Paznoferosfl. Iskanje sedmerih mest v Ciboli. Po- sledica gospodarske krize v Združenih amerišikih državah je poživljenje že skozi stoletja brezuspošaih poskusov: najti sedmera mesta v Ciboli ia njili skrivaostae zaklade. Malo raziskane ia težko dostopae hribe Nove Mehike preiskuje danes na stotine ljudi, išče bajao bogata mesta, čeravno so že davno proglašena kot bajka. Daaašaji iskalci zakladov, ki bi bili zadovoljai, če bi imeli košček vsakdanjega kruha, bodo po vzgledu njihovih pi-ednikov. zgubili maogo časa, ki pa za nje nikakor ne pomeaja zlata. Ko so izčrpali Španci kmalu po odkritju Amerike zaklade Aztekov v osredaji Ameriki, se je upal drzai pustolovec Coronado proti severu z aameaom, da bi se polastil bogastva sedmerih mest v Ciboli in tolikokrat imeaovaaega pravljiCnega mesta Graa Quivera. Coroaado ai dosegel cilja. Sam se je prepričal, da ga ni peljal vodnik domačia v Cibolo, ampak v past, kjer bi aaj bil aašel vse ne- kaj drugega, Ie zlata ne! Radi tega je umoril zvitega Indijanca, se vrail nazaj v mesto Mehika, kjer je poročal o brezplodnosti iskanja. Za Coroaadom so poskušali tisoči isto srečo, niti edea ni odkril niti sledi o izgiaulih sedmerih mest. Vse te bridke preizkušaje še niso spametovale daaašajih iskalcev. Iz aajbolj oddaljeaih krajev vzhod ne Amerike vrejo daaes brezposelai v Novo Mehiko, da bi obogateli z odkritjem skrivaostao izgiaulega zlata. Bajne brzine. Slavai Phileas Fogg v romanu Julesa Verneja je obkrožil zemljo v 80 daeh. Pa to je dolgo, če vzamemo v misel brziao moderaih letal, ki bi 40.000 km dolgo pot okrog zenalje preletela v 4 daeh. Streli moderaih topov z 800 m brziae aa sekuado bi potrebovali za to daljo 17 ur. Solace se približuje kaki rvezdi v Herkulesu z brziao 19 km v sekuadi. Ko bi ga dotičaa zvezda čakala na mestu, bi jo v nekaj milijo;..!! letih došlo, toda tudi zvezda sama potuje po vsemirju. Tako zvaae zvezde aepremičmce ae stoje, marveč maoge od ajih brzijo s tako naglico, da si tega sploh zamisliti ae tooremo. Pred letom so odkrili zvezdo, ki se pomika z brzino 500 km v sekua'di. — Alfa žarki dosegajo brziao 20.000 km v sekuadi. Največjo brziao sploh pa ima svetloba, ki prhae v sekuadi 300.000 km daleč.