačini in nišo toliko vredni.« Kralj pa je vedel, da so na svetu Židje, ki za denar vse store. In je uka« zal iznesti vse slike in kipe iz dvoran in vanje postaviti slike in kipe doma« čih umetnikov. Vse pa, ki so mu okra« sili sobane s tujimi slikami in kipi, je dal obesiti za pete in vse domače umet« nike je povabil na večerjo. Pri tem je spoznal, da so domači umetniki zelo lačni, in jim je obljubil, >da bodo kra« sili njegove dvore, galerije in cerkve, dokler bo živ. sklicevati se na niu Dri aeitaciii za katolicizem. To veleva čut krščanska Hubezni inim fn sprave. Nekai dmp-epa ie seveda skupno delo za zedinienie cerkva, ki na 'bo — k&t smo rekli — do našem delu ostalo brez usDeha. Kakor bi bilo naši duhovščini n el rabo. bi v njunem imenu — kar bi bilo s stališča slovanskega boroslužia boli opravičeno! — med katoliki zase agitirali pravoslavni — tako ne more ‘biti prav da se^a v njunem imenu katoliška proDacanda med pravoslavne Konec U kniiee le rtreveč kaže ta n%ien. Zato pravimo: sledite nur nemu zeledn naiprei v vprašanju slovarvskeoa boeoslužia — in to bo most k iedinstvu Pisateh navaia tudi pastirsko okrožnico inpr>s'ovenskib škofov (izdano v Zagrebu na binkoštni praznik leta 1919.). kjer čitamo nekai lepih stavkov, na katere bii bilo treba letos oosebno opozoriti tiste ki se iih tikaio. Na str. 170. nravho iuposlovenski škof i e: »Predragi verniki Ta želia (da bi bili namreč Kralju se je čudno zdelo, da so vedno prazne blagajne, da ni mogel plačati niti svojih uradnikov. Zato je dal kovati denar in tiskati znamke. A kako se je začudil, ko je OQazil, da kradejo vsi od direktorjev do slug. Zato jih je dal zgrabiti in v ječe vreči. Ministri so zdaj dobili izgovor in so šli v druge države kovat denar in ti* skat znamke, kajti — so rekli — bolj« še je, da kradejo drugod in imamo mi kaj od tega. Ko je kralj to zvedel, je dal ministre obesiti za pete, kajti — je rekel — moji ministri niso brez glav, samo vse narobe delajo, »ato naj vise tako. Ljudje so od daleč hodili gledat obešene ministre in so rekli, da je v tej državi vse narobe prav ... Kralj je imel tudi več avtomobi* lov in šoferjev. Šoferji so vozili po ce* stah, kakor da zanje ni nikakih pred* pisov in so prevračali avtomobile ka* kor igrače. Avtomobili so se razbijali in državljani so plačevali. Nekoč pa se je neki dvorni avtomobil zaletel v avtomobil tujega poslanika, vsled če* sar bi bila skoraj nastala vojna. Da se temu izogne, je ukazal minister, da morajo poslej vsi konji voziti po desni strani. Konji so se čudili, zakaj ne POHARC JANEZ: smejo več voziti kot prej, vozniki so kleli, vozovi so se prevračali, nezgode so se množile, a nihče ni vedel, zakaj se je vse to izpremenilo. Ko je neki voznik zvedel, kje je vzrok tej nenad* ni izpremembi, je šel h kralju in mu vse povedal. Kralj je dal šoferje obesiti za pete in našteti še vsakemu petindvaj* set na zadnjo plat, ker so zahtevali denar od nekega človeka, ki se • je z avtomobilom ponesrečil in so mu mo* rali na kraljevo povelje pomagati. Ta* ko je bilo kmalu konec nesreč in v dr* žavni delavnici niso imeli več toliko dela z razbitimi dvornimi avtomobili. Kralj je imel tudi stražo in med njo mnogo ničvrednih ljudi, ki so se družili s šoferji in odirali ljudi. Ko je eden iz njih napadel neko žensko, so skušali vsi prikriti to sramoto. Kralj pa je zvedel in je dal njega in vse, ki so bili krivi, pretepsti po podplatih, za kar so mu bili ljudje zelo hvaležni in so spoznali, da vse zlo v državi ne iz* haja iz kralja, ampak iz njegovih lju* di. Ko je kralj o tem slišal, je postal še mnogo bolj previden, da je čuval narod pred svojimi ljudmi. Zato je postal slaven po vsem svetu ... Še o prometu. Ob času. ko smo zapet dobili novega prometnem ministra, topot strokovnjaka v osehi visofceea vo-itsškeea dostojanstvenika, ne bo odveč, alko iznesem nekoliko smernic. katerih bi se mora'a držati naša prometna politika na nai si bo 2e ta ali rvni nrometni minister ta ali ona stranka na vladnem krmilu Predvsem treba ustvariti« nek stalen načrt In štabu* Smetmfce v nrometni oolitiki. deooMtiziratl vodstvo m-om^ta In noveriti Istn rtri-znanlm strokovnjakom no tded^ na tiiih strankarsko pkloadnost Da se i*> imenoval dane«; v osmem letu oo dokončani voim' v dobii obče obnove v dobi ko smo rlobivaili zn milijonske vrednost; na račun reoara-CH lokomotive vaeonp m druie železniški material — eeneral stro-kovniak za orometne^a ministra nam izoričuie dovoli v kakšen kaos so dovedle večne vladne krize. partizanstvo t<4r konmciiske afer p eno nalvažnefših oano<* državne moravA in narodnega pospo-da.rstva naš promet PoDraVlia'o in cradflo se le brez nravih načrtov, često Ha v en dan: sklene in odločbe eneea ministra razveliavil ie naslednik, v nainuine-,šib primerih ni bilo kredita itd'. Va-wni so riaveli. riaveV so in riave mostne konstrukcije oroee vsled slabih nra^ov propadalo. strnii1 se radi nreohremenlenosti in površnih oonravil obrabljalo: novo eraiene nros»-e sp rušilo itd.. Ali moremo kie naiti žalostneišo sliko kot ie- naš nromot in sHčuio ie v vseh erana:h Za orimer da navedeno ni le iore-črno slikan ie deistev nai služi to da so se na nrvovrstni alpinski nrofri hrastovi pragovi izmeniavali 7 bukovimi v velikosti. (ki ie ored-oisana 7a skalne nrav* in še ti so bili, neimoreenirail?1.: dalie. sn(xlars.tva nai-maniše^a sredstva. t. i. oooravliati naimaniše škode in hibp snrotii'. na-nravp stonnipma izmonolnievati in ne čalkati. da nostane škoda skoro nennnravhiva a obenPm tudi nnas-na. Pol er ekonomičnosti in sistematika ip notrebna končno šp racionalnost Nadalfe se moramo v vsem ematiHoiVa+i odi Inozemstva. zera-db? lastne tvomloa. strolev In lokomotiv ter lznooo'niti do|alvn?ce tako. do bomo motdl v*a nooravila l/vrčifl izkHiičnn doma. Danes potrebne preureditve, eradnie. nabavke in nooravila slko-ro ne bo možno kriti 'n redneea proračuna zato bo treba za naše železnice naieti večie oosoii'o. a v bodorp bomo nb nam etn: nrometni nolitiki mneli doseči tip 1p kritip izdatkov neeo cpIo nrevišek. iz katerega bomo mrHi odplačati danes za sanaciio prepotrebno nosoiilo. Ako naše nro^e nonTavimo in iz-naoo'nimo ako bomo imeli zadosten in dober lokomot/ivni in vozovni T»ark se bo avtomatično višala kanaciteta naših železnic Znižati bo treba tudi tarife, od-Draviti nerentabilni in nedemokratični I. razred, kar sp ie deloma že Doskušalo. uvesti le dva razreda 1. in II.. skrbeti za absolutno hieiieno ln udobnost voz in čakalnic. Veliko Dažnio in skrb na ie končno nosve-titi osotoiu i tri eri p nieeoveea mate- rialnega ooložaia. obleke i elede službe. Drenočišč ter eradnie sta-novamskih hiš. Predvsem treba kot SDrevodnike namestiti inteligentne in taktne liudi. ki moraio biti tudi plede n/bleke brezhibni. V bi tudi ne bilo v smislu Kristovili naukov. Pač pa lahko >novzdienemo .ela* za slovansko boeoshržie ako nam ie res kaj za to. da tvorimo Jueo-sloveni most med vzihodom in za-nadom. Zato nt treba molitve, kakor io oredoisuieio škofje treba ie dela in nošteneea namena. Mi opravičeno zahtevamo to. kakor so zahtevali ored par leti na-ši slovenski duhovniki v zasedenem ozemlju, ki so c tem pokazali več odločnosti in liubezni do dobre stvari neeo naši ki s<* niso niti pridruži’* eori-ški duhovščini. Ako ima Rim tam pomisleke zaradi Političnih razmer — ne vellalo tt pomisleki za nas. ki smo v narodni državi. Mi se pri tem sklicujemo: 1. Na zgodovinske tradiciie In oravlce od' papeža potrjene: 2. velika večina našeea naroda (pravoslavni del) hna svole slovansko hoeoslužle:* 3. v na§| neposredni bližini na otoku Krku ie »vi s1ovansko boeo- njega dne 1. maj ter sem morala go* voriti v drugih krajih. Mussolini pa je prišel na kolodvor ter me skušal pre* govoriti, naj preložim odhod. V Emilia smo zmagali mi, radi* kalci, katerim je pripadal takrat tudi Mussolini, nad reformisti. Njih vodite* 1 ji, Tisolatti, Cairini in Portecca so bili takrat izključeni in tozadevni predlog je stavil Mussolini sam. Reformisti so nam prepustili takrat vse mandate v vodstvu stranke in takrat s>o izvolili radikalci Ferattija, Lazzarija 11 mene. Kot zastopnik Romagne jc prišel tudi Mussolini v vodstvo stranke. V pred= stojništvu stranke, ki je zborovalo v Rimu, je stavil Lazzari, tajnik stranke, predlog, naj se imenuje Mussolinija glavnim urednikom »Avantija«. Le eden je ugovarjal temu, ki je rekel, da je Mussolini preveč individualističen in da ni zadostno discipliniran. Tekom popoldanske seje je Mussolini izjavil naenkrat, da je pripravljen prevzeti glavno uredništvo le pod pogojem — če grem jaz z njim v Milan ter ga pod* piram. Takrat sem privolila, ker sem bila vedno mnenja, da je Mussolini sla* boten človek, kateremu je treba poma* i gati in da je dolžnost moje socialistič* j ne solidarnosti stati na strani tega to* j variša, ki je hotel sedaj prevzeti teža* ven urad. Takrat sem ga sicer sma* trala slabotnim človekom, a vendar po* štenim. Mislim tudi, da je bil takrat popolnoma pošten in da je postal šele pozneje izdajalec. * V uredništvu sem imela vsak dan tekom številnih ur priliko biti skupaj z Mussolinijem in ga natančno spo* znati. Vsak večer me je prosil za bož* jov oljo, naj čakam nanj, dokler ne bo list dogotovljen, da mu ne bo tre* ba hoditi domov samemu. Bal se je hoditi ponoči sam okrog. Vprašala sem ga: »Česa se vendar bojiš?« — Odgovoril mi je vedno skrajno ner* vozno: »Ne vem, bojim se samega se* be, svoje sence, dreves, psov...« Ostala sem v uredništvu do štirih zju* traj ter spremljala domov tega bolest* no strahopetnega moža. Vedno sem se vpraševala, zakaj se pusti sprem* ljati domov ravno od mene. Kmalu pa mi je postalo jasno, da ja bil pre* več bojazljiv, da bi pokazal svojo strahopetnost pred drugimi moškimi. * Nekega dne se je vrnil Musso* lini z nekega predavalnega potovanja strašno izčrpan. Rekel mi je, da ne more nikamor naprej, da mora pogi* niti, ker ima — sifilis. Takrat sem mu svetovala, naj vendar gre h kakemu zdravniku, da ga natančno preišče. Naslednjega popoldne je prišel v spremstvu nekega zdravnika ves bled v uredništvo ter pričel pripovedovati, da mu gre zelo slabo, da duha povsod kloroform, da mu je zdravnik načel kožo, da preizkusi kri in da je pri tem omedlel. Govorila sem nato z zdravnikom, ki mi je povedal, da vo* di veliko kliniko v Milanu in da je imel že na tisoče pacijentov, da pa n! videl še nobenega telesno tako straho« petnega človeka, kot je bil Mussolini. Stroji za špičenje svinčnikov. THE REX CQ., Ljubljana. Prišlo je leto 1914. Avgusta me« seca tega leta — kot znano, je stopila Italija šele spomladi naslednjega leta v vojno — je bil Mussolini, brez dvo* ma pod vplivom internacionalistične* ga razpoloženja v njegovi okolici, mnenja, da se je treba befriti proti vojni ter vzdržati duha proletarske internacionale. On je bil, kot vedno, tudi v tem produkt svoje okolice. V tej ali oni reviji je čital, da bi bil po* raz Nemčije škodljiv, ker bi se s tem oslabilo mogočno nemško delavsko gi* banje. Vsled tega je zastopal takoj po izbruhu vojne to naziranje. Lastno samostojno mnenje ni bila nikdar nje* gova stvar. Splošno razpoloženje proti vojni, ki ni bilo v Italiji v pričetku vojne omejeno na proletariat, se je vsled agitacije kapitala hitro preobrs nilo. Razpoloženje za vojno je postalo mogočno med meščanstvom, in kot ponavadi, je postal Mussolini zopet žr* tev splošnega razpoloženja. Odločil se je za vojno. Svoje izjave za vojno na strani Francije pa ni podal sam od se* be. Za to je bil zopet preveč bojaz* ljiv. Potom nekega znanca je dal ob* javiti v nekem meščanskem časopisu članek, v katerem je namigaval, da ni tudi v socialistični stranki razpolože* nje proti vojni tako enotno in da je eden najodličnejših članov stranke za vojno na strani Francije. Ta članek je vplival kot bomba. Predstojništvo stranke je sklicalo takoj sejo v Bolog* ni in tam naj bi zastopal Mussolini svoje stališče. Bil je zopet preveč bo* jazljiv, da bi v odprti bitki branil svo* je stališče. Na dan, ko se je sestalo predstoiništvo stranke, je Mussolini ob* javil v »Avantiju« članek, iz- katerega je bilo jasno razvidno njegovo izpre* menjeno stališče. Bil je zato, da se udeleži Italija vojne na strani zapadniJ* velesil. Bal se je očividno, da bi pred* stojništvo stranke omajalo to njegovo stališče in vsled tega je ustvaril iz sa* me bojazljivosti fact aecompli. Takrat, novembra meseca 1914. smo se odpeljali iz Milana skupno v Bologno k seji strankinega predstojni* štva. Tekom potovanja sem čitala čla* nek ter mu rekla: »Kdor piše kaj ta* kega, gre na fronto ali pa v norišnico. Član socialistične stranke ne more nik* dar ostati.« — Mussolini mi je odgo* voril v svoji megalomaniji in v popol* nem rsefiozrtHVnnfii dejanskega položa* ja: »Vodstvo stranke bo soglašalo z menoj.« — Pri tem pa je bila takrat vsa italijanska socialistična stranka trdo sklenjena v strastnem boju proti vojni. Seja strankinega vodstva mi je ostala vedno v spominu. Spadala je med najbolj tragične prizore, kar sem jih kdaj doživela. Član vodstva in dru* gi za njim je pričel govoriti ter ožigo'-sati Mussolinija. On pa je sedel mol* če, z zlobnim svojim pogledom, kot človek, katerega se zaloti pri . zločinu. — Nato sem pričela govoriti tudi jaz ter mu rekla zadnjikrat, naj se premi* sli, ne radi tega, ker ga potrebuje »Avanti«, marveč radi tega, ker se pri* pravlja na izdajstvo samega sebe in vse svoje preteklosti. Tudi na to ni odgovoril Mussolini ničesar. Ko ga je nato predstojništvo soglasno izobčilo in sem jaz stavila predjog, naj se gfl materialno zavaruje, je odgovoril z rezkim glasom: »Jaz ne potrebujem ničesar. Zdro« bil bom pero ter služil po pet lir na dan kot zidar!« Med tem je bil že ustanovljen fi* nacielno izborno fundiran veliki list, v katerem naj bi uganjal Mussolini svojo vojno gonjo. Name je napravil takrat vtis človeka, ki se ne ustraši niti svoje lastne slahe vesti. služie v katoliški cerkvi. To so tako naravni'trite razloel da bo le od naše duhovščine odvisno. ali se bomo v tem itrbileinem letu nribliža'i tistemu cfliu. ki sta se zani borila slovanska anostola in za kar iu častimo kot svota apostola. Ceščenlf* brez nosnemanfa se izDremenl v licemerstvo. Zato želimo. da bi »Aposto’stvo sv. Cirla in Metoda« vršilo nolee verskeea tudi tisto narodno delo. ki daie tema svetnikoma oni nas vrednost nred dmoami. ker sta položila te-meli slovanski Pismeni ku'turi in -r-kot Grka —• priborila našemu jeziku važno mesto v cerkvi, kier 1000 let za m'ma naši duhovniki, niuni častilci, čltaJo molitve službe božle v 'atinskem. narodu nerazumni vem lezlku. Ako bi danes potovala naša' apostola preko Velike, Morave, oo-da-našnii nesrečni Slovaški, koliko bi našla tam Vihineov in če hi zavila navzdol preko naše Panonije in v .Prekmurje, kal bi rek1 a. ko bi videla olebanoSe. ki llm le čisto tuia n lun a Idela1- hi nanrel skozi Slove- nilo kier bi naši- samo tatln^P I*1 skozi Karantanlio kier kmalu f t*3* vadnl molitvi ne bo m«>cta Ts* s*°‘ venščinn. a'l na na Goriško In klrir Italilani uničidpio slovanski ie-žlk v cerkvi in če bi pri tem1 videla še drneo delo naših la.tineev. kai rekla kako žalostno usodo ie doživelo niuno veliko delo oo kratil1, kier sta s takim uspehom deloval In če bi oovzdlenila svol ffllas riravicn slovenskee-. hoeoshi3^;r(’ iezika Boe ve. kako bi i« soi'e*e‘l oni ifi sicer propagira io niuno s,aV0-Oddahnila bi se naibrže šele 713 Sa‘ mntnprn Otokn Krku. ipozdravil3 me-eove kršne breeove in hi vzkliknila : »T u sredi mori a ie torCi edino pribežališče naiineea daru- *i sva e- dala slovanskem« narodu nd Do-navp do moria. Vse so unlči'a ten* na stoletla. Ali ni nlkler več &°' vek« ki b; vrnil tem kraiem. sva llm prinesla v božlem lm^nU' Ali 1« takA zamrla slovanska za' vest?« In Boe ve. če ne bi namesK’ nrot' Rfmu. krenl'a proti vzhod« v svoU domovino!! Klasičen dokaz duševnega in mo« ralnega propada (italijanske) meščan« .ske družbe je, da so mora smatrati res« nim tega pajaca, ki je dvignil izdajstvo na stališče principa in ki se sleherni dan uri v izdajstvu. — Danes izda to, kar je včeraj prerokoval. On, ki je pri« čel svojo fašistovsko karijero s plenit; vija privatne lastnine in izgonom pas peža, je dospel sedaj do skrajno res akcionarnega in klerikalnega pro« grama. Dunajsko pismo. (Konec.) Vsled tega mi je pa popolnoma nerazumljivo, da se dopisnik »Slo* venca« na Dunaju zavzema za ime »j u g o s 1 o v e n s k i« in »Slo« venec« v L j u b 1 j a n i tega ju« go-slov^nstva ne prizna« v a. Uradnik — ali kdor je že bil — bi bil mogel tudi reči: »Tu po* slaništvo SHS«. Ali bi bilo to bolj« še. Mene je vedno sram, kadar vi« dim, da po vsem našem gigant« .skem jugoslovanskem preporodu nismo prišli niti tako daleč, da bi si bili rešili — skupno ime. Videl sem nekje seznam vseh evropskih, ameriških in drugih držav in med njimi se je svetila edina naša brez imena, zaznamovana s tremi črka« mi SHS. Znano je, koliko dovti« pov je šlo že na te tri črke, ki so dokaz naše malenkosti. Ko bi bil v njih vsaj amerikanizem — pa še tega ni, ker ga pri imenih odkla* njajo celo Amerikanci. Pariška do« pisnica »Nar. Listov« M. Sisova je pred časom pisala, kake težave de« la n. pr. v Parizu ime »Čehoslo* vak«. (Istotako v Italiji, ker »cec« co« pomeni »slep«). Tuji narodi taka imena težko izgovarjajo in raz« umljivo je, da postanejo predmet raznih dovtipov, pri čemer se osmeši ne le ime, ampak tudi tisti, ki ga nosi. A to le mimogrede. Isto je z našim imenom. In če je »Slo« venec« zadnjič priznal, da mu je ljubše velesrbstvo nego jugoslo« venstvo, moramo reči, da nas to pozno priznanje in izpreobrnjenje deloma veseli, žalibože pa je ime Jugoslavija v domovini tako zapo« stavljeno, da so se pričeli mešati pojmi i v inozemstvu, ki mu često ne ve pravega pomena, kar doka« zajejo pogostne napake na ino« zemskih pismih, in če danes prideš kam v tuje mesto in pripoveduješ, kdo si, le težko dopoveš tujcu, kaj je to »j u g o s 1 a v«, dočim, če re« češ, da si Srb, te vsak takoj pozna in — spoštuje. To so stvari, ki so važne /a naš zunanji ugled, zato se čim dalje bolj oglašajo glasovi, naj se neha že enkrat z »eshaesarijo« in uveljavi z ustavo eno skupno ime. To pa bo gotovo nemogoče, dokler bodo separatisti na vladi, do« kler bo vladala zavist med S in H in S in dokler bodo vsi trije S in H in S — zasmehovali jugoslovansko ime. Toliko v splošno. Stvar pa ima tudi svoj praiktičen smisel. Ako tisti uradnik na Dunaju ni mo« gel reči: »Tu jugoslovensko poslaništvo«, ker tega oficiel« nega naslova ni in bi se v tem slu« čaju morda nanj razhudil kak S ali dopisnik (on misli, da je rekel H ah S, še bolj nego »Slovenčev« »srbsko poslaništvo« zato, ker je gotovo kak Velesrb!), bi bil moral izgovoriti ves dolgi naslov. Danes ob času elektrike in radija in kina je to vendar — predolgo. Zato bi mu jaz tisto »velesrbstvo« prav B. MAŠIC: V vezeh. (Iz četovania.) (Dalje.) Preide tako nekoliko časa. Liu-dift se Drično zbirati v vedno eo-steišo trumo. Večina ie mož. ki iz-eftedaio naliik lmdsk«m sodnikom. Približa se i mam. občinslki svetovalci m nekak pisar. Sleherni me noerleda od' strani ? nekim nonos-nim Doeledom. kakor da eleda ne-kai umazaneea. navrženeva in nečistega. Vsi so bili menda inolni vele. da me bodo «; nar zastavljenimi VDrašanii zmešali. De ca sili vedno bolj v me. Meče na mene kamenje in trske. ,d'a iih morp čuvai vsakih nar trenutkov ode a ni ati. Med tem oa se kmetie razeovariaio. !kai narediti z menoi Nekatere žene * deteti nriliaiaio k ni im in nrisluškit.ieio. Morda n? revneišera seliaka nesro ie makedonski. Prilike zahtevalo. da ie že od1 zibeFkp neusmi-llen. oprezen in orekanien. kot rad odpustil, ker je pri telefonskem razgovoru kratkost in razumljivost več vredna, nego dolgi naslovi, ki jih danes povsod krajšajo. Pa pojdimo naprej. Naš vneti državljan je potem izvedel, da se vrši pravoslavna služba božja v tej in tej cerkvi, kje se vrši katoliška maša, mu uradnik ni mogel pove« dati. Izvedel je potem od svojih znacev in je šel v tisto cerkev — a pri maši je bilo le malo ljudi, do« čim je bilo pri pravoslavni službi božji baje polno. Dopisnik pravi, da je temu krivo naše poslaništvo, ker ne naznanja javnosti, kje se vrši služba božja za naše katolike ob narodnih praznikih. Ako je kri« vo samo to, je poslaništvo graje vredno, morda pa bi vkljub oznani« lu ne bilo polno. Smo zato, da se narodni praznik slavi povsod na viden način, a zdi se nam, da je mnogo primernejše za nas, da se vrši služba božja skupno v slovanskem jeziku, to« rej v pravoslavni cerkvi, ker to mnogo bolj odg o« varja nacionalnemu zna« čaju naše države. Kdor je pravi državljan in se hoče na ta dan pokloniti Bogu, ga posebno v tujem mestu ne bo oviral nikak verski predsodek, da ne bi mogel prisostvovati slovanski službi božji po pravoslavnem obredu, saj moli zraven lahko po katoliško — in ma« Sari latinsko — če misli, da je tako bolje. Napisal s e m to pismo, da se vidi, kako smo ma« lenkostni in kako se 1o« v i m o za razne drobnari« je, kadar gre za velike stvari. Zato smo majhni in ne bomo veliki, dokler ne bomo tega v sebi premagali. Posebno pred tujim svetom. Vsaj tam bi bilo treba po« kazati, da nam ne gre za notranje spore, ampak da pred svetom pri« znavamo svojo nacionalnost in dr« žavnost, ki naj se kaže v enem skupnem imenu, v enem jeziku fn — kar se tiče reprezentance — tudi v eni veri. S tem ne žrtvuje ničesar ne S ne H ne S, na* sprotno pridobi SHS ali boljše: Jugoslavija. P u t n i k. Naš pokret. Redakcija »Pobede« je izdala sliko blagopokojnega br. Valentina Žica, ki jo je moči nabaviti pri upravništvu »Pobede« v Splitu. Naročila sprejema i uredništvo »Orjune«. Koledar Orjune smo poslali posa« meznim našim zaupnikom in organiza« cijam, ki naj ga blagovolijo razpečati čimpreje ter poslati denar na uprav* ništvo »Orjune«. Naj ga ne bo Or« junaša, ki ne bi kupil orjunaški ko* ledar. Koledar Orjune prodaja i tobakar* na Franja Pezdir, Gradišče št. 3. Enako ga prodajajo i razne druge ljubljanske trafike. Velikemu čelniku Orjune! Kočevje 12. I. 1927. Sprejmite iskreno bratsko sožalje ob tragični — a veličastni smrti Oblastnega čelnika Žica v lastnem in imenu naše k. o. SDS. Naj v miru počiva, vječnaja mu pamjat! dr. Vilko Maurer, notar. Kronika. + Dr. Otokar Rybar. V sredo 12. t. m. je zatisnil blage oči dr. Otokar Rvbalf, opolnomočeni minister in šef oddeljenja za izvrševanje medunarod« nih ugovora v Ministarstvu Inostranih dela. O delu tega moža poštenja in gentlementskih manir ne bomo obšir« neje pisali. Z njim je izgubil naš na* rod zopet enega svojih najboljših ti* hih narodnih delavcev in onih pred* vojnih politikov, katerim so bile da* našnjc partizanske metode povsem ne* poznani pojmi. Pokojnik je bil prežet jugoslovenskega duha že pred vojno in je moral zbog tega za časa vojne pre* trpeti marsikatero šikano avstrijskih vojaških oblastnikov. Delo, ki ga je izvršil, kot voditelj primorskih Slo* vencev, danes še ni mogoče dovolj točno oceniti. Gotovo je bila v prvi vrsti samo njegova zasluga dejstvo, da smo moglj. reči 1. 1914 o Trstu, da je največje slovensko mesto. Po vojni je moral sicer s krvavečim srcem zapu* stiti pozornico svojega dolgoletnega delovanja in sc umakniti s tisoči dru* gih pred nasilniki z zapada. V izgnan* stvu je ostal zvest svojemu Trstu in primorskim Slovencem ter s tihim de* lom branil, kar se je še braniti dalo. S kolikimi težavami se je boril pri tem delu vedo le oni, ki so imeli malo upogleda v njegovo delovanje in ne* hanje. Imel je najboljšo voljo in na* men. Razmere in prilike pa so tirjale svoje, da je marsikdo zmajeval z gla* vo, ko je videl, kako podpisuje kot šef naših delegacij razne pogodbe z Itali* jani, ki so celo po smrti pljunili na njegovo krsto z brezmiselnimi očitki. Kako pa je sodil o teh pogodbah pri* ča njegov razgovor z enim naših pri* jateljev, ki ga je opozarjal na katastro* falne posledice sprejema teh raznih konvencij. Dejal je: »Skladam se v vsem s teboj in tvo« jim naziranjem. Ali, kaj hočeš v nas samih leži mnogo krivde, da moramo podpisovati te konvencije!« Pokojnemu borcu in strokovnjaku bodi zemlja lahka in večnaja pamjat! Streljačka družina Gradac priredi •dne 6. februarja zvečer veliko domačo veselico z bogatim sporedom, na ka* tero vabi vse strelce in njihove pri* jatelje. Gospon Radič se boji Orjunašev. Parkrat smo že imeli priliko čuti go* edino pri FRANC BAR, Ljubljana. vore političnega'avijatičarja v katerih je opisoval svojim vernim mamelukom nevarnosti v katerih se nahaja. Oso* bito opasnost pa sluti v Orjuni v ka* teri trdi skoro na slehernčm shodu, da mu pripravlja smrt. Orjunaši o teh strahovih, ki legajo na razum velemo* drega Odrešitelja seljaštva SHS prav ničesar ne vemo. Vemo le to, da so baš Radičevci !v poslednjem času pričeli z zelo humanimi sredstvi oznanjati svoj evangelij in da je pod miroljub* nim nožem izdihnil pred par dnevi naš najboljši drug Valentin Žic. Sicer pa se zna še tudi uresničiti narodni pregovor, ki pravi:. »Ne kliči vraga, da se ti v resnici ne pokaže! in da bi po vseh samozatajevanjih res ne postala resnica Radičeva ugotovi* tev v Peternacu: I u Dubrovniku i oto* cima, gde me je svaki čas čekao nož i bomba od Orjunaša, nijesu se digli ferijalci na obranu hrvatstva!« Mariborski Slovenčev dopisnik ve silno mnogo povedati o nekem lasa* nju med demokrati in Orjunaši v Ma* riboni zaradi »deficita« pri plesu Or* june. Informirali smo se pri Orjuni Maribor, da li je to »Slovenčevo« vest prištevati med one brezštevilne račke, ki so se izlegle v njegovih kolonah od* kar se peča z njemu toliko nadležno Orjuno. In zvedeli smo, da je ta po* slednji spor med SDS in Orjuno zra» stel na vrtnih gredah, kakor Musso« linijeve lire in Juvanovi prsti, ki zadnje čase straše zopet po dvoranah palače ob Zmajskem mostu. Marsikomu bi bilo morda ljubo, da bi Orjuna ta čas frondirala toda oni, ki se vesele na ta račun se bodo močno urezali najsi je, danes fronderstvo zelo razširjen« sorta telovadbe po naši lepi domovini. Orjuna ne bo ostala za plotom! Svojo pšenico pa bo mlatila tedaj, kadar bo to njej po volji in v skladu z interesi KARO-Čevlji priznano najboljši! MARIBOR, Koroška cesta 19. Križev pot preko Albanije. (Relijef na spomeniku Kralju Osvoboditelju v Velikem Bečkereku.) miJaiJLLU vratr če se imisJi obraniti. Vedno ie oriraravlien na pretvarjanje. Redko sfovori resnico. 0 slehernemu m'sli slabo in vsakogar se boii. Kadar nanese odlika oa Dostane okrut-neiši od Turkov. Zbrali so se v gomilo. Gledajo me in se tiho menijo v svojem mehkih akcentov polnem narečju, ki me sili skoro na smeh. »Najbolje je, če ga pošljemo v Prilep,« reče nek stari čiča, »tam so vojska, sodišče in sreski načelnik. Naj ga ti sodijo, kakor vedo in znajo.« »Jok! Jok!« kriče ostali. »Nakopljemo si s tem samo nove sitnosti!« »Treba bo plačati sodišče, podku* povati tega in dajati onemu ...« »Saj nimajo nikdar dovolj!« »Ah, kaj« — veli oni, ki me je ujel, »peljimo ga k našemu vojvodi Černopejevu v planino. Tam bodo s sodbo naglo opravili...« »Ni v redu tako hitro postopa« ti...« »Mogoče ni človek niti kriv?« “Dajmo ga še enkrat natančno iz* prašati,« pravi velik in brkat možak, »potem se pa odločimo, kaj in kako z njim.« Moj spremljevalec mu takoj od* vrne: »Kaj bi, ko ne mara niti ziniti pasji sin.... vpuaševal sem ga £e, a molči, kot bi bil brez jezika.« »Da vidimo, če ne bo i sedaj go* voril? ... reče neki najbolje oblečeni, po vsej priliki občinski odbornik in čkoči Pr°t* meni, predirajoč me s po* gledom. »Drži se sedaj dobro sinko,« sem si mislil sam pri sebi, »so to norci, ali zveri čim jim pade plen v šape.« Prične se zasliševanje. Zdi se mi, da se je 2bralo celo selo. Sprva mi lepo prigovarjajo, naj jim samo povem, kdo in od kje sem ter kam Sem namenjen. Da li, morda ne nosim s seboj kakega pisma in če nisem morda srbski četnik. Vodnik ali glasnik? Pravijo, da mi ne bodo sto* rili nič zlega. Vedeti morajo to zavo* lj<3 njihovega vojvode, ki bi jih sicer nemilo kaznoval. Težko je živeti v tej zemlji. Ako sem resnično siromak, me napojč z žganjem in obdarujejo s kru* hom. Molčim in glodam skorje najsi me že boli želodec. Pričenjajo mi pretiti. Nek mladič mi iztrga skorjo iz rok. Občinski svetovalec pa me zagrabi za lase ter me pošteno zlasa. Pretvarjal sem se, koli* kor sem se le mogel. Vidim pa, da v mojo nemost in lahkoumnost ne veru« jejo. Polagoma se me loteva že jeza. Občinski svetnik se pričenja ljutiti in ko ga z roko prosim, naj mi prizanese, dvigne roke ter me ulije preko obraza, da se mi koj pocedi kri iz nosa. Zama* hne i s palico in me udari dvakrat po? šteno. Ostali ga zadrže in mu kličejo: »Hristo ne! Stoj! Počakaj še ..., da se dogovorimo.« Odstranijo se in na dl ju je jo s po* svetovanjem. Zbog smeha in govoriče* nja dece ter žena ne čujem, kaj se me nijo. Jezika že itak dobro ne razumem. (Dalie prihodnjič.) ii m g i— O — ■» i — ZOBOZDRAVNIK UNIV. MED. dr.CiriiCirman ordinira od 17. januarja 1927 za zobne in ustne bolezni vaak dan od 8.— 12. in od 14.-18. v LJUBLJANI, Frančiškanska ulica 10/11 (bivši ordinacijski prostori t prof. Valente). 'IH —M ■ H —D.... za katere se bije, ne pa tedaj, ko bi morda ugajalo to slovenske domačije tigrovskemu zboru. Čitateljem, ki žele vezati »Orjuno«, katerim pa manjka kaka številka spo* ročamo, da ima uprava »Orjune« na razpolago še nekaj številk lista, ki jih radevolje odstopi posameznikom v kompletiranje. Predsednikom Ljubljanske kreditne banke je bil Izvoljen dne 15. t. m. obče spoštovani in vedno zavedno nacio* nalni g. primarij dr. Peter 'Defran* ceschi. Radikalni kandidat. Na shodih ra* dikalov nastopa kot govornik neki g. Dežman, uslužben pri državni želez* nici, kjer opravlja posle instrukcijske* ga strojevodje. Nas bi gospod kandi* d^t Dežman, ki napi je znan' kot ejes* komunist prav hiČ ne zanimal, da se ne bi pri agitiranju za radtkalijo za* letaval, na zelo neslan način i v Or* juno, ki, mu resnU svetuje, da naj pazno pretehta svoje besede prej, Jso se drzne po nemarnem imenovati nje* no ime. Kakor privoščimo gospodu Dežmanu, da sfc pred zbranimi ma«a* mi radikalnega naroda do dobra nago* vori, tako pa se čudimo, da se njega ne tiče znana okrožnica gospoda ge* nerala Milosavljeviča o politiairanju Stev. 4. Stran 3. Stran 4. »O R J U N A« 1 Stev. 4. njun 7^ PRALNICA IN UKAlNICft * HftMANN * Ljubljana * MESTNI TRG 8 *