NOVI TEDNIK
ŠT. 51 - LETO 58 - CELJE. 18.12.2003 - CENA 350 SIT
Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvim
ANTENA NAD
SPALNICO
Stran 15
ČRNI LES TUDI
POD LISCO?
00ffri     Stran 5
I  ŠE ENA SMRT
V KAMNOLOMU
Stran 30
HIŠA S POMOČJO
DOBRIH LJUDI
Stran 31
TA SMEŠNI DAN
ALIPIPEC
PRAZNUJE
Strani 24-25
OBUP V LEONU, V
KRASOTICI ČUDEŽ?
Stran 28
KOMU JE ZDRSNILO OB AFERAH?
Stran 11
2
DOGODKI
UVODNIK
SPELA OSET
Mnogo hrupa za ...
Dandanes nas obdaja cel kup elek-
tronskih naprav, med njimi tudi mo-
bilni telefoni. Ti so nam življenje prav
gotovo olajšali, obenem pa so nas tu-
di razvadili. Brez mobilca ne gremo
skoraj nikamor Še ko gremo na stra-
nišče, ga z negotovostjo pustimo sa-
mega - kaj pa če bo kaj nujnega. In ko
gremo na izlet, ga seveda vzamemo s
sabo. Kaj pa če se nam kaj zgodi in
bomo morali koga poklicati? Kar se
tega tiče, moramo priznati, da je za-
devica res dobra.
In sedaj si predstavljajte izlet v neokrnjeno naravo. Zaže-
lite si, da bi v tistem trenutku poklicali prijatelja in mu
povedali, da je kraj božanski in naj se vam hitro pridruži.
Pogledate na svoj skorajšnji podaljšek roke in ugotovite, da
ni omrežja! Pa pri neokrnjeni naravi še gre, ko pa se vam to
zgodi med dvema krajema, na primer, če se peljete z vla-
kom iz Celja do Laškega, kjer omrežja niti slučajno ne boste
našli, je pesem povsem druga. In takrat bi naše mobilne
operaterje najraje zagrabiU za kravateljc. Vendar tudi njim
meomrežje« ne godi najbolj. To prinaša manj dobička, manj
zadovoljne stranke in s tem posledično spet manj dobička.
In zato postavljajo antene. Potem pa se narod dvigne. An-
ten pa že ne bomo imeli. So škodljive. Povzročajo raka. Ra-
ziskav, po pravici povedano, ni veliko. Pa tudi če bi bile, se
bodo dejanski vplivi anten mobilne telefonije pokazali šele
čez nekaj let. Dejstvo pa je, že dokazano, da so veliko bolj
škodljivi naši mobilci. Ki pa jih nujno potrebujemo in jih
seveda ne bomo prenehali uporabljati samo zato, ker ob-
stajajo neke špekulacije, da naj bi bili škodljivi. In antene?
Majhne antene sevajo veliko manj kot velike, torej tiste, ki
jih je postavljenih le nekaj. Sevajo tudi veliko manj kot RTV-
antene. Pa bomo nehali gledati televizijo in poslušati ra-
dio?
Postaviti več manjših anten bi bilo težko. Ljudstvo je raz-
jarjeno, saj se antene postavljajo brez kakršnega koli vpra-
šanja ali vsaj razlage. Kot da bi že vnaprej vedeli, da kraja-
ni ne bodo za. Sicer je to najverjetneje res, lepo bi pa vseeno
bilo. Pa to ni stvar le mobilnega operaterja, ampak pred-
vsem lastnika stavbe, da obvesti stanovalce, da bodo imeli
od tega in tega dne nad svojo spalnico več kot 2 toni težko
anteno. Vprašanje pa je seveda, ali si lastnik upa stopiti
pred stanovalce in jim pogledati v oči ter jim pojasniti, daje
njihovo zdravje, vsaj duševno, oddal za premalo denarja.
KRATKE-SLADKE
Brez
pravljičnih
ceidnov
Eno od stojnic božično-no-
voletnega sejma v Celju so za-
kupili tudi mormoni. Mimoi-
dočim ponujajo promocijski
material in jim predstavlja-
jo svojo vero, vendar pa za
razliko od drugih v živopi-
sanih stojnicah nočejo v za-
meno nobenega cekina. Niti
pravljičnega, ki bo sicer do
31. decembra v celjski Prav-
ljični deželi edino plačilno
sredstvo!
Kovačeva
icobiia
Na Goheh se zdaj, ko so
kolikor toliko »pošlihtali«
tehniko, z vsemi silami bo-
rijo proti naravi. Pri tem pa
razočarani ugotavljajo, da če-
prav je del smučišč na cerk-
veni zemlji, tudi to dejstvo v
obrambi pred toploto in ve-
trom nič ne pomaga.
Želje
v nasprotju z željami
otrok, smučarskih centrov in
podobnih snegu naklonje-
nih, si v velenjski občini že-
lijo, da bi letošnja zima po-
kazala zobe samo nad tisoč
metri. »Potem >spodaj< ne bi
imeli takšnih stroškov,« hre-
peni župan Srečko Meh, nje-
govo pismo enemu izmed do-
brih mož pa bi verjetno pod-
pisalo tudi veliko drugih ob-
činskih veljakov.
Bitte, imarten!
z »Bitte, warten!« (v pre-
vodu: Prosimo, počakajte!)
vas bo med čakanjem na po-
vezavo pomiril prijeten, po-
snet ženski glas, če boste po
telefonu klicali Kmetijsko
svetovalno službo v Šmarju
pri Jelšah. Pred vstopom v EU
so se očitno odločili, da svo-
jim strankam ponudijo kra-
tek tečaja tujega jezika. Ča-
kamo na lekcije v anglešči-
ni, francoščini ...
Obvestilo
bralcem
Predbožična številka
Novega tednika bo izšla v
torek, 23. decembra, pred-
novoletna pa v torek, 30.
decembra, skupaj s kole-
darjem za prihodnje leto!
Vojašnica v
Celju ostaja
Tudi po prehodu Slovenske vojske v poklicni sestav bo v mestu večja vojaška
enota, skupaj okoli 750 poklicnih vojakov
Po odločitvi za profesio-
nalizacijo Slovenske vojske
(SV), se je le-ta začela celo
predčasno. V državi so na-
mreč ocenili, da je SV dose-
gla tolikšno stopnjo razvo-
ja, da so načelnik General-
štaba SV Ladislav Lipič, pre-
mier Tone Rop in minister
za obrambo Anton Grizold
lahko že septembra objavi-
li, da oktobrskega vpokli-
ca nabornikov ne bo. Kot
zadnji so tako pred dnevi
obvezno služenje zaključili
še tisti naborniki, ki so se
sklicevali na ugovor vesti
in so vojaški rok služili ci-
vilno. Slovenija zdaj preha-
ja na majhno, gibljivo in do-
bro izurjeno poklicno voj-
sko.
Ukinitev naborniškega si-
stema pomeni, da bo SV po-
leg poklicnega ponudila tu-
di prostovoljno služenje vo-
jaškega roka, kar bo sloven-
skim državljanom in držav-
ljankam, starim med 18 in
27 let, omogočilo prostovolj-
no vojaško usposabljanje. Za
služenje, ki bo trajalo najmanj
tri mesece, bodo prejemali
plačilo, vezano na minimal-
no plačo v državi, zagotov-
ljeno pa jim bo tudi zdravs-
tveno varstvo ter pokojnin-
sko in invalidsko zavarova-
nje. Ob poklicni vojski se ob-
likuje tudi stalna pogodbe-
na rezerva.
Letos so v SV že zaposlili
več kot 950 novih vojakov in
s tem v celoti izpolnih plan
zaposlovanja. Za zaposlitev
se je potegovalo celo več kot
3 tisoč kandidatov. Pričaku-
jejo, da bo v naslednjih letih
kandidatov manj, saj se na
trgu delovne sile pojavljajo
delodajalci, ki potrebujejo
delavce s podobnimi kvali-
fikacijami in sposobnostmi
kot v SV. Kot je že odobrila
vlada, naj bi v prihodnjem
letu zaposlili 600 novih vo-
jakov, še 200 pa naj bi jih za-
poslili nadomestno, zaradi
odhodov iz vojske zaradi
upokojitve, prekinitve po-
godbe in podobno.
Celjski
bataljon
Tudi v Zahodnoštajerski
pokrajini, ki zajema območ-
je 32 občin s Celjskega in Ko-
roško, bo zaradi profesiona-
lizacije vojske veliko spre-
memb. SV bo v vzhodni Slo-
veniji obdržala vojašnice v Ce-
lju, Slovenski Bistrici, Mari-
boru in Murski Soboti. Enote
tega območja se bodo uspo-
sabljale in urile na poligonu
v Apačah pri Kidričevem.
SV trenutno kadrovsko in
materialno popolnjuje 20.
motorizirani bataljon, ki je
nameščen v Celju. V njem je
trenutno zaposlenih 350 vo-
jakov, v polni formaciji pa
bo bataljon štel okrog 700 pri-
padnikov. V vojašnici bo na-
meščeno tudi poveljstvo pro-
storskih sil (nekdanji 38.
VTP), tako da bo skupno šte-
vilo poklicnih vojakov v Ce-
lju okrog 750.
Za vojaške namene uporab-
lja SV v Celju vojašnico ob
Mariborski cesti, za katere
so se že večkrat pogovarjali
o možnostih selitve iz mestj
Čeprav je načrt ostaja aktut
len, vsaj za zdaj še ni uresnK
Ijiv, pravijo v SV. V službi z
stike SV z javnostmi pa Si
mon Korez pojasnjuje, da sta
rejših, propadajočih stavb n
območju vojašnice, ki tak
kazijo ta predel mesta, SV ž
zdaj ne uporablja: »Zanje j(
že v teku tudi postopek za oc
dajo v civilne namene.«
V vojsko od 100 kandi-
datov za zaposlitev na kon
cu sprejmejo samo 40, preo
stali odidejo zaradi pre-
majhnega zaslužka (začet-
nik zasluži 115 tisočakov
na mesec) ali pa so zdravs^
tveno ali kako drugače ne
primerni za poklic vojaka.
Med tistimi, ki so dokaj ali
zelo zainteresirani za za
poslitev v SV, jih največ pri
haja s Celjskega, sledijo Ko
rošci, Gorenjci in Pomurc
najmanj pa zaposlitev
vojski zanima mlade na se
vernem Primorskem, je po
kazala nedavna raziskavi
o stališčih slovenske ml^
dine do vojaškega poklica
ki so jo opravili na FDV. i
Vojska bo na Celjskem ob
držala še upravno-poveljniš
objekt na Maistrovi 5, skl
dišča in delavnice v Bežigr
du, streUšče Pečovnik, vadi
če Ljubečna in skladišč
SIMES Zaloška Gorica.
»V prihodnje bomo peR
pektivno uporabljali vojašn
co v centru mesta, skladišč
in vadišča Bežigrad, skladi!
če SIMES Zaloška Gorica i
objekt na Maistrovi ul. 5,« Ko^
rez odgovarja na vprašanj«
kakšni so načrti z razvojel
vojaških objektov v Celju.
BRANKO STAMEJČIi
Gori naj luč miru
v Celju jo bodo skavti in taborniki sprejeli v nedeljo zju-
traj
Plamen luči miru iz Bet-
lehema bo tudi letos gorel
v številnih slovenskih do-
movih, saj so ga člani Zdru-
ženja slovenskih katoliških
skavtinj in skavtov skupaj
z Zvezo tabornikov Slove-
nije, Zvezo bratovščin odra-
slih skavtinj in skavtov ter
Slovensko zamejsko skavt-
sko organizacijo že pričeli
razdeljevati. Geslo letošnje
akcije je Ustvari družino.
Na božični večer naj bi luč
miru iz Betlehema gorela v
čim več družinah in jim pri-
našala mir.
Plamen so v Sloveniji naj-
prej pozdravili v nedeljo v
Ljubljani, na ekumenski bo-
goslužni slovesnosti, pri ka-
teri so sodelovale srbska pra-
voslavna, evangeličanska, bin-
konšma in l^oJUšlui^£^
Na celjskem območju so
luč miru v torek pozdravili v
Velenju, v Šentjurju, pa jo
bodo v soboto ob 17. uri pri
maši, zatem pa jo bodo deli-
li tudi po mestnih ulicah. V
Celju bodo luč miru delili
skavti obeh celjskih stegov in
taborniki v nedeljo ob 16. uri
v Pravljični deželi na Glav-
nem trgu. Zgornjesavinjski
skavti pa bodo luč miru po-
nesli tudi na Okrešelj, kjer
bo zagorela v nedeljo.
Lani je plamen luči miru
gorel v približno dvesto ti-
soč domovih po vsej Slove-
niji, skavti so ponesli pla-
men tudi na Triglav. Dobre-
ga pol milijona tolarjev pro-
stovoljnih prispevkov pa je
Združenje slovenskih kato-
liških skavtinj in skavtov po-
darilo skupnosti Barka v Zbi-
Ijah pri Medvodah. Letos
zbrane prispevke bodo na-
menili štirim ali petim dru-
žinam v stiski, za katere se
bodo odločili skupaj s Slo-
venskim karitasom.
Projekt Luč miru iz Betle-
hema se je začel leta 1986 na
Avstrijski televiziji ORF, ko
so v oddaji Luč v temi, na-
menjeni invalidnim otro-
kom, organizatorji v zahva-
lo sodelujočim delili plamen
iz votline Jezusovega rojstva
v Betlehemu. V dobrih dese-
tih letih se je akcija razširila
po celotni Evropi. Plamen lu-
či miru so člani Združenja
slovenskih katoliških skav-
tinj in skavtov prvič ponesli
po Sloveniji leta 1991 s spo-
ročilom Mir je čas brez voj-
ne.
BS
Št. 51-18. december 2003
DOGODKI
3
Od jutra do večera
med lepimi željami
Število pisemskih pošiljk se je decembra povečalo za polovico - Največjo
gnečo na poštah še pričakujejo
December je čas, ko ne
|[oparimo z lepimi želja-
(i in dobrimi mislimi.
f$em, ki so nam blizu in
ji imamo radi, pošiljamo
oščilnice (ponavadi tik
red zdajci), s tem pa ne-
lOte povzročimo prave
izredne razmere« na po-
tah, ki morajo vse te po-
iljke pravočasno dostavi-
i.
Za poštne delavce so de-
embrski prazniki še pose-
ej naporni, saj morajo de-
lti od jutra do večera, da pra-
očasno izročijo vse pošilj-
e, ki jih je ta mesec za prib-
žno polovico več kot sicer.
V celjski poslovni enoti Po-
te Slovenije so povedali, da
ričakujejo največji naval pi-
»mskih pošiljk šele v začet-
u prihodnjega tedna, tik
red prazniki. Zaradi tega vsi
aposleni na pošti 15. decem-
ra prekinejo z dopusti. »Že
eje kdo od zaposlenih v bol-
iškem staležu, se pozna pri
ostavi,« pravi vodja oddel-
a za trženje in namestnica
irektorja v celjski poslovni
loti Pošte Slovenije Agica
lokojnik. Zaposleni si po-
lagajo med seboj, kar po-
leni, da delajo na različnih
»lovnih mestih, na pomoč
riskočijo tudi strokovni de-
ivci pošte, »če pa je sila«, za
omoč prosijo še študente.
iPre)obremeii-
jeni poštarji
Dobra organizacija dela in
rnost sta v predprazničnih
neh na poštah torej nepo-
rešljivi, saj naj bi bile pred
razniki dostavljene vse po-
ijke, ki pridejo na pošto do
1. decembra. Enako velja za
ite, ki prispejo med 27. in
I. decembrom. Zato se de-
vni dan pismonoš začne že
"ed 6. uro zjutraj in traja
le do mraka, kar pozimi po-
Za poštarje po 15. decembru ni dopusta, saj se število pošiljk močno povečuje
meni do 17. ure. »Ponoči jim
pa ne pustimo delati, ker je
tema za njih lahko tudi ne-
varna, lahko jih kdo napade,«
razlaga Štokojnikova. Veči-
no gospodinjstev na Celjskem
poštar obišče vsak delovni
dan, tista bolj oddaljena hri-
bovska naselja (teh je zelo
malo) pa le trikrat tedensko.
Kljub decembrskemu pove-
čanju pisemskih pošiljk pa
pošta do naslovnikov ne bi
smela prihajati z zamudo. »Po-
šiljka mora biti vročena na-
slednji dan oziroma najka-
sneje tretji dan po sprejemu
na pošti,« pravi Štokojniko-
va. To seveda velja v Slove-
niji, medtem ko je za evrop-
ske države informativni rok
prenosa štiri do osem dni, za
države na drugih kontinen-
tih pa do 12 dni. »Vse je od-
visno od prometne poveza-
ve z določeno državo,« še do-
da.
Tako kot vsako leto je Po-
šta Slovenije tudi letos izda-
la obvestila, naj ljudje svoje
pošiljke in pisma oddajo
čimprej, najkasneje pa do 20.
decembra, da bodo dosegle
svoj namen. Sicer pa se kljub
vsemu lahko zgodi, da pošilj-
ka prispe z rahlo zamudo.
Vsako leto več
pošte
Kljub internetni povezano-
sti in vse pogostejšemu do-
pisovanju preko elektronske
pošte, se število pisemskih
pošiljk v primerjavi s prete-
klimi leti ni zmanjšalo. Sta-
tistični podatki kažejo, da jih
je bilo lani celo več kot leta
2001. Koliko je bilo med nji-
mi novoletnih voščilnic, na
pošti ne vedo. »Spremljamo
vse pisemske pošiljke, ki pris-
pejo, in ne le voščilnic. Vseh
pisem pa je decembra sko-
raj štiri milijone,« razlaga Što-
kojnikova. V tem mesecu se
je povečalo tudi število pa-
ketov.
Na pošti se zavedajo, da bo
klasične dopisnice in pisma
slej ko prej izpodrinil inter-
net, zato ne sedijo prekriža-
nih rok, temveč se priprav-
ljajo tudi na slednje.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
Foto: GK
REKU SO
Nastja Zavrnik: »Novolet-
nih voščilnic še nisem poslala
in jih tudi ne nameravam, ker
se mi zdi to staromoden na-
čin. Svojim prijateljem bom
za novo leto poslala SMS-spo-
ročila, to pa je tudi vse.«
Zinka Kunst: »Vsako leto
pošiljam voščilnice, ki jih ku-
pim od invalidov, ali pa Gas-
parijeve. Včasih, ko sem de-
lala v vrtcu, sem jih tudi sa-
ma izdelovala, zdaj pa tega
ne počnem več.«
BA, foto: ALEKS ŠTERN
80 let lovstva na Celjskem
Savinjsko kozjanska zveza lovskih družin Celje (SKZLD) je v petek ob 80-letnici sloven-
"l^ega lovstva na Celjskem v Narodnem domu pripravila slovesno akademijo. SKZLD je na
'l^ademiji podelila plaketo Mestni občini Celje, Lovski zvezi Slovenije in dolgoletnemu
strokovnemu tajniku zveze Slavku Kovaču. Pripravili so tudi pregledno razstavo in prilož-
••ostno publikacijo. Foto: GK
KJESONASI
POSLANCI?
Brez ustave in
praznili žepov
Vrhunsko zasedanje
evropskih voditeljev v Brus-
lju se je v petek začelo v mrač-
nem vzdušju nesoglasij, ki
ga je predsedujoči EU itali-
janski premier Silvio Berlus-
coni skušal razvedriti z ne-
slanimi šalami in napoved-
mi o čudežnem zajcu v klo-
buku. Izvlekel naj bi ga šele
v zadnjem trenutku in rešil
vse bolj trhla pogajanja.
Končalo se je s predčasni-
mi odhodi delegacij s sobot-
nega kosila, najbolj žolčni kri-
tiki pa Berlusconijev kompro-
misni predlog opisujejo kot »s
sladoledom pomazan prtiček,
popisan z nekaj slabimi šala-
mi«. Italijanski premier pa je
samo zmignil z rameni in se
nadležnih mušic otresel z iz-
govorom, da dogovora ni bilo
moč doseči, ker čas ni bil zrel.
Pri vsem tem je morda naj-
bolj absurdno dejstvo, da je
evropska ustava v veliki veči-
ni že bila usklajena (pogajalci
govorijo o 99 odstotkih), glav-
no nesoglasje je namreč le okoli
prihodnjega načina odločanja
v EU. Poljska in Španija se kot
pijanec plota oklepata dogo-
vora iz Niče (zasedanje je bi-
lo leta 2000), po katerem imata
le dva glasova manj kot Nem-
čija in Francija z 29. Nemci
ne popuščajo pri predlaganem
glasovanju z dvojno večino, po
katerem o predlogih odloča ve-
čina držav, ki mora hkrati ime-
ti 60 odstotkov prebivalstva dr-
žav članic. To bi dalo precej
večjo težo Nemčiji, ki je z 80
milijoni prebivalcev daleč naj-
večja država EU.
Kaj bo pomenil neuspeh po-
gajanj o evropski ustavi, še ni
čisto jasno. Tako je močan za-
gon dobila zamisel o Evropi
dveh hitrosti, v kateri bi jedro
bolj pripravljenih držav hitreje
nadaljevalo s povezovanjem
kot ostali. Takoj po propadlih
pogajanjih je šesterica največ-
jih plačnikov v evropski pro-
račun (Francija, Nemčija, Ni-
zozemska, Švedska, Velika Bri-
tanija in Avstrija) predlagala,
da od leta 2007 omejijo viši-
no svojih vplačil v evropski pro-
račun.
Kako vidijo neuspeh poga-
janj in kaj bi to lahko pome-
nilo za Slovenijo, smo povpra-
šali tudi naša poslanca. Ana
Marija Tisovic (NSi) evrop-
skih zapletov ne vidi kot zelo
tragičnih. »Gre za proces, ki
po mojem ne bo imel večjih
vplivov na pristopne članice,
nesoglasja se pač morajo ure-
diti na ravni Evrope,« pravi ko-
njiška poslanka. Po njenih be-
sedah je bilo že več podobnih
Ana Marija Tisovic
trenj, ki so jih prej ali slej zgla-
dili, v EU pa velja izrazito de-
mokratičen proces sprejema-
nja odločitev. »V vsakem pro-
cesu pride do zastojev, ki jih
je treba rešiti. Zaplet je lahko
celo pozitiven, saj se pri pre-
veliki enotnosti lahko marsi-
kaj spregleda, pri kresanju
mnenj pa pogosto pride do no-
vih in boljših rešitev,« ugotav-
lja Tisovičeva. Grožnjo najbolj
premožnih članic z manjšimi
plačili v evropski proračun vidi
kot normalen pojav, saj bi »vsak
rad plačal čim manj, kar pa
ne pomeni, da bodo grožnjo
tudi uresničili. Za uspešnost
združevanja bo moral vsak ne-
kaj žrtvovati, nič ni zastonj,
kar velja tudi za Slovenijo.«
Franc Lenko
Tudi poslanec DeSUS-a
Franc Lenko pričakuje, da
nesprejetje evropske ustave ne
bo pomenilo kakšnih poseb-
nih zapletov državam pristop-
nicam. »Tako nas je na sestan-
ku obvestil zunanji minister
Dimitrij Rupel. Povedal nam
je, da je bila največja nerod-
nost zasedanja na vrhu prehi-
ter zaključek sobotnega sreča-
nja. Po besedah zunanjega mi-
nistra se bodo pogovori o
evropski ustavi nadaljevali po
novem letu,« pravi Lenko. Po-
sledic morebitnega zategova-
nja pasu največjih šestih plač-
nic v evropski proračun pa ni
želel komentirati, saj je pre-
malo seznanjen z njimi.
SEBASTIJAN KOPUŠAR
Poslanec DeSUS-a Franc Lenko nas je prejšnji teden ob
članku o tehničnem zakonu o izbrisanih opozoril, da ob
njegovem drugem sprejemanju po vetu v državnem svetu
ni hotel podpreti zakona, zato se je vzdržal. Glavni razlog
za takšno odločitev je po Lenkovih besedah dejstvo, da bi
morali tehnični in vsebinski zakon o izbrisanih obravna-
vati skupaj v paketu, saj bi tako celoviteje videli omenje-
no problematiko. Marko Diaci pa nam je sporočil, da se v
primerih neposlušnosti do stranke seveda sklicuje na 82.
člen ustave, ne pa na 12., kot smo napačno zapisali.
Št. 51-18. december 2003
4
AKTUALNO
Ubežnice iz
beiežnice
Drago Hribar. Celjan. No-
vinar, satirik, humorist, li-
terat ... f gimnazijskih le-
tih in v času študija sloven-
skega jezika in primerjalne
književnosti tudi športnik.
Novinarsko pot je začel le-
ta 1958 pri Celjskem tedni-
ku in bil nekaj let njegov
urednik. Od leta 1968 pa do
upokojitve v letu 1997 je bil
celjski dopisnik Dela, ugle-
den slovenski novinar. Še
vedno piše in njegov ugled
še kar traja. Toliko, za za-
četek.
I Tih, zadržan, o sebi ne-
rad govori, zato pa imajo o
njem in njegovem delu ve-
liko povedati drugi. Ko je
leta 2001 izdal knjigo svo-
jih humoresk, satiričnih spi-
sov in epigramov z našlo,
vom Ubežnice iz novinarske
beiežnice, je Matjaž Kmecl
med drugim zapisal: »Hri-
barjeve ubežnice govorijo sa-
me po sebi o neodvisnem
značaju njihovega stvarnika;
od začetkov naprej dobesed-
no sevajo odpor do kakršne-
gakoli razvrščanja ali uvrš-
čanja, kaj šele osebne raz-
prodaje ...« Pred dnevi, ko
smo mu novi-
narski kolegi
na slovesnosti
ob 50-letnici
celjskega akti-
va novinarjev
in 40-letnici iz-
hajanja humo-
ristično-sati-
ričnega obča-
snika Pipec
izročili najviš-
je priznanje za
njegov ustvar-
jalni opus, je
zbrana javnost
slišala tudi tole: »Dragovi
epigrami, humoreske in dru-
gi zapisi so pravi biseri žlaht-
ne satire: ostri in duhoviti,
a nikoli robati in žaljivi. Ob
njih se od srca nasmejiš,
hkrati pa ti dajejo misliti...«
Novinarski kolegi in so-
delavci ga kot ustvarjalca in
človeka izredno cenimo, go-
tovo bolj, kot si sam misli.
»Drago Hribar je Gospod.
Vedno urejen, prijazen, iz-
branih besed. Potem se ne-
česa domisli, zaheheta se v
brado in oči se mu orosijo.
In gosposko prelije misel,
domislico na papir. Prav te-
ga se najbolj spomnim. Ko
sem pred nekaj leti prišel
na Delo in sva zgodnja ju-
tra v pisarni še delila sama,
si je vsak članek, poročilo,
komentar ali humoresko
vedno najprej skiciral v be-
ležnico. Potem je to v eni
sapi prepisal v računalnik
in odposlal. Ko sem nasled-
nje jutro te prispevke bral
v Delu, sem moral prizna-
ti, da tako verodostojno,
izrazno bogato in tekoče
sam ne bom znal nikoli pi-
sati. Potem je spet prišel
Drago in na kar koli je na-
nesla beseda, je imel na
izust pripravljeno priliko iz
Puškina, Lermontova ...
Nekateri, ki ga bolje poz-
najo, znajo reči, da bi lah-
ko naredi literarno karie-
Drago Hribar
ro. Rad verjamem. Ampak^
meni je bolj prav, da sem|
imel srečo delati z njim in I
tudi z njegovo pomočjo in]
zgledom spoznati, da mo-i
ra človek v življenju poče-;
ti tisto, kar zna, ne pa tiste-,
ga, za kar se mu dozdeva,!^
da je poklican. Zato bo Dra-^
go zame za vselej ostal ne-j
dosegljiv zgled.« Takšen je^
Drago Hribar v očeh Delo-j
vega novinarja Braneta Pia-j
na. ,
Miran Korošec, predsed-,j
nik celjskega novinarskegaj
aktiva, katerega član je tudi,
Drago Hribar, pove, da je Hri-j
bar nesporno vodilno sati^
rično pero na Celjskem, ini
doda: »Njegova visoka jezi-'!
kovna, duhovna in občečlo-;
veška omika mu ne dovo-i
ljuje prostaškega izražanja'
niti v ožji družbi, kaj šele vj
satiričnih zapisih in >resnih<^
novinarskih prispevkih.^
Drago je, preprosto poveda-j
no, briljanten stilist, pa na]]
gre za >vsebino ali formo< nje-^
govih satiričnih ali novinar-j
skih prispevkov. V njih boši
težko našel celo najmanjšo,
jezikovno napako ali nero-j
den izraz, šej
težje kakšno,
vsebinsko ali'
profesional-
no nekorekt-j
nost.« j
»Le zakajj
sploh potre-i
bujemo toli-j
ko besed, ko,
pa se da tudi!
z malo bese-
dami tako ve-j
liko poveda-j
ti!« razmišlja:
Večerov novi-]
nar Franček Kramer, seda-
nji urednik Pipca, ko se raz^
govori o Dragu Hribarju^
»Tega se vedno zavem, kOj
prebiram Dragove aforizmej
ali epigrame. Kadar pa se loti
humoresk, ni besed nikolij
preveč, prispevki pa nikoli
predolgi, saj so polni soč-J
nosti, da te odžejajo v siceij
prepogosti poplavi suhopar-:
nosti. Srečo sem imel, da seni|
lahko dolga leta tudi od bli-
zu spremljal njegovo delo inj
ga še vedno lahko. Že kot štu-
dentu mi je bik) dano, da sern
sodeloval pri nastajanju Pip-|
ca, katerega gonilna sila jd
bil vse od ustanovitve. Mar-
sikdo od nas mlajših ga je
želel posnemati, vendar to
preprosto ne gre. To moraš
imeti v sebi in to moraš zna-
ti tudi izliti ob pravem časuj
Zame je Drago mojster tudi
zato, ker zna ostro opozori-
ti na kak problem, na napa-
ke ljudi, a vendar nikoli na
žaljiv način. Nekako krivič-
no je, da sva zadnja leta, za-
radi praktičnosti, zamenja-
la mesti in mi on kot uredni-
ku Pipca nosi prispevke. A z
njegovimi prispevki je lah-
ko; pred objavo jih prebe-
rem le zato, da bi v njih uži-
val pred ostalimi. Čeprav
Drago Hribar ni več odgovorni
urednik, je še vedno prvi mož
našega Pipca.«
MARJELA AGREŽ
Kino Dom je, potem ko ga je občina poceni prodala in drago kupila, zdaj porušen - na črno.
Monika Sečnik
Poceni, drago^
na črno
Vozli zgodbe o prodajanju, kupovanju in rušenju kina Dom spodnesli Monik
Sečnik - Primer proučuje tožilec
Najnovejša celjska afera
z nakupi in prodajami ki-
na Dom še vedno buri du-
hove v celjski občini. Za-
radi ugotovitev notranje re-
vizije, ki jo je po izbruhu
afere odredil župan Bojan
Šrot in ki je pokazala na
sum, da je bilo pri nakupu
in oddaji kina Dom v ruše-
nje storjenih več nepravil-
nosti, pa je že morala oditi
v.d. direktorica Zavoda za
planiranje in izgradnjo
(ZPI) Moniko Sečnik.
Župan namreč odločno tr-
di, da za prodajo občinske last-
nine v nadstropju nekdanje-
ga kina Dom ni vedel. Vedel
tudi naj ne bi za dogodek, ko
je občina oziroma njen ZPI
znatno dražje odkupila celot-
no stavbo in odredila njeno
rušenje. Poceni prodaja, šlo
naj bi za slabih 13 milijonov
tolarjev, zatem drag nakup in
(za mnoge sporna) oddaja ob-
jekta v rušenje podjetju Ekos
Dramlje so bili prehudi spo-
drsljaji. Župan Šrot je zato
Moniko Sečnik v ponedeljek
prerazporedil na drugo delov-
no mesto, za vodenje ZPI pa
je pooblastil direktorja Komu-
nalne direkcije Silva Plesni-
ka.
Ker so rezultati notranje re-
vizije izkazali sum večih ne-
pravilnosti, je župan Šrot do-
kumentacijo o tem predal tu-
di okrožnemu državnemu to-
žilcu, ki se bo odločil, ali je
potrebno koga sodno prega-
njati. »Hkrati bo Mestna ob-
čina Celje uvedla vse postop-
ke, ki nam jih omogočata za-
kon in odlok o predkupni
pravici,« sporočajo iz celjske
občinske stavbe.
Poceni prodaj,
drago icupi
Celjski nepremičninski
podjetnik Aleksander Jan-
čar je od občine oziroma od
podjetja Nepremičnine, kot
je razkril časnik Delo, po-
ceni kupil zgornji del nek-
danjega kina Dom. V njem
je bilo zavetišče za brezdom-
ce, stavba pa je zaradi uni-
čenih instalacij propadala in
bila, kot je pred preselitvi-
jo zavetišča večkrat poudar-
jal vodja zavetišča Daniel Be-
drač, že življenjsko nevar-
na. Okoli 345 kvadratnih
metrov površine so Nepre-
mičnine preko javnega raz-
pisa 4. oktobra lani prodale
Jančarju oziroma njegove-
mu podjetju Eurocomp za
nekaj manj kot 13 milijonov
tolarjev. S tem je Jančar po-
stal približno 48-odstotni
lastnik stavbe. Spodnji del
kina Dom pa je, potem ko
je Mirko Tuš oziroma pod-
jetje Engrotuš kupilo Celj-
ske kinematografe, prešel v
njihovo last. Sprva so name-
ravali prav v tej stavbi ure-
diti manjši kompleks kinod-
voran, a so si po odločitvi
za gradnjo Planeta Tuš pre-
mislili.
Vizionarji
Letos poleti je Jančar za
domnevno okoli 30 milijo-
nov tolarjev odkupil še spod-
nji del stavbe in s tem postal
lastnik celotnega objekta. Sa-
mo 13 dni zatem je Jančar
celotno stavbo za 63 milijo-
nov tolarjev prodal nazaj ob-
čini, ta pa se je odločila, da
jo bo porušila. Na očiščenem
zemljišču bodo uredili par-
kirne prostore, ki bodo naj-
bolje služili prav Jančarjeve-
mu novemu objektu Maksi-
miljan, ki raste v neposred-
ni bližini, na prostoru nek-
danjega Zamorca. Del parki-
rišč naj bi Jančar že odkupil
od občine, za slabih 7 mili-
jonov tolarjev.
Na razkritje dogodkov, po-
vezanih z nakupovanjem,
prodajanjem in rušenjem ki-
na Dom, se je medtem od-
zval tudi Aleksander Jančar,
ki mu je podjetje Spem spi-
salo pravi slavošpev. V njem
izpostavljajo »...vizionarski
odnos vladne garniture, da re-
gijsko središče tik pred vsto-
pom Slovenije v EU postane
urejeno, moderno in investi-
cijsko privlačno mesto ...«,
Jančar sam pa pojasnjuje, da
se je zavedal vrednosti pro-
stora, ».. .zato sem naredil vse,
da poenotim njeno lastniško
strukturo z odkupom še ki-
nematografskega dela zgrad-
be, pomagal sem pri preseli-
tvi brezdomcev na varnejšo
lokacijo in zagotavljam, da
lahko bodoči lastnik v celoti
in samostojno odloča o vseh
nadaljnjih lastniških in
upravljavskih upravičenjih
lokacije sredi mesta ... Zdaj
bomo zanamcem lahko pre-
dali urbanistično urejeno sre-
dišče mesta, lahko pa bi se
zgodilo, da bi dobili razkra-
jajoči kare, ki bi sejal neje-
voljo in kvaril ugled mesta.«
Rušenje na
črno
Pri vsem poslu, kjer se je
občina izkazala kot maloma-
ren in slab gospodar, pa je
sporno vsaj še nekaj. Ruše-
nje kina Dom so zaupali dra-
meljskemu podjetju Ekos, ki
je šele nedavno tega prido-
bilo tudi občinsko koncesi-
jo za opravljanje dimnikar-
skih storitev. Ekos je, ko so
ugotovili zahtevnost rušenja,
dela oddal podizvajalcem,
podjetju Zyks. To je delo
opravilo, pri čemer je obči-
na kot naročnik za dela, vred-
na 8 milijonov tolarjev, iz-
dala le lokacijsko informa-
cijo. Ta pa rušenja ne omo-
goča - zanj bi bilo potrebno
gradbeno dovoljenje. Kino
Dom so torej porušili na čr-
no, s čimer se zdaj ukvarjajo
inšpekcijske službe celjsk
upravne enote.
Ker Ekos zadnje čase pi
dobiva vse več del v občii
in ker je znano, da je las
nik Janez Škoberne v pr
jateljskih odnosih z župa
nom Šrotom, se zatorej ptj
stavlja vprašanje, kako jI
delo dobila prav ta družba
Če zgodbo postavimo še
luč nedavne okrožnice d
rektorice občinske uprav
Tine Gril, da mora biti ži
pan obvezno obveščen, (3
se bodo med izbranimi h
vajalci kakršnih koli del, t
jih oddaja občina, znašl
Gradbeništvo Božičnik
Ekos ali Mollier, je najbri
mogoče verjeti, da za doga
Janja okoli kina Dom župaj
res ni vedel. Prav s tem.dcj
pisom naj bi se namreč zj)
varoval, da se podobne z;
drege, ki mečejo slabo lu
na občino, njegovo vodenjj
pa nenehno postavljajo prei
očitke, da ureja posle pr
jateljem, ne bi ponavljal«
Epilog zgodbe je znan. K
na Dom ni več, občina je p
nepotrebnem zapravila p
nekaterih ocenah več kot 2
milijonov tolarjev, Monik
Sečnik je na drugem deloi
nem mestu, primer pa proi
čuje tudi tožilec.
BRANKO STAMEJČI
Foto: GREGOR KATl«
Št. 51 -18. december 2003
TEMA TEDNA
5
Črni les tudi pod Lisco?
olikšna je podobnost med družinsko oskrbo starostnikov na turistični kmetiji Na griču pod Lisco in (zdaj že bivšo)
hotelsko v razvpitem Črnem lesu? Precejšnja.
Sa svojem domu v vasi Polana
loki pri Zidanem Mostu ima za-
.biiica Martina Čučnik v oskr-
petindvajset starostnikov, s tem
I presega normative v okviru de-
ioiosti, za katero ima dovolje-
e, je v svojem poročilu navedel
jvni tržni inšpektor Roman Kla-
jšek po tem, ko je republiški trž-
i inšpektorat konec novembra
•tos na turistični kmetiji Na gri-
j opravil inšpekcijski pregled.
Čučnikova domačija v idilični va-
ci Polana pod Lisco je bila pred
ti registrirana za opravljanje kmeč-
ka turizma - Kmečki turizem Na
iču - Čučnik. Upravna enota Laš-
5 je Martini Čučnik spomladi leta
)96 izdala delovno dovoljenje, ven-
}r pa ji je po sprejeti novi zakono-
)ji to dovoljenje ugasnilo in od ma-
2002 se Čučnikova s turizmom
a kmetiji ne bi smela več ukvarja-
Ker za dejavnost kmečkega turiz-
la ni imela več dovoljenja, se je
itila drugačne dejavnosti. Že jese-
ileta 2001 je na svoj dom sprejela
[ve oskrbovance, upokojence. Pred
m je v časopisju objavila oglas, ki
ije naslovila na starostnike in upo-
ojence, ki ne želijo bivati v domo-
ih za ostarele, ter jim ponudila mož-
ost, da na kmetiji najdejo prijazen
om za jesen življenja. Zanimanje
1 takšno obliko bivanja je bilo pre-
»jšnje in tako je na kmetijo v Pola-
i prihajalo vse več ostarelih in os-
ibelih ljudi. Njihovo število se je
ovzpelo že na petindvajset.
Sedemnajst
osicrbovancev na
črno
Da bi to novo dejavnost spravila v
kvir zakonitosti, je Čučnikova s cen-
i za socialno delo (Laško, Sevnica,
marje pri Jelšah, Šentjur) sklenila
ogodbe o oskrbovanju, 6. januarja
tos na primer s Centrom za social-
0 delo Laško. Gre za pogodbo o iz-
ijanju storitve oskrbe ostarelih v tuji
ružini skladno z določilom 65. člena
ikona o socialnem varstvu. Ta po-
odba oskrbnico zavezuje, da z vsa-
im oskrbovancem, ki ga sprejme
a svoj dom, sklene pogodbo, po ka-
ri le-ta soglaša z načinom in pogoji
skrbovanja.
Po informaciji, ki smo jo pred
ratkim prejeli od ministrstva za
elo, družino in socialne zadeve,
a je Martina Čučnik sklenila le osem
ogodb za izvajanje oskrbe. »Po-
atkov o drugih ljudeh, ki naj bi
ivali pri gospe Čučnik in za kate-
! pogodbe o oskrbovanju ni skle-
il center za socialno delo, nima-
10. Po navedbah gospe Čučnik naj
1 ti ljudje tam bivali na podlagi
'gistracije za gostinsko dejavnost,
ato bo to preverila tržna inšpek-
cija,« so med drugim pojasnili v mi-
nistrstvu, in še to, da Čučnikova pri
njih ni nikoli zaprosila za koncesi-
jo ali za dovoljenje za delo.
Na kmetiji Čučnik torej živi kar
sedemnajst »ilegalnih« oskrbovan-
cev, o čemer se je v teh dneh lahko
prepričal tudi glavni republiški tržni
inšpektor, ki je ukrepal: »Glede na
ugotovitve bo Martini Čučnik iz-
dana odločba o prepovedi oprav-
ljanja dejavnosti turistične kmeti-
je z nastanitvijo in vložen predlog
za kaznovanje prekrška po določi-
lih Zakona o gostinstvu,« piše v po-
ročilu inšpektorja.
Tudi icmečici
turizem brez
dovoljenja
Martina Čučnik se glede oseb, ki
bivajo pri njej in za katere s centri
za socialno delo nima sklenjenih
pogodb o oskrbovanju, sklicuje na
registracijo za gostinsko dejavnost
iz leta 1996, ta pa je nična. »Leta
2000 so bile z novim Zakonom o
kmetijstvu natančneje opredeljene
dopolnilne dejavnosti na kmetiji,
med katere sodi tudi dejavnost
kmečkega turizma. S podzakonski-
mi predpisi v letu 2001 je bilo ose-
bam, ki so na dan uveljavitve nove
zakonodaje že opravljale dopolnil-
no dejavnost na kmetiji, omogo-
čeno, da si pridobijo dovoljenje za
opravljanje dejavnosti po novi za-
konodaji, zgolj s predložitvijo sta-
rega dovoljenja. To obdobje se je
izteklo 10. maja 2002, Čučnikova
pa niti v tem obdobju niti kasneje
ni zaprosila za izdajo novega do-
voljenja. Iz navedenega lahko za-
ključimo, da Martina Čučnik ne raz-
polaga z veljavnim dovoljenjem za
opravljanje dejavnosti turizma na
kmetiji,« je informacija, ki smo jo
prejeli od Upravne enote Laško.
Martina Čučnik torej na uprav-
ni enoti v Laškem ni zaprosila za
novo dovoljenje, njen glavni inte-
res se je osredotočil na oskrbo os-
tarelih in tako je na primer 6. ja-
nuarja letos sklenila pogodbo o os-
krbovanju s Centrom za socialno
delo Laško, za tem pa stopila še
do Upravne enote Laško, kjer je
zaprosila za vpis v seznam zave-
zancev, ki opravljajo osebno do-
polnilno delo po Zakonu o pre-
prečevanju dela in zaposlovanja na
črno. Pri tem postopku je, zani-
mivo, navedla dejavnost »pomoč
starejšim«. Upravni organ ji je 4.
februarja letos izdal potrdilo o vpi-
su v omenjeni seznam, in sicer za
dela, ki so navedena v 2. točki pra-
vilnika o delih, ki se štejejo za oseb-
no dopolnilno delo, takšna dela
pa so: občasno varstvo otrok in po-
moč starejšim, bolnim in invali-
dom na domu ... »Takrat je bilo
Martini Čučnik pojasnjeno, da gre
pri tej dejavnosti za nudenje po-
moči starejšim na njihovem do-
mu, kot je na primer nabava živil,
pa čiščenje prostorov, vzdrževanje
osebne higiene, prinašanje obro-
kov hrane. Prav tako smo stranko
opozorili, da letni prihodki iz
opravljanja priglašene dejavnosti ne
smejo preseči minimalne letne plače
v Republiki Sloveniji iz preteklega
leta, ki je v letu 2002 znašala
1,172.812 tolarjev,« so nam sporo-
čili z laške upravne enote. Zakaj je
Čučnikova prijavila dejavnost, ki
ni v skladu z dejavnostjo, ki jo
opravlja po pogodbah o oskrbova-
nju s centri za socialno delo?
Cena celovite oskrbe in name-
stitve za pokretnega oskrbovanca,
ki biva na Čučnikovi domačiji, je
okoli 75 tisočakov mesečno, za ne-
pokretnega okoli 120 tisoč tolar-
jev. Mesečno plačilo za storitve os-
krbe se v mnogih primerih oprav-
lja na roke.
Na turistični kmetiji Čučnik v Po-
lani je v jedilnici, kjer se prehranju-
je petindvajset oskrbovancev, še vedno
vinotoč, tam pa se zlasti v poletnem
času ustavljajo izletniki, lovci ...
Po sili razmer
»Iz občine Laško smo na osnovi
sklenjenih in podpisanih pogodb o
oskrbovanju k Čučnikovim v Pola-
no napotili štiri starostnike, kot pri-
stojni center pa tam redno izvaja-
mo nadzor. Doslej nismo ugotovili
še nobene večje nepravilnosti ali po-
manjkljivosti, kaj šele zanemarja-
nja. Martina Čučnik za to svojo de-
javnost ne potrebuje delovnega do-
voljenja, po zadnjem odstavku 65.
člena zakona o socialnem varstvu
je dovolj, da s centrom za socialno
delo sklene pogodbo o oskrbovanju.
Oskrbnici Čučnikovi smo s pogod-
bo tudi naložili, da mora v roku treh
let svojo dejavnost, v kolikor se bo
trajno odločila zanjo, uskladiti s 65.
in 66. členom omenjenega zakona.
Kolikor vem, si na ministrstvu že
ureja vse potrebno za pridobitev do-
voljenja za delo. V razmerah, ko pri-
manjkuje mest za starostnike in smo
glede njihove namestitve velikokrat
v veliki zadregi, smo jih bili prisi-
ljeni napotiti tudi v družinsko oskr-
bo, kakršna je na kmetiji Čučnik v
Polani,« nam je povedala Maksimi-
lijana Pihler, direktorica Centra za
socialno delo Laško, socialna delav-
ka Marija Šmauc, ki obiskuje tam-
kajšnje oskrbovance, pa je dodala:
»Oskrbovanci, ki tam bivajo, so za-
dovoljni, nihče od njih ne bi hotel
iti drugam.«
Veselje in
humanost v
primežu
(ne)zakonitosti
Res je, nihče ne bi hotel drugam.
Oskrbovanci Martine Čučnik, očit-
no skromni v svojih potrebah in pred-
vsem srečni, da kdo skrbi zanje, so
nam zatrjevali, da jim je dobro, da
ničesar ne potrebujejo. In kaj pravi
Martina Čučnik? »Na začetku sploh
nisem mislila na tolikšen obseg, a
informacija o naši dejavnosti se je
hitro širila od ust do ust, povpraše-
vanje je bilo zelo veliko. Ker imam
veselje do dela s starostniki, sem jih
rade volje sprejemala in tako smo
zdaj vsi kot ena velika družina. Od
6. novembra letos imam zaposleno
kuharico, prej pa sem vse delala sa-
ma. S centri za socialno delo sem
sklenila osem pogodb o oskrbova-
nju, skladno z zakonskim določi-
lom, kjer pa nikjer ne piše, koliko
oseb sme imeti oskrbnik v oskrbi v
svoji družini. Letos sem se sedem
mesecev šolala za pridobitev ustrez-
ne izobrazbe, na ministrstvo sem tudi
že poslala vlogo za delovno dovo-
ljenje in zdaj čakam, da me obve-
stijo, če potrebujejo še kakšno do-
kumentacijo,« nam je med obiskom
v Polani povedala Martina Čučnik.
Kako pa je s statusom sedemnajstih
oskrbovancev, za katere nima skle-
njenih pogodb s centri za socialno
delo, nas je posebej zanimalo glede
na navedbo upravne enote, da Čuč-
nikova nima veljavnega dovoljenja
za opravljanje dejavnosti turizma na
kmetiji. »Ti oskrbovanci niso social-
ni primeri, zato niso iskali poveza-
ve s centri za socialno delo, so sa-
moplačniki in živijo pri fizični ose-
bi Martini Čučnik,« smo dobili od-
govor. Na vprašanje, kako je z zdrav-
niško oskrbo starostnikov, pa nam
je Čučnikova odgovorila, da jih ob-
časno obiskuje zdravnica Ivana Je-
lovčan, dr. med., ki sicer dela v
Zdravstvenem domu Sevnica. Kadar
je potrebno ali nujno, pa svoje os-
krbovance kar sama odpelje v am-
bulanto v Sevnico. »Tukaj imamo
tudi patronažno službo, ki dela po
navodilih dr. Jelovčanove, ta pa je
vsem mojim oskrbovancem tudi
osebna zdravnica,« je še pojasnila
Martina Čučnik.
Stičišča?
Kaj imata skupnega socialno vars-
tveni lokaciji Na griču in v Črnem
lesu? Najpomembnejša stičišča so
nedvomno na državni ravni. Drža-
va, v kateri iz leta v leto strmo naraš-
ča število starostnikov, ni dovolj po-
skrbela za pravšnje zmogljivosti v ok-
virih institucionalnega varstva v do-
movih za starejše, ne glede na dejs-
tvo, da je od leta 1999 v Sloveniji
odprlo vrata kar dvanajst novih do-
mov za starejše, od tega pet javnih
zavodov in sedem domov s koncesi-
jo. Ponudba je bila očitno ves čas
manjša od povpraševanja. Šibka točka
je tudi na zakonodaji, denimo v 65.
členu Zakona o socialnem varstvu
(zadnji odstavek), ki v svoji dobro-
namernosti, a tudi ohlapnosti, do-
pušča nepravilnosti in celo zlorabe.
Nepravilnosti in zlorabe pa so mo-
goče tam, kjer ni zadostnega nadzo-
ra. Le kdo bi vedel za starostnike na
turistični kmetiji v Polani pod Lis-
co, če se ne bi zgodil Črni les?
MARJELA AGREŽ
Foto: ALEKS ŠTERN
Zakon o socialnem varstvu v
66. členu določa, da lahko za-
sebnik ali pravna oseba prične z
opravljanjem socialno varstvenih
storitev z dnem izdaje odločbe o
vpisu v register zasebnikov in prav-
nih oseb, ki opravljajo socialno
varstvene storitve, vendar pa lah-
ko, skladno z zadnjim odstavkom
65. člena, posamezne storitve v
okviru javne službe izvaja tudi
rejnik ali tretja oseba, če za te
storitve sklene pogodbo s centrom
za socialno delo.
Kmetija Čučnik pod Lisco, kjer domuje petindvajset starostnikov.
Martina Čučnik: »Informacija o naši dejav-
nosti se je hitro širila od ust do ust, povpra-
ševanje po namestitvah starostnikov je bilo
zelo veliko.«
osnovi zadnjega odstavka 65.
pena se v praksi praviloma skle-
mo pogodbe o oskrbi v drugi dru-
žini ali v drugi organizirani obli-
k saj 16. člen zakona oprede-
juje kot možne oblike storitev
•nstitucionalnega varstva tudi po- ^
■^oč v drugi družini ali drugi or-j
Ionizirani obliki. Ta možnost je;
|ila uzakonjena prav zato, da bi
iudem omogočili tudi drugačnol
»bliko bivanja kot so domovi zal
Nrejše. Ta oblike se je razvila vi
fiekaterih bolj ruralnih okoljih. |
Kakšna je državna strategija na
področju varstva starejših? Ta ne
predvideva, da bi se oblike po-
moči skoncentrirale le na insti-
tucionalno varstvo, ki ga izvaja-
jo domovi za starejše, ampak rav-
no obratno, da naj se razvijajo
tudi druge oblike pomoči zno*
traj sistema socialnega varstva pa
tudi zunaj njega. Nacionalni pro-
gram socialnega varstva, ki ga je
leta 2000 sprejel Državni zbor R
Slovenije, pa celo izrecno nala-
ga, da je potrebno razviti tudi dru-
ge dejavnosti, ki dopolnjujejo jav-
no službo ali pa ponujajo razne
alternativne programe, kot so:
materinski domovi, različna za-
vetišča, stanovanjske skupine, bi-
valne skupnosti.
Št. 51-18. december 2003
6
GOSPODARSTVO
Srbija odgovor
na Evropo
Šentjurski Alpos bo prihodnje leto podvojil proizvodnjo cevi - Za abrahama
nova tovarna aluminijskih izdelkov
v Alposu, kjer te dni
praznujejo 50-letnico ob-
stoja, bodo danes (v četrtek)
uradno odprli novo tovar-
no aluminijskih izdelkov.
Naložba je vredna 1,2 mili-
jarde tolarjev, z njo pa so
na enem mestu združili
proizvodnjo treh aluminij-
skih programov ter skladiš-
čenje surovin in končnih iz-
delkov. Alpos je imel letos
kar za 3,7 milijarde tolar-
jev naložb, saj je veliko vla-
gal tudi v proizvodnjo v
drugih državah. V obratu
na Poljskem je postavil še
eno linijo za proizvodnjo ce-
vi, novembra pa je v Srbiji
kupil največjo cevarno v tej
državi.
Alpos je, kot je dejal pred-
sednik uprave Mirjan Bevc,
v zadnjih letih tudi sicer ze-
lo veliko vlagal v posodobi-
tev tehnologije, letos pa je na-
redil pomemben korak na-
prej. Junija se je v nove proi-
zvodne in poslovne prostore
preselilo hčerinsko podjetje
Alpos Posebne storitve, av-
gusta je bila zgrajena nova to-
varna aluminijskih izdelkov,
do konca leta pa bodo zaklju-
čili še s posodobitvijo tovar-
ne za trgovinsko opremo, ki
bo dobila novo lakirno lini-
jo in visokoregalno skladiš-
če. Vlagah so tudi v cevarno,
kjer so kupili novo linijo za
proizvodnjo toplovaljanih
pločevinastih cevi.
iWied
najboljšimi v
Evropi
šentjursko podjetje je le-
tos veliko vlagalo tudi v tuji-
ni. Zaradi visokih transport-
Vodstvo Alposa je zelo pogumno začrtalo prihodnje poslovno leto (z leve): Rado Marot, Mirjan Bevc, Jure
Perme in Stanislav Flander.
nih stroškov so se odločili,
da bodo na področju cevars-
tva, ki jim prinaša 70 odstot-
kov vseh prihodkov, spreme-
nili strategijo ter proizvod-
njo čim bolj približaU odda-
ljenim trgom.
Že lani so na Poljskem, v
bližini Katovic, zagnali proi-
zvodnjo v tovarni, kjer so le-
tos zmogljivosti še povečali,
od novembra pa imajo v
stoodstotni lasti podjetje Fa-
hop iz Aleksinca, ki je naj-
večji proizvajalec cevi na ob-
močju Srbije in Črne gore. Na-
kup srbske tovarne je po be-
sedah Mirjana Bevca tudi od-
govor na težave, ki čakajo slo-
vensko industrijo po vstopu
naše države v Evropsko uni-
jo. S prenehanjem veljavno-
sti bilateralnih sporazumov se
bodo namreč pogoji poslova-
nja z večino jugovzhodnih dr-
žav zaostrili. Alpos bo zato
območje bivše Jugoslavije po-
krival iz Aleksinca, računa pa
tudi, da mu bo uspelo na jav-
nem razpisu za nakup 65-od-
stotnega državnega deleža v
tovarni cevi Unis v bosanskem
Prnjavoru.
Z novimi tovarnami bo Al-
pos prihodnje leto podvojil
proizvodnjo cevi in s tem, je
prepričan Bevc, še bolj utr-
dil svoje mesto med deseti-
mi najboljšimi proizvajalci
v Evropi. Okrog 100 tisoč ton
bodo naredili v Šentjurju, 70
tisoč v Srbiji, na Poljskem pa
40 tisoč ton.
Še enicrat več
prihodicov
Zaradi povečane proi-
zvodnje so v podjetju za pri-
hodnje leto naredili zelo
smele finančne načrte. Kot
je povedal član uprave, za-
dolžen za finance. Rado
Marot, naj bi celotna sku-
pina dosegla okrog 32 mi-
lijard tolarjev konsolidira-
nih prihodkov, kar pomeni
90-odstotno rast glede na le-
tos. Produktivnost naj bi se
povečala za 10 odstotkov,
dodana vrednost na zaposle-
nega pa naj bi se z letošnjih
23 tisoč povečala na 28 ti-
soč evrov.
V Alposu so vse letošnje
naložbe financirali z naje-
mom dolgoročnih posojil
pri domačih in tujih ban-
kah, je še povedal Marot.
Obveznosti, ki jih bodo mo-
rali poravnati prihodnje le-
to, bodo znašale dva odstot-
ka celotnega prihodka ozi-
roma 80 odstotkov predvi-
dene amortizacije, to pa
pomeni, da je podjetje spo-
sobno vračati najeta poso-
jila.
Z nakupi proizvodnih
obratov v tujini se je števi-
lo zaposlenih v skupini Al-
pos skoraj podvojilo. V pod-
jetjih v Šentjurju dela tre-
nutno 740 ljudi, tovarna v
Srbiji ima 460 delavcev, na
Poljskem 100, še 30 ljudi pa
je zaposlenih v predstavniš-
ki mreži.
V Alposu napovedujejo,
da bodo prihodnje leto pre-
ko 90 odstotkov prihodkov
ustvarili z izvozom. Letos
so po besedah člana uprave
in direktorja trženja Stani-
slava Flandra na tuje pro-
dali 83 odstotkov vseh iz-
delkov. Kar štiri petine iz-
voza so opravili preko pred-
stavništev in podjetij, ki jih
imajo v devetih evropskih
državah.
JANJA INTIHAR
Foto: GREGOR KATlČ
V novi tovarni je Alpos združil tri čedalje bolj pomembne aluminijske programe; proizvodnjo hišnih in
tehničnih lestev, zabojnikov in vrtnih sušilnikov. Velika pridobitev sta tudi vhodno in izhodno skladišče, ki
imata skupaj kar 4.200 paletnih mest. Po napovedih direktorja Alpos Alu Jureta Permeta, bodo v tovarni do
leta 2006 podvojili proizvodnjo, povečalo pa naj bi se tudi število zaposlenih, zlasti z visoko izobrazbo.
Trenutno zaposlujejo 120 ljudi, od tega jih 100 dela v proizvodnji.
Cetisov dobičeM
manjši od
pričakovanega
Zaradi neuspeha na enem od mednarodnih razpii
- posel je kljub slabši ponudbi dobilo konkurenci
evropsko podjetje - so morali v Cetisu narediti rebalai
letošnjega poslovnega načrta. Namesto pričakoval
440 milijonov tolarjev zdaj načrtujejo samo 263 mil
nov tolarjev dobička, kar pa je še vedno za skora|
odstotkov več kot lani.
Kot je pojasnil glavni direktor Drago Polak, je rebal
že potrdil nadzorni svet, ki je tudi ocenil, da je gled^
gospodarske razmere letošnje poslovanje Cetisa razm(
ma dobro. Izpad prihodka se nanaša na tiskanje varni
nih dokumentov za eno od držav v jugovzhodni Evr<
nekaj pričakovanih naročil pa niso dobili tudi doma.
Letos bodo v Cetisu ustvarili dobrih 7 milijard tolai
prihodkov iz prodaje. To je precej manj kot lani, venda
bilo leto 2002 za Cetis izjemno zaradi tiskanja slovens
potnih listov. Zaradi tega letošnje poslovanje primerjaj
letom 2001, in kot pravi Polak, bodo zopet dosegli dd
rast. Za letos so v Cetisu načrtovali strateški vstop v >
slovenski podjetji (imen še vedno nočejo razkriti javno;
vendar bodo zaradi birokratskih ovir nakupe najverjeti
prestavili v prihodnje leto. Drago Polak pravi, da se vse
ozirajo tudi po podjetjih na jugu, kje in kaj bodo prevzei
li, pa se bodo prav tako odločili šele prihodnje leto.
Kioramfeniicol bi
odicrivai Erico
Slovenske mlekarne bo-
do vsebnost kloramfenikola
v mleku in mlečnih izdel-
kih odslej lahko preverjale
v Velenju. Raziskovalnemu
inštitutu Erico je namreč te
dni končno uspelo pridobiti
akreditacijo za takšne ana-
lize.
Erico je že aprila letos kot
prvi v'državi kupil sodobne
aparature za organsko kemij-
sko analizo. V opremo in ure-
ditev novih laboratorijskih
prostorov je vložil 250 mili-
jonov tolarjev. V pol leta je
izpolnil vse pogoje za akre-
ditacijo metode za določanje
kloramfenikola, pogoj za do-
končno podelitev akreditaci-
je pa je bila tudi uspešna me
laboratorijska primerjava
Kot pravijo v Ericu, je n
hova metoda trenutno edii
v Sloveniji, ki omogoča ne
voumno potrditev prisotr
sti kloramfenikola v vzore
in to s takšno mejo določ
vosti, ki ustreza evropski
regulativam s področja ai
lize živil. Vzorcev torej nel
več treba pošiljati v tujin
pa tudi meritve bodo za tri
jino cenejše kot v laborat
rijih v Italiji, Avstriji in i
Nizozemskem, kjer so za ij
še mlekarne doslej ugotavlj
li prisotnost kloramfenik
la.
Era prvič na Polzeli
Velenjska Era je na Bregu pri Polzeli odprla sv
prvo prodajalno v tem kraju. Gre za market tipa bližj
oskrbe, v katerem bodo ponujali predvsem svež p
gram.
Market, ki je v neposredni bližini tovarne nogavic, i
blizu 400 kvadratnih metrov sodobno urejenih prodaj?
in skladiščnih površin, odprt pa bo vse dni v letu od 7.1
23. ure. Kot pravijo v Eri, bo prodajalna na Polzeli kljil
majhnosti pomemben člen v njihovi prodajni verigi. Pot
juie namreč strategijo podjetja o širitvi maloprodajne mrei
tudi z odpiranjem manjših prodajaln, ne pa samo z grai
njo velikih nakupovalnih centrov.
Inšpektorji niso obiskal
Prebolda
Generalni direktor Tekstilne tovarne Prebold mag. Mil
Ribarič nas je obvestil, da jih v preteklih dneh ni obiski
nobena delovna inšpekcija. V eni zadnjih številk Nov6|
tednika smo namreč zapisali, da je celjska območna orj
nizacija svobodnih sindikatov vodstvo tovarne prijavila (
lovnim inšpektorjem, ker ne izpolnjuje vseh obveznosti
delavcev. Uredništ
Št. 51 -18. december 2003
gtOlI IHirmeri na/boljšim okusom
GOSPODARSTVO
_7
Rusi in Italijani
nareicujejo naložbe
v slatinskem hotelu Sava bodo v dveh letih obnovili vse sobe - Prihodnje
leto preko 100 tisoč gostov
Bistriški podjetnik Stani-
|av Pšeničnik, ki ima v Ro-
mski Slatini hotela Savo in
^greb, namerava v prihod-
ijih letih vložiti še kar ne-
3j denarja v posodobitev
J tudi povečanje nastani-
^enih zmogljivosti v zdra-
ilišču. Zaradi vse bolj zah-
jvnih gostov, zlasti iz Ita-
ije in Rusije, bo postopo-
ja v celoti prenovil dobri
desetletji star hotel Sa-
a, razmišlja pa tudi o grad-
iji novega hotela ter o raz-
iritvi ponudbe še z neka-
ffimi storitvami.
V hotelu Sava, kjer so
pomladi odprli terme z ne-
aj manjšimi bazeni, savna-
li in lepotilnim centrom, bo-
0 junija prihodnje leto za-
el obnavljati polovico od
kupno 260 sob. Dela name-
ivajo končati v samo dveh
lesecih. Zamenjali bodo po-
ištvo, talne obloge, opremo
kopalnicah ter okna in na-
eljavo. Stanislav Pšenič-
ik naložbo ocenjuje na bh-
u 500 milijonov tolarjev, ko-
kor so stale tudi terme. Dru-
go polovico sob bodo uredi-
U leta 2005, nato pa se bodo
lotili še nekaterih drugih po-
segov v notranjosti objekta
in hotel naj bi bil v treh aU
štirih letih popolnoma pre-
novljen. Pšeničnik pričaku-
je, da jim bo s sodobnejšo
podobo in z novo ponudbo,
ki temelji na tako imenova-
nih wellnes programih, us-
pelo v hotel zvabiti čim več
zahtevnejših gostov in še več
zaslužiti. Letos bodo v Savi
ustvarili 1,3 milijarde tolar-
jev prihodkov iz prodaje, kar
je za 10 odstotkov bolje kot
lani. Glede na to, da je bilo v
spomladanskih mesecih za-
radi gradnje notranjih term
bivanje v hotelu nekoliko mo-
teno, je Pšeničnik s takšnim
poslovnim rezultatom zado-
voljen.
Zato napoveduje, da bo v
prihodnjih letih še vlagal v
Rogaško Slatino, kjer ima že
sedaj okrog 40 odstotkov
vseh nastanitvenih zmoglji-
vosti. V neposredni bližini Sa-
ve želi zgraditi zunanji ba-
zen in podzemne garaže, nad
njimi pa bi postavil še nov
hotel.
V hotelu Sava bodo letos
imeli 92.000 nočitev, pri-
hodnje leto pa naj bi se nji-
hovo število povečalo za 12
odstotkov. Med gosti je kar
83 odstotkov tujcev. Do kon-
ca letošnjega novembra so
največ prenočitev ustvarili
Italijani, na drugem mestu
so Avstrijci, sledijo pa jim
gosti iz Hrvaške in Rusije.
Več vpliva v
Zdravilišču
Rogaška
Stanislav Pšeničnik je le-
tos kupil tudi 350 kvadrat-
nih metrov prostorov v prit-
ličju hotela Park in v njih ure-
dil fitnes center, pred nekaj
meseci pa je na skoraj 25 od-
stotkov povečal lastniški de-
lež, ki ga ima v nekdanji krov-
ni družbi Zdravilišče Rogaš-
ka. Kot pravi, se je za nakup
dodatnih delnic odločil pred-
vsem zaradi večjega vpliva na
poslovanje tega podjetja, ki
že nekaj časa poskuša pove-
zati lastnike ostalih hotelov
v Rogaški Slatini, da bi kraj
kot turistično destinacijo
skupaj tržili na domačem,
predvsem pa na tujem trgu,
skupaj pa bi skrbeli tudi za
lepši videz kraja.
Družba Zdravilišče Rogaš-
ka, kjer sta med večjimi last-
niki že Zdravstvo in Mlekar-
na Celeia, nima kakšnega prav
posebno velikega premože-
nja, ima pa precejšnjo izgu-
bo in kar nekaj neporavna-
nih obveznosti, za katere že
nekaj časa tečejo sodni po-
stopki. Pšeničnik pravi, da
morajo podjetje najprej »spra-
viti na ničlo in nato na zdra-
vih temeljih začeti z novimi
vsebinami.« Ponovna oživi-
tev Zdravilišča Rogaška kot
povezovalne družbe med po-
sameznimi lastniki po njego-
vem doslej ni uspela tudi za-
radi težav z vodilnimi kadri.
Morda bo zdaj bolje, ko je
vodenje podjetja prevzel Bi-
stričan Matej Goričan.
JANJA INTIHAR
Končali pred
rokom
Prejšnji teden je bila do-
ončana betonska vozišč-
a konstrukcija 570-metr-
kega viadukta Bivje, dru-
lega najdaljšega premosti-
ifenega objekta na 14,9 ki-
»metrov dolgem avtocest-
em odcepu Klanec - Anka-
m (Srmin).
Pogodbo za izgradnjo te-
a viadukta v vrednosti 1,88
lilijarde tolarjev je aprila
0O2 Dars sklenil s celjskim
odjetjem Ceste mostovi Ce-
e, d.d., ki je kljub zaple-
3m zaradi odkritja arheološ-
ega najdišča Školarice z deli
aključili pred iztekom po-
Ddbenega roka. Dela na ce-
stnem odseku potekajo in-
enzivno, tako da bi ga bilo
možno predati prometu pred-
vidoma konec leta 2004, če-
prav se pogodbeni roki izte-
čejo spomladi 2005. Vid Su-
lic, direktor projekta Primor-
ska, je povedal, da bodo do
konca leta 2005 narediU tu-
di manjkajoče 1,7 kilometra
avtoceste do mednarodnega
mejnega prehoda Škofije.
Po besedah predsednika
uprave Darsa mag. Janeza Bo-
žiča naj bi do konca leta zgra-
dili tudi odsek skozi Troja-
ne in vsaj polovico ceste tu-
di odprli, če se bo tehnično
vse izšlo, pa tudi predor v ce-
loti. Torej se bomo od Šenti-
lja do morja vozili po novi
avtocestni povezavi že do kon-
ca leta 2004. PV
Juteks kupil za
poldrugo
milijardo delnic
Nadzorni svet žalskega
Juteksa je prejšnji teden
obravnaval letošnje poslo-
vanje in ga ocenil kot us-
pešnega. Do konca no-
vembra so v primerjavi z
enakim obdobjem lani ko-
ličinsko prodajo povečali
za 28 odstotkov, kar je
približno toliko, kot so na-
črtovali.
Čisti dobiček je konec ok-
tobra znašal 953 milijonov
tolarjev. Direktor Milan
Dolar je z letošnjim poslo-
vanjem zelo zadovoljen,
saj, kot pravi, ostalim proi-
zvajalcem talnih oblog v
Evropi ni šlo tako dobro
kot njim. Letos so sicer na-
črtovali 30-odstotno rast
prodaje, ki pa je zaradi iz-
jemno slabega povpraševa-
nja v prvih dveh mesecih
in skromnih obetov za de-
cember najverjetneje ne bo-
do uspeli doseči. Za prihod-
nje leto v Juteksu ne načr-
tujejo tolikšne rasti, kot so
jo imeli v zadnjih nekaj le-
tih. Milan Dolar pravi, da
predvidevajo 10-odstotno
povečanje količinske pro-
daje in skupnih prihodkov,
čistega dobička pa za zdaj
še ne upa napovedati, saj
bo v precejšnji meri odvi-
sen od nihanje vrednosti
dolarja.
V primerjavi z lani, ko so
za naložbe namenili skoraj
3 milijarde tolarjev (kupili
so linijo za izdelavo 4-me-
trskih talnih oblog, na ra-
čun katere so doslej na no-
vo zaposlili že 60 ljudi), so
letos v Juteksu investicijsko
dejavnost nekoliko umiri-
li. Vrednost naložb, od ka-
terih je bila največja razši-
ritev regalnega skladišča, je
znašala okrog 550 milijo-
nov tolarjev. Za skoraj tri-
krat več pa so imeli finanč-
nih naložb. Kupili so doma-
če in tuje vrednostne papir-
je, vendar Milan Dolar še ne
želi razkriti, v katerih pod-
jetjih. JI
Krvav teden na
ljubljanski borzi
Zadnji teden na ljubljanski borzi je postregel z rdečimi
številkami. Tokrat ni šlo za manjše popravke tečajev, am-
pak so bili padci kar resni. Dogajanje se zdi podobno tiste-
mu ob koncu lanskega leta, ko so tečaji že v decembru,
kmalu po prevzemu Leka, začeli drseti.
Indeks gibanja cen delnic 15 največjih slovenskih podje-
tij v kotaciji SBI20 je v zadnjem tednu izgubil 2,65%. Na
koncu torkovega trgovanja je indeks pristal na ravni 3.846
indeksnih točk. Prav torkovo trgovanje je bilo najbolj nega-
tivno, saj je indeks v enem dnevu izgubil 2% vrednosti. V
ozadju omenjenih padcev tečajev pravzaprav ni veliko no-
vic. Tečaji so na trgu padali zaradi pomanjkanja pozitivnih
impulzov, ki bi držali trg pri teh visokih ravneh. Slabih
novic praktično ni bilo zaznati, je pa treba po pravici pove-
dati, da takšni padci iz tako visokih ravni niso nič neobičaj-
nega in so sestavni del borznega dogajanja.
Pregled tečajev v obdobju med 9. in 16. decembrom 2003
Med prometnejšimi delnicami v kotaciji je najbolj »krva-
vela« delnica Luke Koper. Delnica je v zadnjih petih trgoval-
nih dneh izgubila kar 5,5% vrednosti in padla na 7.150 SIT.
Zanimivo je, da je najbolj padla delnica, ki se je v obdobju od
poletja najbolje odrezala. Takoj za Luko Koper sta na poti
navzdol sledila »naftarja«. Za Istrabenz je treba odšteti 9.951
SIT, kar je 4,7% manj kot pred tednom dni. Delnica je tako z
veliko hitrostjo padla nazaj pod 10.000 SIT, medtem ko se je
še manj kot dva tedna nazaj za krajši čas trgovala okoli 11.000
SIT. Tudi Petrol ni bil izjema. Trgovanje z delnico se je prese-
lilo za 4,5% nižje na 55.500 SIT. Tudi Petrol je že precej pod
rekordnimi ravnmi, ki jih je dosegel pred devetimi trgovalni-
mi dnevi pri 60.500 SIT. Ta teden je Petrol zdrsnil za 4,2%.
Gorenje je bilo prav tako med pomembnejšimi »zgubaši«.
Potem ko se je delnica dolgo časa borila z mejo 5.000 SIT in
je vendarle počasi napredovala, jo je agresivno prodajanje ta
teden spet potisnilo v območje pri 4.815 SIT. Krka se je spet
približala meji 50.000 SIT za delnico. Trgovanje na tej delni-
ci je v zadnjem mesecu obtičalo precej na mestu in ni bilo
opaziti močnejših impulzov v katerokoli smer. Tokrat je del-
nica padla na 50.300 SIT, kar je več kot 2% manj kot pred
tednom dni. Lahko bi rekli, da jo je še najbolje odnesel Mer-
cator, ki je zdrsnil le za 1,8% na 31.700 SIT za delnico, čeprav
je res, da je to že kar precejšen padec z rekordnih vrednosti
okoli 33.000 SIT. Prizaneseno ni bilo niti Pivovarni Laško, ki
je padla za 2% na 7218 SIT za delnico.
Tudi pri PID-ih in ID-ih zgodba ni veliko drugačna. Naj-
huje je bila udarjena delnica Krone Senior. Delnica je zgr-
mela navzdol za kar 6,5% v zadnjih petih trgovalnih dneh.
Torkovo trgovanje je delnica zaključila pri vrednosti 111,29
SIT, česar nismo videli že lep čas. Precej je izgubil tudi ID
KD, saj je padel za 4,5% na 156 SIT za delnico. Zlata Mone-
ta je zdrsnila za 3,8% na 201 SIT za delnico. Maksima 1 ID
je zdrsnila za 2,5% na 1.947 SIT. Na poti navzdol so sledili
tudi Triglav steber 1 za 2%, Investicijski sklad Nove finanč-
ne družbe 1 za 2,9%), ter ostali.
V tem tednu se je jasno pokazalo, da se lahko na borzi
zgodijo zelo hitri in veliki padci. Tudi v obdobju, ko v splo-
šnem prevladuje optimistično vzdušje, niso takšni padci
nič nenavadnega in vsak vlagatelj mora računati z njimi. Še
sreča, da se v Sloveniji spremembe ne dogajajo tako, kot na
tujih razvitih trgih, kjer 5 in več odstotne dnevne spremem-
be indeksov niso nič nenavadnega. Trenutno se vlagatelji na
ljubljanski borzi sprašujejo, ali je morda Božiček letos pri-
nesel darila že skupaj z Miklavžem.
GREGOR KOŽEU
Ilirika borzno posredniška hiša
gregor.kozelj@ilirika.si
Št. 51 -18. december 2003
8
AKCIJA
Z jubilejnim zvonom
v Evropo
Ob 100-letnici cerkve sv. Nikolaja v Žalcu bodo maja pri-
hodnje leto slovesno dvignili nov zvon in tako počastili
vstop Slovenije v Evropsko skupnost
v žalski župniji že mno-
go let skrbita za bogoslužje
in dobro gospodarjenje s cerk-
venimi objekti patra Jože
Rupnik in Viktor Arh. Sled-
nji je tudi sogovornik v da-
našnji rubriki, v kateri pred-
stavljamo duhovnike na Celj-
skem.
Družinske korenine ima v
Razborju pri Dramljah, od ko-
der se je kot najstarejši od pe-
tih otrok v delavski družini z
majhno kmetijo po končani
osnovni šoli odpravil v gim-
nazijo v Bol na Braču, nato štu-
diral filozofijo v Dubrovniku
in teologijo v Zagrebu, kjer je
tudi diplomiral.
V duhovnika je bil posve-
čen 29. junija 1967. Že pred
diplomo je leto dni maševal v
Zagrebu in po različnih hrvaš-
kih župnijah ter tako spozna-
val kraje in navade tamkajš-
njih ljudi.
»Človek v tujini veliko bolj
ceni domovino kot doma, za-
to me je vedno vleklo le do-
mov, v mojo Slovenijo,« se je
dominikanec, pater Viktor
Arh, spominjal tistih let, ko
se je po študiju vrnil domov, v
Petrovče in Žalec. »To je bil
zame velik dogodek. Po pri-
hodu v Žalec sem prva leta ve-
liko delal v Petrovčah, ki so
bile z Marijino cerkvijo po-
družnica žalske župnije. Do-
bri dve leti sem bil tesno po-
vezan z župnijo Ponikva pri
Žalcu, kjer sem imel verouk,
leto dni pa sem jo tudi zača-
sno upravljal. Na Ponikvo me
vežejo krasni spomini. Tudi
zdaj, po tolikih letih, se vča-
sih odpravim na obisk. Mla-
di, ki sem jih učil verouk, se
me spominjajo in me pozdrav-
ljajo. Leta 1975 pa sem postal
župnik v Žalcu, ko se je žup-
nija delila na žalsko in novo,
petrovško. Pater Manes Zdol-
šek se je prestavil v Petrovče,
sam sem z Jožefom Rupnikom
ostal v Žalcu. Do danes.«
Delo v cerkvi
in oicoii nje
Pah-a Viktorja in Jožeta ver-
ni in neverni Žalčani in okoli-
čani poznajo kot izjemno de-
lovna človeka. Kadar nista v
cerkvenih oblačilih, si nade-
neta delovna, saj jima fizična
dela, ki jih je treba postoriti
za lepši izgled cerkve sredi Žal-
ca, ne delajo težav in sramu.
Ob cerkvi sv. Nikolaja skrbita
za cerkev sv. Kancijana na po-
kopališču ter tri stavbe, ki so
sosede glavne cerkve. Ker leta
1977 cerkev še ni bila ogreva-
na, so v nekdanji prešnici sad-
ja za vsakodnevne potrebe ver-
nikov uredili manjši bogosluž-
ni prostor, ki ga je blagoslovil
Vekoslav Grmič.
Današnje župnišče domuje
v mogočni stavbi, ki je že okoli
leta 1500 predstavljala trdnja-
vo v obzidju okoh takratne
cerkve. Takrat so zgradili tudi
zvonik prvotne cerkve, na ka-
terem je letnica 1518.
Sedanjo cerkev sv. Nikola-
ja so začeli graditi leta 1903
in so jo gradili tri leta. 100-
letnico sedanje cerkve bodo
praznovali s še dvema jubile-
jema 2. maja 2004, ko bodo
ob prisotnosti mariborskega
škofa dr. Franca Kramberger-
ja potegnili v zvonik tretji zvon,
težek 2473 kg in se lahko poh-
vah, da je bil v domačem Fe-
liksu, bivšem Ferralitu, izde-
lan kot 2000. zvon.
Življenje V
kaplaniji
v neposredni bližini seda-
nje cerkve stoji ob glavni mest-
ni ulici manjša hiša z mogoč-
nim portalom in fresko iz leta
1733. V njej so imeli stanova-
nje žalski kaplani, v enem pro-
storu pa je bila nekaj časa ne-
deljska šola. Od leta 1763 do
1793 je v kaplaniji živel ka-
plan Anton Breznik, ki je 1789.
leta izdal Večno pratiko od gos-
podarstva, v kateri imajo po-
seben pomen navodila za de-
la na polju in v hiši. To je bila
prva gospodarska pratika v slo-
venskem jeziku in je po pode-
želju širila najosnovnejše zna-
nje o gospodarjenju.
Dozidan sodobnejši del ka-
planije so že podrli in na novo
pozidah. UrediU bodo pet bi-
valnih prostorov s skupno ku-
hinjo, pralnico in dnevnim
prostorom, ki bodo namenje-
ni humanitarnim namenom
Karitasa. Zdaj, ko se ureja vra-
čanje podržavljenega imetja
Župniji Žalec, bo možno ob-
noviti tudi to stavbo.
V zadnjih desetletjih je bilo
v župniji Žalec veliko nareje-
nega. Pri tem se lahko pohva-
lijo tudi z odličnim mešanim
pevskim zborom, ki ga vodi
Marta Strahovnik iz Petrovč,
Petra Fendre pa skrbi za otroški
pevski zbor in dekliško vokal-
no skupino Nika. Boštjan Ču-
van vodi instrumentalno vo-
kalni ansambel Dominik.
Pater Viktor Arh ima na kon-
certe v cerkvi pozitiven pogled:
»Vsak, ki ima primeren pro-
gram, lahko v cerkvi zapoje
ali zaigra. Vsako leto imamo
po nekaj odmevnih koncertov,
ki jih ljudje radi obiskujejo.«
Kljub obilici obveznega red-
nega dela v župniji pater Vik-
tor Arh še vedno najde čas za
rekreativne konjičke. »Veliko
in rad kolesarim in hodim v
naravo, tudi v hribe. Dobro so-
delujem z lovsko druščino, saj
imam že hi leta Hubertovo ma-
šo v cerkvi pri sv. Jederti v ne-
posredni bližini žalskega lov-
skega doma. Dobro sodelujem
s patrom Jožefom Rupnikom.
Delava složno v dobro ljudi,
ki jih vedno jemljeva samo po-
zitivno. Žalec sicer ni med go-
rečimi župnijami, vendar ljud-
je vseeno pričakujejo oznani-
lo in midva jim ga poskušava
dati, da bi nekaj imeli za svo-
je življenje. Ko se ljudem prib-
ližujeva, jim želiva dati tisto,
kar je učil Jezus.«
Ko si v imenitni noh:anjosti
cerkve sv. Nikolaja ogleduje-
va razstavljeni jubilejni zvon,
pater Viktor razmišlja: »Veste,
duhovnikovi uspehi niso vid-
ni, razen tisti pri zunanjem de-
lu. Mnogo ljudi nama stoji ob
sh-ani s fizičnim delom in de-
narnimi prispevki, saj druga-
če ne bi uspeli obnoviti stre
he, fasade, ogrevanja, posodo
biti orgel, usposobiti stavbe za
verouk... V zadnjem obdobjiJ
je tudi pozitiven odnos obči-
ne, ki je sodelovala pri obno-
vi orgel, ureditvi ogrevanja in
sedaj pri zvonu, s katerim bo
mo obeležili naše pomembne
obletnice in zazvonili našemij
vstopu v Evropo v pozdrav.«
Ko sem se s patrom Viktor-
jem dogovarjal za srečanje, me
je prosil, naj ne pišem o njem
ali patru Jožetu. Prav, pisal sera
o opravljenih delih in delih,
ki bodo še sledila. Vendar vse
samo zaradi izredne vsestran-
ske delavnosti patra Viktorja
Arha v sodelovanju s patrora
Jožetom Rupnikom ter verni-
ki in neverniki.
TONE VRABL
Viktor Arh in jubilejni zvon, ki ga bodo v zvonik žalske cerkve obesili maja prihodnje leto.
Še nekaj zamenjav se je v zadnjem tednu zgodilo na
lestvici, zato je končni izid še vedno negotov. Samo nekaj
dni glasovanja je še pred nami, zato pohitite s pošiljanjem
svojih glasovnic. Sprejemali jih bomo do sobote, 20. de-
cembra.
1. Janko Strašek, Dobrna (1.371)
2. Marko Leva, Šmarje pri Jelšah (1.105)
3. Milan Strmšek, Dramlje (865)
4. Rok Metličar, Sladka Gora (643)
5. Marko Šraml, Slivnica pri Celju (642)
6. Jože Planinšek, sv. Jožef, Celje (506)
7. Jože Horvat, Laško (452)
8. Jože Kovačec, Polzela (432)
9. Izidor - Dori Pečovnik, Berlin (265)
10. Vinko Čonč, sv Duh Celje (221)
Nagrajeni bralci: Angelca Mlaker, Grobelno 3 a, Gro-
belno; Silvestra Sanda, Spodnja Rečica 41, Laško; Julija-
na Kompolšek, Prožinska vas 37, Štore. Prejeli bodo hi-
šno darilo NT&RC, ki ga dobijo na oglasnem oddelku naše
hiše.
Št. 51 -18. december 2003
INFORMACIJE
9
Čarobni svet serviet
Priročnik in koledar Simone Pompe - Pogrinjki za najrazličnejše
priložnosti
čarobni svet serviet je na-
lov priročnika avtorice Si-
(one Pompe, ki je izšla pred
tekaj tedni, dobrodošel pa je
jhko zlasti tem v božično-
jovoletnem času oziroma ob
^ložnostih, ko želimo pri-
iraviti nekoliko drugačen
K)grinjek.
Simona Pompe je učitelji-
% praktičnega pouka na SIC
j-ednji strokovni šoli v Zre-
!ah. »Včasih imamo premalo
jej ali preprosto pozabimo,
ako smo določeno servieto
fed časom zlagali, zato se mi
5 zdelo prav, da to čarobnost
istvarjanja razširim na tak na-
in, da izdam priročnik,« je
loj^snila izid. Ob ustvarjanju
iriročnika Čarobni svet serviet
i mislila predvsem na dija-
;e, saj iz izkušenj dobro ve,
la je težko predavati, če na vo-
|o ni strokovne literature, ki
)i dijakom nudila vpogled in
?ajo. »Od dijakov ne moreš pri-
akovati, da nekaj znajo, če
limajo doma možnosti utrje-
vanja znanja, ki so ga v šoli
)ridobili,« pravi Simona Pom-
)e.
Ob pripravah priročnika je
nela tudi številne težave.
Moja ideja je morda še ne-
[oliko neznana v Sloveniji,
ieprav v tujini ta strokovna
iteratura obstaja in je nujna
a uporabo pri učenju. Pri nas
e v učbeniku za strežbo pet
'zorcev zlaganj semet po fa-
zah,« razlaga Pompetova, ki
udi opozarja, da daje gostu
)rvi dober vtis v gostinskem
okalu predvsem ustvarjalnost
epo pripravljenega pogrinj-
[a. Prav zato jo ujezi, da »vča-
;ih celo gostinci nehote išče-
jo izgovore, da je večkratno
prepogibanje serviet nehigien-
sko.« V priročniku je iz tega
razloga dodala razlago, da lah-
ko pri zlaganju serviet upo-
rabljamo posebne bele bom-
bažne rokavice. Simona Pom-
pe se zaveda, da gostinci in
drugi različnih vzorcev serviet
ne bodo zlagali vsak dan, pač
pa za posebne priložnosti, sve-
čane pogrinjke, kadar želijo
gosta presenetiti, če imajo po-
slovne partnerje ali želijo ne-
kaj več.
Priročnik Čarobni svet ser-
viet je izdala v samozaložbi.
»Težko je bilo razložiti založ-
niškim hišam, kaj sploh želim
napisati, čeprav sem jim po-
kazala osnutke. Obupala sem
in se raje lotila iskanja spon-
zorjev. Imela sem ogromno
energije in veliko hiš mi je po-
magalo pri izdaji priročnika
že s tem, da so mi posodili in-
ventar. Nemogoče je kupiti vse
te krožnike, pribor, vse, kar
omizje potrebuje, kar želiš pri-
čarati, zato, da lahko ljudem
pokažeš, kaj vse se da naredi-
ti. Ideja, domišljija ni dovolj.
Za vsem tem se skriva trdo de-
lo, ki ga morda nekdo vidi,
morda ne,« pravi Pompetova,
ki ji veliko pomeni že to, da
jo je pohvalilo veliko strokov-
nih učiteljev gostinskih in tu-
rističnih šol, ki so bili pozitiv-
no presenečeni in ji že s tem
deloma poplačali trud.
Istočasno s priročnikom
Čarobni svet serviet je izšel
tudi koledar s pogrinjki ob
različnih priložnostih. Gre za
lovski pogrinjek, pustni, Va-
lentinov, velikonočni, mor-
ski, sadni, božično-novolet-
ni... Priročnik Čarobni svet
serviet in koledar lahko na-
ročite pri podjetju Fotolik v
Celju ali pri Simoni Pompe
osebno na www.pogrini-
ki.com.
Obstaja možnost, da priroč-
nik postane učbenik? Pompe-
tova odgovarja: »Učbenik ver-
jetno ne, ker je snov preskrom-
na, je pa lahko dodatek k uč-
beniku ali pripomoček za uče-
nje dijakov pri pouku strežbe
vseh gostinskih, gospodinjskih
in turističnih šol, v osnovnih
šolah pa bi ga lahko uporab-
ljali pri pouku gospodinjstva
... Veliko pa je tudi gospodinj,
ki si želijo ob posebnih pri-
ložnostih polepšati omizje,
presenetiti vabljene goste in si
pričarati tudi doma lepo vzduš-
je.«
Priročnik je narejen tako, da
se lahko vsak nauči zložiti ser-
vieto. Vsaka faza zlaganja je
opisana z besedo in fotografi-
jami.
SIMONA BRGLEZ
Št. 51-18. december 2003
10
INTERVJU
-^
Obvezna rezerva za
vzdrževanje stanovanj
Bojan Kolenc, direktor celjskega Supra-stana, o novostih stanovanjskega zakon, ki med drugim prinašajo obvezei
rezervni sklad - Z januarjem tudi višje najemnine
Novi stanovanjski zakon je pri-
nesel mnogo novih nalog tudi
upravljavcem stanovanj. Kakšne
so novosti za lastnike in najem-
nike, smo se vprašali in se po od-
govore napotili na Supra-stan,
kjer upravljajo s približno polo-
vico stanovanj v Celju.
Direktor Bojan Kolenc pravi, da
je novi stanovanjski zakon, ki je
pričel veljati 15. oktobra, z vidika
upravnikov prinesel predvsem nad-
gradnjo dosedanjih izkušenj. »Mno-
go podrobneje namreč določa raz-
merja, ki so bila v prejšnjem zako-
nu slabo opredeljena ali nedoreče-
na. Predvsem kar zadeva opredeli-
tev prostorov posameznih delov
zgradb, kdo je dolžan plačevati kak-
šne stroške, kaj mora storiti uprav-
nik, kakšni morajo biti zbori last-
nikov, kako mora upravnik obveš-
čati lastnike, bolje je opredeljen tu-
di nadzor nad delom upravnikov.
Upravnikom je dodal tudi nove na-
loge.«
Lastniki stanovanj bodo med
seboj zdaj morali sklepati pogodbe
o vzajemnih razmerjih ...
Da. To pogodbo je uzakonil že
stvarnopravni zakonik, stanovanj-
ski zakon jo je vsebinsko le dopol-
nil. Pogodbo morajo skleniti etaž-
ni lastniki izključno med seboj. Gre
za izjemno pomemben akt, edini,
s katerim lahko etažni lastniki ob
zakonodajnih določilih opredeli-
jo življenje v neki zgradbi še dru-
gače, kot to opredeljuje zakon. Po-
godba določa tudi idealne deleže
na skupnih delih zgradbe in na po-
sebnih skupnih delih zgradbe, če
ti obstajajo. Je tudi pogoj za vpis
solastnine na skupnih prostorih, de-
lih in napravah zgradbe v zemljiš-
ko knjigo. Pripravljamo vzorec tak-
šne pogodbe. V kratkem ga bomo
posredovali v obravnavo etažnim
lastnikom v objektih, ki jih uprav-
ljamo. Že sedaj pa pozivamo vse
etažne lastnike, da se aktivno vklju-
čijo v usklajevanje ustrezne vsebi-
ne te pogodbe za vsako zgradbo.
Kaj so idealni deleži in kaj
skupni deli neke zgradbe?
Določa jih stanovanjski zakon in
omenjena pogodba. Idealni delež je
izračunan v odstotku in sicer, ko
vrednost etažnega stanovanja pode-
limo s seštevkom vrednosti vseh sta-
novanj v neki zgradbi. S pogodbo
dobi vsak lastnik tako imenovan
idealni delež solastnine na skupnih
prostorih, delih in napravah neke
zgradbe. Dokler pa ta idealni delež
ni sprejet z omenjeno pogodbo, se
za njegov izračun za vsakega etaž-
nega lastnika na skupnih prostorih,
delih in napravah uporablja stano-
vanjska površina ter je tako s tem
določen tudi njegov sorazmerni delež
pri pokrivanju stroškov.
To odpira vprašanje skupnih
stroškov... Kaj se pripeti v hišah,
kjer je lastnina mešana, kjer ži-
vijo lastniki in najemniki stano-
vanj? Na kak način se obračuna-
vajo skupni stroški?
Pri samem zaračunavanju ni nič
novega - dejanski strošek se razde-
li na vse uporabnike, ki pa so lah-
ko najemniki ali pa lastniki, če bi-
vajo v teh prostorih. Po novem za-
konu je edini kriterij za obračun
teh stroškov kvadratni meter, torej
bodo tisti, ki imajo večja stanova-
nja, plačevali več. Žal je to po za-
konu edini kriterij do sprejetja in
podpisa že omenjene pogodbe, če-
prav smo poprej, odvisno od skle-
pov lastnikov, upoštevali tudi dru-
ge kriterije - število stanovalcev, tudi
živali in podobno. Ta kriterij ni naj-
bolj sprejemljiv za primere stroš-
kov, ki so neposredno odvisni od
števila oseb. Tako bo, na primer,
nekoliko več plačeval tisti, ki sam
živi na sto kvadratih, manj pa bo-
do plačali v drugem stanovanju, ko
se na 40 kvadratih drenja pet sta-
novalcev. Je pa mogoče razumeti
motiv zakonodajalca, saj naj bi bi-
la to spodbuda za čimprejšnji pod-
pis pogodb o vzajemnih razmerjih,
v katerih pa se to določilo lahko
spremeni. Etažni lastniki lahko do-
ločijo drugačen način obračuna, po
drugačnih kriterijih. Gre predvsem
za obratovalne stroške.
Ena poglavitnih novosti zako-
na je obvezni rezervni sklad. Za
kaj gre pri tem?
To je noviteta, četudi smo že do-
slej imeli sklade, a le na osnovi pro-
stovoljne odločitve posameznikov,
ki so se tudi sami odločaU o višini
prispevka v tak sklad. Običajno je
šlo za dogovor o točno določenem
projektu - obnovi dvigala, prekri-
vanju strehe, beljenju skupnih pro-
storov itd. Doslej je bilo to prosto-
voljno, sedaj pa postaja obveznost.
Rezervni sklad je obvezen za vse
etažne lastnike, podzakonski akt pa
tudi že opredeljuje višino prispev-
ka. Izračun rezervnega sklada za vsa-
ko etažno stanovanje je vezan na
izračun neprofitne najemnine za to
stanovanje. Razvrščanje gre najprej
na 4 starostne razrede stavb. Za stav-
be do starosti 10 let rezervni sklad
ni potreben, od 10-30 let je 5 od-
stotkov od neprofitne najemnine.
V bloku, ki je star 30-60 let je pris-
pevek 8 odstotkov, če je stavba sta-
ra nad 60 let pa 10 odstotkov. Izra-
čun neprofitne najemnine je zgolj
podlaga za izračun prispevka v re-
zervni sklad.
Čemu je namenjen obvezni re-
zervni sklad?
Izključno pokrivanju stroškov
vzdrževanja vseh vrst in še za po-
krivanje kreditov, ki so bili najeti
za vzdrževanje. Upravljavec pa je
dolžan vsako leto pripraviti pred-
log načrta vzdrževalnih del, ki ga
Bojan Kolenc
lastniki sprejmejo ali ovržejo. Pri
tem morajo sprejeti obvezni del na-
črta, kot ga zahtevajo drugi zakon-
ski predpisi in ga predlaga uprav-
ljavec - npr. vzdrževanje gasilnih
aparatov, servisi dvigal, servisi pod-
postaj itd. To je obvezno. Nova je
kategorija manjših vzdrževalnih
del, ki jih upravnik lahko izvede
brez soglasja lastnikov - npr. za-
menjava električnih stikal, vtičnic,
domofonov, manjša pleskanja itd.
Ostanejo še investicijsko potrebna
dela. V letnih načrtih so tako vsi ti
stroški predstavljeni tako po vrsti
del kot tudi z oceno stroška. En-
krat letno pa smo dolžni o teh iz-
vedenih delih poročati lastnikom.
Če lastniki načrt potrdijo, potr-
dijo tudi višino in način uporabe
denarja iz sklada. Predvidevam, da
bo za vse predlagano denarja pre-
malo in bo treba sprejemati višje
stopnje od zakonsko določenih.
Možno bo seveda izvzemati iz na-
črta tako imenovana odložljiva dela,
ki niso nujno potrebna. Je pa vpra-
šanje, kaj se bo zgodilo v izrednih
primerih. Če malo pretiravam - kaj
bo, če neurje uniči streho, ki še ni
bila predvidena kot potrebna po-
pravila. V trenutku postane to nu-
ja. V teh primerih je možno najeti
posojila, uporabiti denar iz skla-
dov ipd., razen, če tovrstne škode
niso pokrite z zavarovanjem.
Kdo pripravlja tak načrt?
Upravljavci moramo pripraviti
načrt prioritet, pobude lastnikov pa
sporazumno dodajamo v predlog.
Če pa se pripeti, da za predlagana
dela, ki so nujna, ne dosežemo so-
glasja lastnikov, smo dolžni pose-
či po drugih ukrepih. Prvi korak je
stanovanjska inšpekcija z odredbo,
v zadnji fazi pa nepravdni posto-
pek pred sodiščem. Za soglasje pri
potrjevanju načrta vzdrževalnih d
potrebujemo upravljavci soglas
lastnikov, katerih vsota idealnih (j
ležev presega 50 odstotkov.
Kakšne so sankcije, če kdo
obvezni rezervni sklad ne bo vpl
čeval?
Pot je jasna in enaka za vse eta
ne lastnike. Opomin upravnika i
radi neplačevanja v rezervni skll
ima izvršilni naslov torej izvršb
Če pa gre za neplačevanje skupn
obratovalnih stroškov (ti se ne pl
čujejo iz rezervnega sklada), n|
elektrike, vode smeti in ostal
obratovalnih stroškov, moramo s]
sek dolžnikov predložiti dobavil
Ijem, ki se sami odločajo za p
izterjave. Končna instanca je ve
no sodišče. i
Zakon pravi, da lastniki najel
niku ne smejo preprečevati pos
gov v stanovanje, pod določei
mi pogoji, seveda ...
Res je, a čisto preprosto tako tu
ni. Vsak najemnik potrebuje sogla«
lastnika za dela, ki jih namera
opraviti, upravniki pa moramo m
zirati dogajanja v stanovanjih la
nikov. Dela ne smejo vplivati na z
nanji videz, na posege v skupne d
le in naprave, če pa se to zgodi, iti
rata imeti tako etažni lastnik kot li
jemnik tudi soglasje ostalih lasti
kov, zagotoviti je treba strokov
gradbeni nadzor in o nameravati
delih obvestiti upravnika. Neko
trolirani posegi bodo problem,
jih ne bo nadzirala gradbena inšpc
cija. Postavlja pa se vprašanje, li
ko bo možno izvajati ustrezen na
zor nad posameznimi deli v eta
nih stanovanjih. Še posebej je to la
ko kritično pri posegih v skupti
delih in napravah zgradbe.
Upravljavci napovedujete tu
spremembe najemnin ...
S koncem prihodnjega leta se i
teka veljavnost dosedanjega nači
oblikovanja neprofitne najemnir
ko bodo najemnine dosegle 3,81 o:
roma 5,08 odstotka vrednosti si
novanja, odvisno od tipa stanom
nja. Od 1. januarja 2005 naj bi p
čela veljati nova metodologija,
izenačuje stopnjo neprofitnih najel
nin na 4,68 odstotka od vredna
stanovanja. Metodologija ne loči
več do 60 in nad 60 let starih staii
vanj in naj bi končno vrednost (i
segla do konca 2006. Postopoma
2 letih, naj bi izenačevali najemi
ne. V prvem trenutku se bodo &
znižale, druge zvišale ...
Zakon uvaja tudi institut izklj
čitvene tožbe. Čemu je namenjfl
Gre za skrajni ukrep, za katerci
se lahko odločijo lastniki stanova
v večstanovanjski hiši. S tako to^
lahko, po sodni poti, nekako
biscitarno izključijo lastnika ali J
jemnika, ki zaradi svojih ravna
grobo krši temeljna pravila sosi
skega sožitja ali krši svoje dolži
sti po pogodbi o vzajemnih razifl
jih tako, da je sobivanje z njim z(
moteče ali nevzdržno. Sklep o i
vedbi izključitvene tožbe lahko spi
mejo lastniki, ki imajo več kot {
lovico solastniških deležev.
BRANKO STAMEJ^
Foto: GREGOR KAl
Najnižja vrednost prispevka v
rezervni sklad
(za stavbe do 10 let starosti prispevka ni)
St. 51-18. december 2003
_CJUJE__
11
Celje poliva
gnojnico po sebi
Plaz pojasnil o zadnjih aferah - So razlogi zanje politične narave?
Zadnjo sejo mestnega
fcta v Celju si bomo za-
jmnili kot eno bolj zani-
ivih doslej. Uvodna poja-
lila, namenjena informa-
ji in komentarju zadnjih
iko imenovanih celjskih
[er, so trajala kar dobro
ro.
Županu Bojanu Šrotu se
zdelo pomembno, da na
k način pojasni primere,
ij: »Svetniki včasih, po mo-
itudi neupravičeno, razprav-
jjo o zadevah, ki so za ob-
no pozitivne, kot da so sla-
e. V Celju smo res pravi
netniki v tem, da znamo iz
Dbrih stvari, kot so čistilna
aprava in nenazadnje tudi
ba velika športna objekta,
arediti afere, probleme in
imi po sebi polivamo gnoj-
ico. Drugod po Sloveniji pa
am vse opravljeno zelo za-
idajo.« Zadnje, po njegovem
ledijsko ustvarjene afere, je
ostavil v pohtično luč in jih
mlje kot napade nase, vse
a Šrot razlaga z dejstvom,
a je postal podpredsednik
ovenske ljudske stranke,
rad seje so bila tako poja-
lila o razlogih za oddajo
mcesije za dimnikarske sto-
tve, o dogajanjih v družbi
epremičnine, domnevno iz-
iihtelih 250 milijonih tolar-
V iz Lokalnega podjetniš-
ega centra (LPC), o nakupu
1 rušenju kina Dom in o fi-
anciranju izgradnje nove
)ortne dvorane.
Dimnikarska
koncesija
Direktor komunalne di-
kcije Silvo Plesnik je po-
isnil postopek oddajanja
oncesije za opravljanje dim-
ikarske službe v Celju. Ob-
ina je leta 1996 za pet let
Uenila koncesijsko pogod-
0 z Dimnikarstvom Celje,
1 naj bi pogodbo večkrat kr-
ilo, najbolj s samovoljnim
■odstotnim dvigom cen. Ob
Jepanju nove pogodbe Dim-
ikarstvu niso priznali refe-
'nc, njihova ponudba za
oncesijsko dajatev pa ni bi-
' sprejemljiva. Dimnikars-
tvo tudi ni hotelo predati svo-
jih informacijskih baz. Zato
so koncesijo oddali drugemu
ponudniku, podjetju Ekos iz
Dramelj, ki bo dimnikarske
storitve opravljal v sodelova-
nju z Dimnikarstvom Mari-
bor. Plesnik je javno pozval
Dimnikarstvo Celje, da pre-
neha opravljati storitve, vse,
ki jih še naročajo, pa je opo-
zoril, da bodo sami odgovar-
jali za morebitno škodo.
Nepremičnine
Celje
Marjan Krajnc je kot pred-
sednik poročal o delu nad-
zornega sveta družbe Nepre-
mičnine, kjer je kriminali-
stična preiskava. »Dokler ne
bo končana, nadzorni svet ne
more ukrepati,« je zatrdil,
kot tudi da delovanje druž-
be in nadzornega sveta ni da-
jalo indicev, da bi bilo kar
koli narobe. Če se bo prei-
skava končala z ovadbami,
bo nadzorni svet terjal odgo-
vornost vseh vpletenih. Zdaj
je najpomembneje, da v kao-
tičnih razmerah zagotovijo
normalno poslovanje druž-
be, ki jo čakajo pomembne
naložbe v gradnjo bloka ne-
profitnih stanovanj, prizid-
ka k Narodnemu domu in va-
rovanih stanovanj. Zavzel se
je za čimprejšnjo reorgani-
zacijo obeh občinskih pod-
jetij in njuno vključitev v ob-
činsko upravo.
Nadzor LPC-ja
Miro Trbovc je kot član na-
zornega sveta LPC-ja svetni-
kom prebral pismo, v kate-
rem je Roman Šumak odgo-
varjal na očitke nadzornega
odbora občine, ki ga vodi
Ivan Kovačec. Ta je namreč
tudi v gradivu za sejo mest-
nega sveta očital nepregled-
nost poslovanja družbe LPC
in nedostopnost zahtevanih
podatkov, ki naj bi jih pri-
dobil nadzorni odbor obči-
ne. Predvsem pa se je javno
spraševal, kam naj bi dom-
nevno izpuhtelo 250 milijo-
nov tolarjev sproščenih ob-
činskih depozitov, ki jih je
občina ob začetku delovanja
dala za delo LPC-ja.
Tako Šumak v pismu kot
župan Šrot na seji sta pojas-
njevala, da nadzorni odbor
občine nima nikakršnih za-
konskih pristojnosti za nad-
zor v LPC-ju. Kot gospodar-
ska družba ima lasten nad-
zorni svet, revidirano letno
poročilo o poslovanju pa
vsako leto v vlogi skupščine
družbe obravnava mestni
svet. Spornih 250 milijonov
naj bi bilo v sredstvih LPC-
ja za naložbe, kar bo poka-
zal tudi revidiran zaključni
račun za leto 2003. Zanika-
li so tudi obtožbe, da ni raz-
vidno, ali LPC res počne ti-
sto, za kar je bil ustanovljen;
to pa je regresiranje obrest-
nih mer za naložbe in spod-
bujanje delovanja malih
podjetij. V letih delovanja so
odprli 453 delovnih mest,
pospeševali so podjetništvo
in so pred zaključkom po-
membnih naložb v coni Pre-
vozništvo 3. Od leta 2000 na-
prej občina LPC-ju ni dala
nikakršnih novih sredstev.
Župan Bojan Šrot: "Le kaj mi bo spet padlo >po puklu<"?
Športna
dvorana
Direktor Zavoda za uprav-
ljanje s parkirišči in objekti
v občinski lasti (ZPO) Ivan
Pfeifer je svetnikom pojasnil
način financiranja gradnje no-
ve športne dvorane in delež
sredstev, ki jih je za to na-
menila država.
Država je obljubila 500 mi-
lijonov tolarjev finančne ude-
ležbe, po doslej sklenjenih
pogodbah pa bo v treh letih
šolsko ministrstvo dejansko
prispevalo 341 milijonov to-
larjev, še 70 pa jih bo primak-
nila fundacija za šport. Prav
pri slednji ZPO vnovič kan-
didira za dodatna sredstva iz
zadnjega razpisa, kjer je v igri
200 milijonov tolarjev. Grad-
nja dvorane je uspešno za-
ključena. »Čeprav vseh raču-
nov še ni,« zagotavlja Pfeifer,
»končna cena ne bi smela bis-
tveno preseči milijarde in 650
milijonov tolarjev.« Pojasnil
je tudi, pod kakšnimi pogoji
so na lizing sami sebi proda-
li staro dvorano A na celj-
skem sejmišču. Pogodbo so
sklenili s Kovintrade Celje,
sopodpisala pa jo je občina.
Prodali so jo za 714 milijo-
nov tolarjev, odplačevali pa
jo bodo 10 let v 20 polletnih
obrokih, kar bo, po sistemu
preračuna na evro z 2-odstot-
no obrestno mero, skupno
stalo milijardo in 55 milijo-
nov tolarjev.
Kino Dom
Afero s kinom Dom je po-
jasnil župan Šrot sam. Pove-
dal je, da ni bila zgornja eta-
ža kina Dom, ki so jo Nepre-
mičnine prodale Jančarju, ni-
koli v občinski lasti, ampak
je bila last Nepremičnin. No-
tranja revizija pa je ugotovi-
la kup nepravilnosti pri na-
kupu kina Dom za rušenje.
Čeprav je sam naročil Za-
vodu za planiranje in izgrad-
njo (ZPI) odkup objekta, je
bil kino precenjen in prepla-
čan, razlog pa je predvsem v
tem, da občina iz nerazum-
ljivih razlogov ni uveljavila
predkupne pravice, ko je
spodnji del kina Dom Engro-
tuš prodal Jančarju. Zato bo,
ob že izpeljani premestitvi
Monike Sečnik in predaji ce-
lotnega spisa v presojo tožils-
tvu, zoper vse, ki so odgo-
vorni za posel, sprožil disci-
plinski postopek. Ker je no-
tranja revizija ugotovila na
ZPI še več drugih pomanjklji-
vosti, bo ZPI temeljito reor-
ganiziral in ga funkcionalno
umestil v druge občinske od-
delke. Tudi zato, kot je po-
vedal sam, ker je večina nje-
govih problemov in afer v zad-
njih petih letih povezana prav
z delom ZPI. Posledica afere
kino Dom je tudi preklic stal-
nega pooblastila, ki so ga
imeU vodje oddelkov za pod-
pisovanje pogodb, s kateri-
mi so oddajali javna naroči-
la. Z Jančarjevim Eurocom-
pom se bo občina skušala do-
govoriti, da bi objekt kupili
pod enakimi pogoji, kot ga
je kupil Eurocomp, ah pa bo-
do skušali uveljaviti ničnost
pogodbe.
BRANKO STAMEJČIČ
Foto: GREGOR KATIC
Na koncu so vsi nastopajoči zapeli pesem Malo miru.
Skriti talenti Škofje vasi
Kulturno društvo Bratov Dobrotinšek Škofja vas je prvič pripravilo prireditev Naši skriti
talenti. Na njej so se predstavili mladi krajani Škofje vasi in tudi tisti v najlepših letih.
Polna dvorana kulturnega doma je bila dokaz, da ljudje radi prisluhnejo tudi tovrstnim
dogajanjem. V uri petja, igranja ansambla in posameznikov na različne inštrumente ter
predstavitve mladinske dramske skupine domačega kulturnega društva s kratkim skečem,
so uživali vsi. Ob koncu so izrazili željo, da se podobne prireditve še ponovijo. Zadovoljni
so bili poslušalci kot organizatorji, ki jim takšna priznanja dajejo voljo za nadaljnje delo
v ljubiteljski kulturni dejavnosti. MF
Prva prava zajtrkovalnica
Rafael Brance, lastnik pekarne Geršak, je pred kratkim na Stanetovi ulici v Celju,
' bližini gostilne Branibor, odprl novo prodajalno kruha in zajtrkovalnico.
V ureditev dobrih 45 kvadratnih metrov velike zajtrkovalnice je vložil skoraj 15 mili-
onov tolarjev. Celje ima zdaj v mestnem središču po Brancetovi zaslugi prvo pravo zajtr-
kovalnico, kjer goste vsako jutro čaka pester izbor kruhov, pekarskih izdelkov in peciva.
' zajtrkovalnici se pohvalijo s ponudbo preko 40 vrst čajev in kar 40 različnih vrst vroče
okolade, ponujajo pa tudi vrsto drugih hladnih in toplih brezalkoholnih napitkov. S
'estro ponudbo ciljajo zlasti na dijake, ki so, po prvih odzivih sodeč, zajtrkovalnico
'Valežno sprejeli. BS
Št. 51-18. december 2003
12
INFORMACUE
Trimestna
številka mi pa
res ne paše!
»Pokojnina bi lahko bila višja, drugače pa mi nič ne
manjka,« šaljivo pravi 100-letnica Marija Petelinšek iz
Celja
»še zdaj ne verjamem, da
sem res stara 100 let. Saj,
počutim se dobro, samo tri-
mestna številka mi pa res
na paše,« se je v torek šali-
la čila 100-letnica, Celjan-
ka Marija Petelinšek.
16. december 1903 je zapi-
san v Marijinem rojstnem li-
stu, vse tisto, kar je zapisano
v njenem spominu, pa v za-
pis v Novem tedniku ne mo-
remo stlačiti. Dve svetovni
vojni, dolga obdobja pomanj-
kanja, čakanje na kruh v vr-
stah ... »Šele zdaj, ko mi gre
dobro, se zavedam, da sem
imela pravzaprav težko živ-
ljenje,« ugotavlja 100-letnica.
»No, tudi zdaj bi pokojnina
sicer lahko bila kaj višja, dru-
gače pa mi trenutno prav nič
ne manjka.« Zdravje ji služi,
hči jo obiskuje vsak dan, druž-
bo ji preko dneva delajo mač-
ke, če pa postane lačna, si sku-
ha kakšno juhico.
Tako je videti vsakdanjik
100-letnice Marije, ki zelo ra-
Zadovoljna 100-letnica Marija Petelinšek
da tudi bere. »Časopis me še
zmeraj pritegne. Novi tednik
imam naročen, saj me še ved-
no zanima, kaj se dogaja,« se
nasmehne Marija. Na vpra-
šanje, če vmes, ko bere, ku-
ha in pomije posodo, »pocr-
klja« tudi svoje štiri mačke,
pa odvrne, da bi še raje po-
pestovala majhnega otroka.
Pogled se ji je pri tem ustavil
pri hčerki Roziki, saj priča-
kuje, da bo njeno hčer v krat-
kem le obiskala »štorklja«.
Vsega po
malem
Takšnega slavja, kot so ji
ga v Mestni četrti Dolgo polje
pripravili v torek, s torto in z
zanimivim programom otrok
iz osnovne šole, Marija ni va-
jena. Ponavadi svojega rojst-
nega dne sploh ni praznova-
la, pač pa ji je več pomenilo
praznovanje goda. »Že 15 let
pa 14. januarja praznujemo
tudi njen drugi rojstni dan,«
pravi hčerka Rozika. Takrat
je bila Marija hudo bolna in
domači so se prvič zbali, da
Marija ne bo preživela. In kaj
Marija pripravi za praznova-
nja? Potico, ki jo bo tudi le-
tos za božične in novoletne
praznike spekla sama.
»Kaj bi še radi vedeli? Re-
cept, da bi še vi tako dolgo
živeli,« nas je povprašala Ma-
rija. »Da si z vsem zadovo-
ljen, tudi s slabim. Vsakega
mora biti po malo. Malo, a
po večkrat.«
ROZMARl PETEK
Voščilnice
2004
Sedmi izbor najboljših
prazničnih voščilnic v ak-
ciji NT&RC bo po doseda-
njem odzivu prav gotovo
presegel vse prejšnje. Vsak
dan dobimo po nekaj pošiljk
domiselnih, predvsem pa is-
krenih voščilnic, ki priha-
jajo iz različnih krajev na
Celjskem in tega smo tudi
najbolj veseli. Doslej so bolj
aktivni posamezniki in dru-
žine, medtem ko pošiljke
otrok iz vrtcev in šol priča-
kujemo v naslednjih dneh.
Od petka, 19. decembra,
dalje si bo v prostorih knjiž-
nice v Vojniku možno ogle-
dati nagrajene voščilnice lan-
ske akcije in morda bodo
mnogi, ki se doslej izdelave
voščilnic še niso lotili, dobi-
li ideje za začetek in sodelo-
vanje. Za najboljše, ki jih bo
izbrala strokovna komisija v
prvi polovici januarja prihod-
nje leto, bo priznanja izde-
lal Jože Žlaus iz Globoč pri
Vojniku.
Podelitev bo v prostorih
Špesovega doma starejših v
Vojniku, kar je potrdil tudi
direktor Dragan Žohar.
Zadnje pošiljke božično
novoletnih voščilnic bomo
sprejeli 31. decembra. K so-
delovanju so vabljeni tudi ti-
sti, ki so že bili nagrajeni na
prejšnjih natečajih.       TV
Št. 51-18. december 2003
CELJE
13
Preko Srema
do Celja
Spominska listina borcev v zahvalo za pomoč Ruski
federaciji
Na slavnostni seji v Ce-
lju so se minuli četrtek zbra-
li člani odbora Skupnosti
borcev brigad in enot Na-
rodnoosvobodilne vojske
Jugoslavije (NOVJ), usta-
novljenih pred 60 leti v Sov-
jetski zvezi.
i V teh enotah je bilo 3.495
prostovoljcev, ki so jih nacisti
na našem ozemlju nasilno mo-
bilizirali in poslali na vzhod-
no fronto. Decembra 1943 so
pričeli s pomočjo Rdeče arma-
de ustanavljati odred, ki so ga
sovjeti dobro opremili z orož-
jem in dodatno izurili za boje
z nemškimi okupatorji. Odred,
ki je kmalu prerasel v briga-
do, je svojo bojno pot v nek-
danji skupni domovini pričel
julija 1944, ko je že bil vklju-
čen v enote NOVJ. Sodeloval
je v bojih za osvoboditev Beo-
grada, najtežje preizkušnje pa
je preživel na Sremski fronti.
Po preboju te je sodeloval pri
osvobajanju ostalega ozemlja
in 12. maja 1945 vkorakal v
Celje. V tednu dni bivanja v
Celju so osvobodili velik del
ozemlja in zato v Celju tudi
dobili svoj domicil. V bojih je
padlo 405 prostovoljcev, med
njimi tudi poročnik Koloman
Kučan, oče nekdanjega pred-
sednika Republike Slovenije
Milana Kučana. Tudi zato se
je nekdanji predsednik udeležil
slovesnosti. V Sloveniji živi še
okrog 310 tedanjih borcev te
brigade.
Na slovesni seji ob 60-let-
nici so predstavili kroniko us-
tanovitve in bojne poti teh
enot, ki jo je skrbno zapisal
predsednik odbora skupno-
sti, Janez Železnik. Velepo-
slaniku Ruske federacije, Vje-
česlavu Ivanoviču Dolgovu
pa so izročili zahvalno listi-
no in častno medaljo vladi
Ruske federacije, ki je poma-
gala ustanoviti in ki je opre-
mila te enote.
BRANKO STAMEJČIČ
Foto: GREGOR KATIC
Nekdanji borci ter njihova gosta Milan Kučan in Vječeslav I. Dolgov so si z zanimanjem ogledali priložnostno
razstavo o bojni poti enot, ustanovljenih v nekdanji SZ. Pripravil jo je Tone Kregar iz Muzeja novejše
zgodovine Celje.
Invalidom
prijaznejše mesto
v Celju so odpravili 54 ovir v križiščih, slabše pa je v
stavbah in ustanovah, kjer je ovir še vedno preveč
Izteka se leto, ki ga je Svet
Evropske unije razglasil za
leto invalidov. V Celju je do
nekaterih premikov ob bolj
usklajenem delu občinskih
organov in invalidskih or-
ganizacij le prišlo. Pri tem
pa čudi razmeroma mlačen
odziv invalidskih organiza-
cij in podjetij, ki so jih po-
vabili k sodelovanju pri
opredelitvi problemov, saj
se je odzvalo le osem orga-
nizacij.
Na številnih pogovorih so
letos ugotavljali, da bo me-
sto invalidom postalo do-
stopnejše in bolj prijazno šele
z odpravo arhitektonskih
[ovir, ki zlasti paraplegike po-
stavljajo pred nepremostlji-
ve težave. V sodelovanju z in-
validskimi organizacijami je
oddelek za okolje in prostor
ter promet v Mestni občini
Celje pripravil nekakšen ka-
taster ovir. Na osnovi tega so
se odločili za postopno od-
pravljanje ovir in v prvi fazi
našteli kar 54 ovir v ožjem
mestnem središču, ki se jih
da z manjšimi posegi odpra-
viti. Izbrani izvajalec del, ČE-
KA, je tako v jesenskih me-
secih odpravil že 34 grajenih
in komunikacijskih ovir, pre-
težno z gradnjo klančin na
pločnikih v pomembnejših
križiščih cest.
A to je šele prvi korak, kaj-
ti še vedno je v mestu kopica
arhitektonskih ovir v zuna-
njem okolju, še bistveno več
pa v zgradbah. Prav slednje
preprečujejo invalidom do-
stop v zgradbe. Gre tako za
preozka ali vrtljiva vrata, stop-
nice, drseča tla, preozke hod-
nike in invalidom neprilago-
jene sanitarije. V pisarni Ce-
lje, zdravo mesto opozarja-
jo, da je za invalide še vedno
zelo težko vstopati v nekate-
re trgovine, čeprav so vsaj v
večjih z avtomatsko odpira-
jočimi se vrati, dvigali in po-
dobnim, najhujše probleme
že odpravili. Najslabše je sta-
nje v gostinskih lokalih, kjer
z izjemo McDonaldsa ni in-
validom prilagojenih sanita-
rij, a tudi pri omenjenem lo-
kalu sanitarije nič ne poma-
gajo, saj invalidi v lokal ne
morejo zaradi stopnic pred
njim. Veliko so za invalide na-
redili v ustanovah, kot so
Zdravstveni dom. Pošta in Ban-
ka Celje. Premalo pa v davč-
nem uradu, pri Društvu inva-
lidov, v lekarni, v občinski
stavbi, poročni dvorani, pri
sodniku za prekrške, v študij-
ski knjižnici in na uradu za
delo. BRST
Predrzna akcija
Spomin na noč, ko je šest domoljubov osvobodilo
zapornike iz Starega piskra
v Celju so se v petek
spomnili podviga, ko je
skupina šestih domoljubov
v noči med 14. in 15. decem-
brom 1944 osvobodila 127
političnih zapornikov iz
Starega piskra.
Okoli 200 prisotnih se je
spomnilo dogodka, pa tudi
vseh 16 tisoč političnih za-
pornikov, ki so v letih od 1941
do 1945 šli skozi Stari pisker.
V njem so okupatorji ustre-
lili 374 talcev. Drzna akcija
šestih aktivistov je v tistem
času močno odmevala, zla-
sti v tujini, saj je že nasled-
nji dan o njej poročal Radio
London.
Ivan Grobelnik, edini še
živeči od osvoboditeljev, se
dogodka živo spominja: »Vse
se je dogajalo zelo, zelo hi-
tro. 14. decembra 1944 še ob
pol devetih zvečer sploh ve-
deh nismo, da bomo akcijo
speljali. Ker pa smo na se-
stanku od paznika v Starem
piskru, Ivana Grada, dobili
obvestilo, da bodo zjutraj na
streljanje v Maribor odpeljali
okoli 80 zapornikov, smo se
odločili za akcijo še isti ve-
čer.« Ob dveh zjutraj so bili
pri zaporih, vrata v zlogla-
sno jetnišnico jim je odprl
Zadnji od se zivecih osvobodite-
ljev zapornikov iz Starega piskra,
Ivan Grobelnik, se usodne noči še
dobro spominja.
Ivan Grad, tričetrt ure kasneje
so bili skupaj z osvobojeni-
mi zaporniki že na poti v svo-
bodo. »Vse je bila ena sama
sreča, saj se je celotna akcija
zgodila brez enega samega
strela, nikomur se ni skrivil
niti las na glavi ...«
Akcijo osvoboditve zapor-
nikov so dolgo opisovali kot
predrzno, nepremišljeno in
razmeroma nepomembno.
Bila pa je edinstvena v tem
delu Evrope, izjemno uspe-
šna in kot takšna ena naj-
bolj zanimivih epizod iz
NOB na Štajerskem. Doži-
vela je tudi svojo filmsko
upodobitev v filmu Akcija,
režiserja Janeta Kavčiča.
Zbrane je v Starem piskru
nagovoril predsednik območ-
nega združenja ZZB Milan
Batistič, ki je zlasti opozo-
ril na neverjeten pogum še-
stih osvoboditeljev in na od-
mevnost tega dogodka. Mi-
nistrica za kulturo Andreja
Rihter pa je v svojem čustve-
nem nagovoru (dedka so ji v
Starem piskru usmrtili, ma-
ma pa je bila ukradeni otrok),
spomnila na medvojne do-
godke in posebej poudarila,
da je bila osvoboditev zapor-
nikov eden najpomembnej-
ših dogodkov narodnoosvo-
bodilnega boja, ki ga bo tre-
ba še enkrat premisliti in za-
pisati v zgodovino.
BRANKO STAMEJČIČ
Foto: GREGOR KATIC
Za lepše življenje
zapostavljenih
Projekt zaposlovanja ljudi z epilepsijo - Društvo brez
telefona
Na celjskem območju ži-
vi več kot 1300 ljudi z epi-
lepsijo. Razen s svojo bo-
leznijo se nenehno spopa-
dajo tudi z nerazumeva-
njem in predsodki okolja,
v katerem živijo. Najbolj bo-
leči posledici sta nezaposle-
nost in neurejen status in-
valida. Celjsko Društvo bol-
nikov za lepše življenje z
epilepsijo, ki ga vodi Raj-
ko Gačnikar, je zato vse svo-
je sile usmerilo na ti dve po-
dročji.
Prvi konkretni sad priza-
devanj je projekt zaposlova-
nja ljudi z epilepsijo, ki so
ga obUkovali skupaj s Cen-
trom za rehabilitacijo inva-
lidov Celje, pri njegovi ure-
sničitvi pa ima pomembno
vlogo tudi zavod za zaposlo-
vanje. »Projekt predvideva 6-
mesečno do 2-letno usposab-
ljanje v centru za rehabilita-
cijo invalidov. Tam imajo
strokovnjake, ki bodo znali
oceniti delovno sposobnost
posameznika. Če bodo ugo-
tovili, da je sposoben za de-
lo, bodo predlagali ustrezno
smer izobraževanja oziroma
pomagali poiskati zaposlitev
bolnika že pred končanim us-
posabljanjem. Če pa bodo
ugotovili, da za delo ni spo-
soben, bodo napisali predlog
za priznanje statusa invalida
1. kategorije ter tako posa-
mezniku omogočili, da se
upokoji še pred potekom us-
posabljanja,« pojasnjuje Raj-
ko Gačnikar in hkrati pozi-
va vse ljudi z epilepsijo, ki
jih vodijo kot težje zaposlji-
ve osebe na zavodu za zapo-
slovanje, naj se včlanijo v
društvo, da bodo tako lažje
sodelovali v zaposlitvenem
načrtu CRI oziroma progra-
mu usposabljanja. Društvo
ima sedež v Gledališki ulici
2 v Celju, uradne ure pa ima-
jo ob ponedeljkih od 9. do
12. ure. Telefona nimajo, ker
so jim ga zaradi nerednega
plačevanja odklopili. »Tele-
kom smo zaprosili za odpis
terjatev in ponovni priklop
(donatorsko ali sponzorsko),
a nam ni odgovoril,« potoži
predsednik društva. Na več-
je razumevanje so naleteli pri
Mestni občini Celje, ki jim
je novembra odpisala dolg za
najemnino poslovnega pro-
stora. »Hvaležni smo MO Ce-
lje in še posebej Oddelku za
družbene dejavnosti, ki je na-
redil za nas, kar je lahko. Ra-
zumevanje za naše težave je
pokazal tudi podžupan Sta-
ne Rozman. Iz velike stiske
nas je aprila letos rešila tudi
celjska združena lista. Ker ni-
smo imeli denarja za plačilo
porabljene električne energi-
je, so nam jo odklopili. Zdru-
žena lista je v celoti porav-
nala dolg in stroške ponov-
nega priklopa.« Društvo vsa-
ko leto naslovi svoje prošnje
za morebitno donatorstvo na
številne delodajalce: »Odzva-
la sta se le dva lastnika le-
karn: Dušan Hus in Andreja
Cizej.«
Vsem težavam navkljub pa
društvo vztraja na poti k svo-
jemu cilju: zagotoviti ljudem
z epilepsijo lepše življenje. Ob
obetih, ki jih sedaj daje nov
projekt usposabljanja in za-
poslovanja, pa še vedno ni raz-
rešen invalidski status ljudi z
epilepsijo. Vlogo za ureditev
tega statusa so že naslovili na
Državni zbor RS in upajo, da
bodo tudi bolniki z epilepsi-
jo v prihodnosti izenačeni z
vsemi ostalimi invalidi, za ka-
tere skrbi zavod za pokojnin-
sko in invalidsko zavarovanja
in ne bodo več le prejemniki
denarnih pomoči centrov za
socialno delo.
MILENA B. POKLIC
Št. 51-18. december 2003
14
CELJE
Včeraj se je s prvim vodenjem mladeži, ki so jo po mestu popeljale pravljične vile, odprla tudi Pravljična dežela in drsališče pred Mestno občino
Celje.
Ena pravljica manj
Velikega kolesa ne bo v Celje - Pravljična dežela in drsališče že vabita
Veliko kolo, ki naj bi bi-
lo ena izmed zanimivosti le-
tošnjega Pravljičnega Ce-
lja, saj naj bi nas vozilo 33
metrov visoko na ogled pa-
norame mesta, je ostalo v
Avstriji. Kljub temu bo do
novega leta v mestu prav-
ljično vzdušje, saj so že od-
prli Pravljično deželo, bo-
žično-novoletni sejem in dr-
sališče pred Mestno občino.
Uradnega razloga, zakaj so
se v podjetju Rieger, ki je last-
nik kolesa, odločili, da so
vlak s kolesom, ki je že pris-
pel do Maribora obrnili, v ob-
činski stavbi še ne poznajo.
Predstavniki podjetja Nox iz
Velenja, ki so kolo hoteli uvo-
zili in ga postaviti v Celju,
namreč zatrjujejo, da so iz-
polnili vse dogovorjene ob-
veznosti. Nekajdnevni po-
skusi, da bi prišli do poja-
snila, so ostali brez odgovo-
ra, kljub temu, da so Avstrij-
cem ponujali tudi opcijsko
pogodbo za postavitev zaba-
viščnih igral v občini za na-
slednjih pet let. Ker torej ve-
Uke atrakcije v Celju ne bo,
v občini že razmišljajo, da
bi tudi ulično silvestrovanje,
ki naj bi bilo na parkirišču
za Knežjim dvorcem, prese-
lili na Prešernovo ulico in na
Trg Celjskih knezov.
Včeraj je s prvimi priredi-
tvami in dopoldanskimi prav-
ljičnimi vodenji po mestu za-
živela Pravljična dežela, v ka-
teri bodo mladež razveselje-
vali vse do silvestrovega, po-
poldanske prireditve bosta
obiskovala tudi Božiček in de-
dek Mraz. Po mestu se je mo-
goče popeljati s pravljično
kočijo, večeri na zvezdi pa
so namenjeni adventnemu
prepevanju.
Odprt je že tudi božično-no-
voletni sejem, ki so ga letos
postavili v petdeset raznobarv-
nih hišicah na ulicah mestne-
ga središča, v njih pa predstav-
ljajo kar primerno praznično
in gostinsko ponudbo.
BRST
Foto: GREGOR KATlČ
NA KRATKO
Namesto voščilnic
CEUE - Srednja strokovna in poklicna šola Celje se je letos
odločila, da ne bo pošiljala novoletnih voščilnic, pač pa je
sredstva, namenjena za voščilnice v višini 25.000 tolarjev,
namenila Splošni bolnišnici Celje za nakup ultrazvočnega
aparata za opravljanje pregledov novorojenčkov.      MHV
Športne počitnice
CEUE - Oddelek za družbene dejavnosti in Športna zveza
Celje sta tudi letos poskrbela za pester spored športnih de-
javnosti med božično-novoletnimi počitnicami. V petek,
26., ponedeljek, 29. in torek, 30. decembra, bodo učenci in
dijaki lahko brezplačno uporabljali kegljišče in bazen na
Golovcu ter drsališče. Brezplačno kegljanje, plavanje in dr-
sanje bo mladim na voljo med deseto in pol dvanajsto uro.
BS
Adventna pesem
na Dunaju
Mešani komorni zbor
Celje, ki ga vodi mag. Dra-
gica Zvar, je zagotovo med
redkimi zbori, ki so za de-
cembrski čas izbrali ad-
ventni zborovski program
in ne božičnega.
Adventne koncerte so pri-
pravili v cerkvi sv. Jožefa,
sv. Cecilije in sv. Duha v Ce-
lju ter cerkvi Srca Jezuso-
vega na Dunaju, kjer so bili
gostje slovenske pastoralne
skupnosti, kamor so jih po-
vabili minuli konec tedna.
Praznični Dunaj so nav-
dušili s Schubertovo ma-
šo in programom pesmi:
Nobile vincendi, O saluta-
ris hostia, Cantate domi-
no, Večernica, Sonce že za-
haja ...
Pevci Mešanega komorne-
ga zbora Celje so skupaj z
zborovodkinjo nadvse zado-
voljni in veseli, da so oča-
rali poslušalce na Dunaju in
mnogim polepšali predpraz-
nično pričakovanje.
MP
Popravek
v prejšnji številki Novega tednika smo zapisali, da je Mest-
na občina Celje prodala 28-odstotni delež v podjetju ČE-
KA. Delež so prodali CMC-ju za razpisano vsoto 115 milijo-
nov tolarjev in ne za 32 milijonov, kot smo napačno zapisa-
li. Za napako se opravičujemo.
Obvestilo nagrajencem
Novega tednika in Radia Celje
Vsi, ki so v letošnjem letu prejeli nagrado v kateri od oddaj Radia
Celje ali kakšni rubriki Novega tednika, naj svoje nagrade dvig-
nejo na oglasnem oddelku do konca leta, sicer bomo te nagra-
de namenili drugim nagradnim igram.
Vrtnica vrtnarsici šoli, metla v CE-KA
Turistično društvo Celje je sinoči na prireditvi v Os-
novni šoli Ljubečna podelilo tradicionalna letna prizna-
nja - vrtnice in metlo.
V akciji je letos s predlogi sodelovalo kar 15 od 19 celj-
skih krajevnih skupnosti in mestnih četrti, ki so društveni
komisiji posredovale 56 predlogov za ta ugledna priznanja.
Na včerajšnji prireditvi so podelili 36 priznanj za lepo ure-
jeno okolje, 10 bronastih priznanj, 6 srebrnih priznanj in
eno zlato priznanje, ki jo je za lepo urejeno okolje, vrt in
cvetlice dobila družina Avžner z Liubečne. Pri zlati vrtnici
so odločali med štirimi predlogi, podelili pa so jo Vrtnarsk
šoli Celje za 60-letno skrb pri izobraževanju na področji
hortikulture, pa tudi za bohoten vrt in šolski park, ki st
prava učilnica na prostem. Podelili so tudi metlo za najbol
neurejeno okolje, kjer so odločali o dveh predlogih. Meti
pa so namenili podjetju CE-KA, ki ni poskrbelo za uredite'
razpadajočega objekta, nekdanjega samskega doma med Rt
barjevo in ulico Pod Gabri. Krajani prav te dni zbirajo pod
pise v protest proti temu objektu, ki je tudi izredno neva
ren, saj je že večkrat gorel. B-
POZOR, HUD PES
Hohštaplerija
religioznih
MOHOR HUDEJ
Spoštovani vseh veroizpo-
vedi, lotil se bom teme, za-
radi katere je predčasno za-
šel na oni svet prenekateri
Zemljan, tega se zavedam in
kar čutim težo vsemogočih
naukov in modrosti nad svo-
jo glavo in svojim omejenim
bitjem, toda ne gre druga-
če. Je namreč čas predvsem
verskih praznikov in je čas,
da zapišem tudi kakšno o
tem.
Doletelo me je, da sem v
smislu veroizpovedi pač fa-
čuk, pankrt ateizma, tisti, o
katerem vse veroizpovedi
govorijo kot o srednjem spo-
lu, jaz sem ono (dostikrat
celo oni, nekakšna zdriza,
označena v množinski obli-
ki)! Nič mi ne pomaga de-
mokratična drža, strpnost,
povprečna izobrazba o šte-
vilnih verstvih, kultih, ritua-
lih in vernikih, ki skupaj z
menoj tlačijo ta čudoviti mo-
dri planet. Kjerkoli na tem
svetu že sem, s katerimkoli
vernikom, katerekoli vere se
že pogovarjam, jaz sem za-
nje vedno ono, ne preosta-
ne mi kaj drugega, kot da so
tudi »oni« zame nekaj dru-
gačnega. Če mi pripovedu-
jejo o svojih obredih, ritua-
lih, praznovanjih, mi o njih
govorijo z zvenečim, rahlo
drhtečim glasom, poleg te-
ga pa me budno spremljajo
s pogledom, ki na mojem
izrazu išče drobce poroga,
nespoštljivosti, blasfemije.
Ko jih poslušam, si na obraz
običajno nadenem ponižen
izraz, ki ga nališpam še z vi-
dezom prostodušne radoved-
nosti, interesa, da slišim »kaj
novega«, kot kakšen »razi-
skovalni novinar« National
Geographica. Zdi se mi, da
sem v takšnih trenutkih že
del nekega »rituala spoštlji-
vosti«, da sem že del neke
tihe pogodbe med svetom
smrtnikov in nesmrtnih. Vem
o čem mi pripovedujejo in
ko mi, bi recimo pripadni-
ku neke veroizpovedi, ki mi
ravnokar govori, najraje
spregovoril o vzporednicah
njegove vere s kakšno dru-
go, včasih se besede kakšne-
ga tajskega budista straho-
vito ujemajo z besedami
koptskega kristjana ali pa
njegovega muslimanskega
sorojaka. Dostikrat se mi doz-
deva, da med različno veru-
jočimi obstaja celo nekak-
šen skriti konsenz v smislu,
vem, da nisi naš, si pa ve-
ren, del nekega obsežnega
verskega sistema, z vsem kar
mu pripada, od obredja, sve-
te literature pa do Njega sa-
mega, in zato te spoštujem.
Predvsem v Aziji sem nale-
tel na nemalo težav v prime-
ru, ko sem jim želel poja-
sniti, da so moji starši še bi-
li krščeni in so potemtakem
katoliki, čeprav ne hodijo v
cerkev in ne obhajajo kato-
liških praznikov, sam pa ni-
sem krščen, sem pa na nek
način religiozen, nikakor pa
nisem katolik. Ne pripada-
ti neki religiji, je v svetu pai!
nekaj, česar v tradicionalno
religioznih deželah ne m.o-
rejo razumeti, kaj šele do-
jeti. V Sloveniji bi me ver
nik kaj hitro razumel, rde-
ča banda pač, na Tajskem pa
se je nekemu dekletu, ki je
postopalo z menoj po tej ču-
doviti deželi, hudo storilo
in vložila je nemalo energi-
je, da bi me prepričala; pa
ne da postanem budist, pač
pa katolik. Ko je bila že či-
sto na koncu z živci in v skr-
beh za mojo karmo ali du-
šo, sem jo dotolkel še s stav-
kom, češ ti jih še ne poznaš,
ti si pač vzgojena v najbolj
nenasilnem verskem si'=Te-
mu.
Tako torej, dragi lu   o,
bralci, bi Vam pred temi
prazniki najprej vsem si
paj zaželel lepe praznike, tu-
di tistim, ki ste že imeli baj
ram, pa tistim, ki boste imol
božič, tudi tistim, ki
ste imeli v januarju, n.i.,.
»onim« pa v enaki meri, ke
na »one« pač religije \ seh soi
gledajo nekako zviška, kol
da so prazniki samo zanie
bojda od Boga dana eksklu
živa.
Št. 51 - 18. december 2003
BRASLOVČE
ŽALEC
15
Antena na rešetu
stanovalca nista vedela za gradnjo antene nad njuno spalnico - Krajani Pariželj bodo protestirali do konca
že minuli teden smo pi-
jli o začetku gradnje an-
»ne mobilne telefonije v Pa-
ižljah. Si.mobilova antena
i že morala stati na strehi
lavbe Kmetijske zadruge
|CZ) Braslovče, vendar so
rajani Pariželj v četrtek,
0 so anteno pripeljali s to-
jrnjakom, začeli s prote-
tom. Proti gradnji omenje-
e antene sta zlasti zakon-
1 Zlatarek, ki v hiši živita
1 bi imela anteno točno
ad svojo spalnico.
Miha Zlatarek je stoodstot-
i invalid, saj ima ugotovlje-
0 90-odstotno slepoto. V sta-
pvanju, ki je nad trgovino,
livi že 23 let. Stanovanje je
id KZ Braslovče že hotel od-
[upiti, pa so mu dejali, da to
li stanovanjski objekt in ni
lo. Ko so se končno omeh-
[ali, so hoteli zanj 7 milijo-
^v tolarjev. To pa je bilo po
ijegovem mnenju odločno
ireveč, saj je celotna hiša v
atastrofalnem stanju. Okna
1 bilo treba zamenjati že pred
Eti, zakonca pa zadrugo, kot
istnika hiše, opozarjata na to
e 6 let. V stanovanju je zelo
lažno, tako da morajo stene
eliti vsaj vsaki dve leti. Ce-
ilec, ki je bil v stanovanju,
Eugotovil, da sta zakonca Zla-
arek do sedaj vložila v sta-
lovanje (ki sploh ni njuno)
več kot 2 milijona tolar-
V. »Pa sva jih morala vloži-
, saj se drugače sploh ne bi
ilo živeti in bi bilo pravza-
prav nevarno,« razlaga Zlata-
tk. Tako je moral sam, iz svo-
^a žepa, z nerjavečim je-
lom obložiti dimnik, kar je
talo več kot 84 tisoč tolar-
fv. In lastnik? En mesec za-
Dncema^ni bilo treba plača-
i najemnine, ki stane 16 ti-
očakov.
Črna gradnja?
Zlatarek pravi, da se v hi-
šo že nekaj let nič ne vlaga.
Streha je kot rešeto. In na to
rešeto nameravajo sedaj po-
staviti anteno. Prostor je KZ
Braslovče dala Si.mobilu v
najem, Zlatareka pa nista ve-
dela popolnoma nič. Ante-
na naj bi stala natanko nad
njuno spalnico in to jima ni-
ti slučajno ni všeč. Kot smo
že pisaU, Si.mobil gradi an-
teno v skladu s pravilnikom,
ki je začel veljati 6. decem-
bra, po njem pa za enostav-
ne objekte gradbeno dovolje-
nje ni potrebno. »Si.mobil je
z gradnjo začel že 3. decem-
bra, ko pravilnik še ni veljal,
tako da gre v tem primeru de-
jansko za črno gradnjo,« je
ogorčen Zlatarek. Na Si.mo-
bilu so nam povedali, da je
šlo takrat le za pripravljalna
dela podizvajalcev in da ni-
so nič gradili.
Minuli četrtek pa je zlogla-
sna antena le prišla v Pariž-
Ije. Tovornjak, na katerem so
jo pripeljali, so krajani Pari-
želj obstopili že ob 8. uri in
se niso premaknili do 14. ure,
ko je prišla tudi policija. To-
vornjak se je z anteno vred
odpeljal, krajani pa so se zve-
čer sestali na vaškem svetu.
Tam so ustanovili šestčlanski
odbor, v katerem je tudi žu-
pan občine Braslovče Marko
Balant. Odbor je v petek obi-
skal direktorico KZ Braslov-
če Jelico Bizjak, kateri so po-
nudili tudi pomoč, če bi od
pogodbe s Si.mobilom odsto-
pila. Nič dokončnega se niso
dogovorili, ker takšno pomoč
lahko odobri le občinski svet,
poleg tega pa se ne ve, kakšna
bi sploh bila odškodnina v tem
primeru. Bizjakova nam je de-
jala, da dokler ne bo imela
dogovora v pisni obliki, ki bi
pomoč zagotovo prinesel, od
pogodbe s Si.mobilom ne bo
odstopila.
Čakajoč
lastnika
Zakonca Zlatarek sta
ogorčena, ker jima nihče ni
nič povedal o postavitvi an-
tene. Želita pojasnilo Biz-
jakove in na protestu sta upa-
la, da ga bosta tudi dobila.
Bizjakova pravi, da je bila
v četrtek na službeni poti v
Ljubljani: »Imela sem s sa-
bo mobilni telefon, pa me
ni nihče obvestil, da kakr-
šni koli protesti sploh so.
O tem sem izvedela šele na-
slednji dan.«
Če bo Si.mobil hotel po-
staviti anteno, pa bo Bizja-
kova morala priti na prizo-
rišče. V četrtek so namreč za-
menjali tudi ključavnice v hi-
ši, ključ pa bodo dali le last-
niku, torej KZ Braslovče in
direktorici Bizjakovi. Zlata-
rek bi Bizjakovo namreč rad
vprašal, kako je možno, da
je dala v najem prostor za po-
stavitev antene, ko pa ima hiša
v svoji neposredni bližini že
daljnovod in omarico za ka-
belsko televizijo. »Že sedaj
strele ob nevihtah švigajo kot
nore. S to anteno bo še slab-
še,« pravi Zlatarek in nada-
ljuje, da za njegovo in ženi-
no zdravje to zagotovo ni do-
bro: »Že sedaj sem praktič-
no slep, imam težave s ščit-
nico in srcem, sedaj pa bodo
postavili še to anteno. Naj-
bolje, da najamejo koga, pa
naj me ustreli, da mi skrajša
muke.«
Miha in Jadranka Zlatarek
pravita, da postavitve antene
ne bosta nikoli dovolila. Pa
če bosta morala vsakič znova
stati na mrazu kot minuli če-
trtek: »Zahvaljujeva se vsem
krajanom, ki so nama stali ob
strani, saj tudi oni nočejo an-
tene v svoji bližini.«
ŠPELA OSET
Miha in Jadranka Zlatarek v kuhinji, kjer so stene, tako kot drugod po
stanovanju, popolnoma vlažne in jih je treba beliti vsaj vsaki dve leti.
Krajani Pariželj so obstopili tovornjak, na katerem so pripeljali Si.mobilovo anteno. ( Foto: TT ]
Za pomoč I
slepi Petri I
Celjsko humanitarno|
društvo Drobtinica, ki po-
maga ljudem s posebnmii
potrebami, še zlasti otro-|
kom z motnjami vida, je
minuli teden na Očesni kli-
niki v Ljubljani pripravi-
lo dobrodelno avkcijo slik
celjske slikarke Vilme Ma-i
vrič. Z zbranim denarjem
želijo slepi Petri Rom iz
Liboj kupiti tipkovnico z
Braillovo pisavo.
Vilma Mavric je za avk-
cijo odstopila 32 slik na ste-
klo, tretjina med njimi je
bila uspešno izdražbana, ta-
ko da so zbrali okoli osem-
sto tisočakov, za nakup po-
sebne tipkovnice pa ga po-
trebujejo vsaj milijon tri-
sto tisoč tolarjev.
Humanitarno društvo
Drobtinica je pred nekaj
meseci šestnajstletno Petro
že obdarilo s posebej pri-
rejenim računalnikom, se-
daj pa ga želi dopolniti še s
tipkovnico za slepe. Ker de-
narja ni dovolj, v društvu
pričakujejo še nekaj dona-
cij in pomoč ljudi.
Med dražitelji so se tokrat
najbolje izkazali Žalčani,
med njimi župan Lojze Po-
sedel in direktor menedžer-
skega Golding kluba Dolfe
Nareks. BAl
Potomci in sorodniki mlinarske družine Janežič na prvem srečanju
Potomci mlinarjev
v žalskem hotelu so pripravili srečanje potomcev stare mlinarske
družine Janežič, ki se ga je udeležilo sto sorodnikov.
Družina Janežič izhaja iz Ložnice pri Žalcu, za srečanje pa je žalski pater
ože Rupnik uredil rodbinski rodovnik. Prvi prednik Jakob je na Ložnico
'fišel iz župnije sv. Jakoba v Rožni dolini na avstrijskem Koroškem. O
^\um, vseh lastnikih, družinski podobi, dedovanju in domnevi, da je bil
i^lin nekdaj last celjskih grofov, je pisal tudi prof. Janko Orožen. V teh
zapisih in v knjigi Zgodovina Savinjske doline je omenjen član rodbine,
duhovnik Franc Janežič, ki je bil velik ljudski dobrotnik. Med drugim je
daroval 25 tisoč goldinarjev, kar je predstavljalo vrednost sedmih srednje
velikih kmetij, za ustanovitev bolnišnice v Žalcu. Bil je tudi cesarski in
konzultarni svetovalec in je prejel odlikovanje Franca Jožefa. Celotno sre-
čanje rodbine Janežič je potekalo v mislih in spominih na del pesnitve
Otona Župančiča »iz roda v rod duh išče pot...«. TT
Št. 51-18. december 2003
16
ŽALEC
^^^^
BRASLOVČE I
POLZELA
Na obisku pri Ani
v predprazničnih dneh
se v mnogih organizacijah
in društvih odločajo za
obisk in obdaritev bolnih,
starejših, osamljenih ali po-
moči potrebnih krajanov.
Predstavniki KO RK Reči-
ca so v sodelovanju s tam-
kajšnjo KS obiskali in obda-
rili Ano Vrtačnik, ki po
smrti staršev že več let sa-
ma gospodari na osamljeni
kmetiji na Ostrem Vrhu. Pri
Ojsteršeku, kot se kmetiji re-
če po domače, si gospodi-
nja šele zadnja leta sveti z
električno lučjo, dostop z av-
tomobilom pa praktično ni
mogoč. Tako je do Ane od
najbližjega soseda vsaj 20
minut hoda, od trgovine pa
jo loči dobra ura hoje. Ven-
dar 76-letne Ane te težave ne
strejo, vesela je sprejela obi-
skovalce in v klepetu doka-
zala, da spremlja vsa doga-
janja v Zgornji Savinjski do-
lini. Samota na idiličnem os-
trovrškem hribu se ji prav
nič ne pozna, »da pa jo itak
pogosto hodijo kontrolirat,«
pove s prešernim smehom.
Med obiskom pri Ani Vrtačnik neprijazno vreme ni pregnalo dobre volje.
Na kmetiji ji nikoli ne zmanj-
ka svežega zraka in prelepega
razgleda, še doda, v trenut-
kih dolgočasja pa ji družbo
dela samo radio.
V KO RK Rečica so tudi le-
tos pripravili več različnih
srečanj, predavanj, krvoda-
jalskih akcij in sodelovali pri
prireditvah v kraju, še zlasti
pa se je izkazal podmladek.
Krožek v šoli, ki ga vodi
Zvonka Kladnik, se je v ok-
viru akcije Mladi in RK pri-
pravljal na tekmovanje o
sladkorni bolezni. Tri učen-
ke so sodelovale na državnem
tekmovanju, med njimi pa je
Tanja Hudobreznik osvojila
zlato priznanje.
US
■I IZ OBČINSKIH
gjjJL  SVETOV:
Podružnična šola bo
TABOR - Od ponedeljka je v dvomesečni javni razpra\
občinski proračun za prihodnje leto, težak 234 milijonoi
tolarjev. Največ denarja bodo po pričakovanju namenili i
gradnjo podružnične šole. Zanjo naj bi tudi od šolskega mi
nistrstva dobili nekaj sredstev, vendar le, če bodo z gradnji
začeli prihodnje leto. S tem je nekaj težav, saj je občina za
dolžena zaradi izgradnje nove občinske stavbe. Svetniki so s
odločili, da bodo z gradnjo vseeno začeli. Dolgove bodo pc
ravnali s pomočjo Hypo banke, zahodni trakt občinske stan
be pa bodo dali v najem. Ko bodo v občini premostili financ
ne težave zaradi izgradnje prevelike občinske stavbe, bodo i
del stavbe odkupili ali pa ga dokončno prodali.
Dražji icvadratni meter
PREBOLD - Svetniki so sprejeli 6,5-odstotno povišanj
vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavb
nega zemljišča v letu 2004. Točka za kvadratni meter znaš
3.834 tolarjev. Sprejeli so tudi 6,5-odstotno povišanje poi/
prečne gradbene cene in povprečnih stroškov komunalneg
urejanja stavbnega zemljišča v občini Prebold, ki za kva
dratni meter zdaj znaša 171 tisoč tolarjev. Š(
Sicupen nastop za razvoj icmetij
MOZIRJE, NAZARJE, GORNJI GRAD - Svetniki v vsel
treh občinah se bodo odločali, če naj skupaj pristopijo 1
projektu Dobra organiziranost in trženje kot dejavnik uspe
snega razvoja kmetij, ki bi ga izvajali tudi v letu 2004. Ko
nosilka projekta, ocenjenega na slabe tri milijone tolarja
in vlagateljica prijave za dodelitev nepovratnih sredstev z
pripravo razvojnih programov naj bi nastopala Občina Na
zarje. S strani ministrstva pričakujejo 829 tisoč tolarjev,
občinah Mozirje, Nazarje in Gornji Grad pa naj bi doda
po 677 tisočakov. U
NA KRATKO
Starejši na
srečanju
GALICUA - V domu Nine
Pokorn na Grmovju sta gališ-
ka RK in KS pripravila sreča-
nje starejših krajanov. Po be-
sedah predsednice KO RK Dra-
gice Tratnik živi v KS Galicija
125 starejših občanov, sreča-
nja pa se je udeležila polovica
vabljenih. Med njimi tudi naj-
starejša krajanka Marija Ram-
šak, ki bo prihodnje leto sla-
vila 100. rojstni dan. Krajane
je v imenu KS pozdravil Jože
Kruleč, kulturni program pa
so pripravili učenci podružnič-
ne šole Trje in Veseli pruhov-
čani.
Dobro delo
Sožitja
GRIŽE - V dvorani doma
upokojencev so se na obč-
nem zboru srečali člani S(
žitja, medobčinskega društv
za pomoč osebam z motnja
mi v duševnem razvoju. P
besedah predsednice Darj
Cencelj združujejo 228 ose
iz 86 družin iz vseh šesti
spodnjesavinjskih občil
Največja pridobitev za druJ
tvo je nov varstveno delovi
center v Žalcu. Letos so pri
pravili še več drugih aktiv
nosti, za prihodnje leto pa na
črtujejo celodnevno domsk
varstvo v obliki bivalnih eno
kar je bilo začrtano že o
gradnji VDC v Žalcu. Dolg(
letnega predsednika društv
Riharda Kopušarja so imen(
vali za častnega predsedniki
za pomoč pri gradnji VDC p
so se zahvalili tudi žalskem
županu Lojzetu Posedelu.
Jubilej
pianinsicih
taborov   i
ANDRAŽ - Pokrajinski o(
bor mladinskih odsekov Si
vinjskega MDO planinski
društev je slavnostno obelf
žil 20-letnico mladinskih pli
ninskih taborov. Srečanje j
bilo v postojanki PD Polzel
na Gori Oljki, kjer so uredi
zanimivo razstavo z dosed
njih planinskih taborov. Sla'
nostna seja je spomnila r
prehojeno pot, k čemur j
prispevala tudi povezovali*
programa, prizadevna soo
ganizatorka in planinsl*
vodnica Natalija Marovt, o
njej pa tudi vsi nastopajoči
kulturnem programu iz O
Polzela. Zgodovino taboro
je predstavil Milan Polavd<
iz PD Zabukovica.
TT, D
Harry
Potterv
Žalcu
Pred knjigarno Mladin-
ske knjige v Žalcu je bilo v
četrtek zvečer vse v zname-
nju skrivnostnega mlade-
ga čarovnika Harrya Pot-
terja, junaka ameriške pi-
sateljice J. K. Rowling.
Razlog za to je bil izid pete
knjige z naslovom Feniksov
let, za katero je bilo že pred
izidom veliko povpraševanje.
S prodajo so začeli 12. decem-
bra, v nekaterih knjigarnah pa
so že na večer pred uradnim
začetkom prodaje pripravili
promocijske nakupe s pred-
stavitvijo tega oboževanega
mladega čarovnika, otroci pa
so po knjige prišli oblečeni v
čarovniška oblačila ali vsaj
malo podobni svojemu juna-
ku iz knjige. Na Celjskem je
bila za promocijski večer iz-
brana knjigarna v Žalcu.
DN
Župan Marko Balant (desno) z novorojenčki in starši
Novorojenčki pri županu
V braslovški občini na poseben način izkazujejo pozornost vsakemu novorojene-
mu občanu, saj župan že nekaj let na vsake pol leta pripravlja sprejem za novorojenč-
ke in njihove starše.
Na zadnjega je župan Marko Balant povabil 14 novorojenčkov, ki so se rodili med 30.
majem in 1. novembrom, skupaj pa se je do decembra v braslovški občini rodilo 41 otrok.
V nagovoru je župan Balant najmlajšim občanom zaželel veliko dobrega, veselo in brez-
skrbno otroštvo, predvsem pa varen, topel in ljubeč dom. Staršem je za njihove novoro-
jenčke izročil bon v vrednosti 30 tisoč tolarjev in pravljico Dama in potepuh. TT
Jubilanti v cerkvi
V dveh krajih Savinjske
doline, na Polzeli in Ponik-
vi, so že pred časom začeli
z lepo navado, da se sreča-
jo vsi pari, ki v tem letu praz-
nujejo okrogle obletnice za-
konskih zvez.
Za polzelsko župnijo so
slovesnost pripravili v cerk-
vi sv. Marjete, med številni-
mi zbranimi pari pa so bili
tudi trije zlatoporočenci.
Praznovanje so združili z go-
dom sv. Cecilije, zavetnice
cerkvenih pevcev, med ma-
šo, ki jo je daroval domači
župnik in dekan Jože Kova-
čec, pa so zapeli združeni
cerkveni zbori pod vods-
tvom Marka Slokarja.
Slovesno je bilo na Ponikvi
pri Žalcu, kjer je idejo o sre-
čanju parov realizirala Sonja
Jelen s pomočjo Milana Banovš-
ka. Pred oltarjem se je zbralo
11 parov, vsi zakonci pa so pre-
jeli spominske listine. Sonja
Jelen je dvema paroma, ki bo-
sta jubilej praznovala prihod-
nje leto, podelila štafetno li-
stino. Ta bo do naslednjega sre-
čanja, ki ga bosta pripravila
prejemnika listine, visela v
Slomškovem domu. Sveta ma-
ša je bila prepletena tudi s kul-
turnim programom, ki so ga
pripravili otroški in mladin-
ski cerkveni pevski zbor ter
moški pevski zbor in ljudske
pevke s Ponikve.     DN, TT
Zakonski jubilanti na Ponikvi
Št. 51-18. december 2003
ŠENTJUR
LAŠKO
DOBJE

17
Koalicija
ostaja trdna
ob pregledu letos oprav-
enega dela v občini je šent-
irski župan Štefan Tisel
judaril, da kljub številnim
jlenom, ki jih je nova koa-
cija dobila pod noge, na-
;za LDS s SDS in NSi osta-
1 trdna.
Trdni pa ostajajo tudi ci-
I, ki so si jih v koaliciji za-
avili že vsvojem volilnem
[Ogramu. Tako sta na pr-
;m mestu izdelava dolgo-
ičnega razvojnega progra-
la občine, ki skozi projekt-
i delavnice za posamezna
jdročja že nastaja, ter pro-
letne študije Šentjurja,
boje naj bi bilo nared že v
prvi polovici prihodnjega le-
ta.
Za naložbe ne le v prihod-
njem, pač pa tudi v letih, ki
bodo sledila, bodo Šentjurča-
ni potrebovali precej držav-
nega denarja. Zato se je ob
predstavitvi naložbenih ciljev
podžupan mag. Drago Ar-
zenšek v torek zahvalil Juri-
ju Malovrhu in Marku Dia-
ciju, obema šentjur^ma po-
slancema, ki sta močno lobi-
rala za podporo »šentjurskim«
amandmajev k zakonu o iz-
vrševanju proračuna za pri-
hodnji dve leti. Po Malovrho-
vih besedah je bil uspeh več
kot dober, saj bo iz državne
blagajne za naložbe v šentjur-
ski občini, zlasti za cestno in-
frastrukturo, v prihodnjem le-
tu kanilo 530 milijonov, v le-
tu 2005 pa kar 961 milijonov
tolarjev dodatnega denarja.
Največji projekti, ki bodo so-
financirani s tem denarjem,
pa so gradnja mostu in nad-
voza v Šentjurju, pločniki v
Vrbnem, Dolah in Novi vasi,
krožišče na Selah, sanacija
plazu v Žegru ter asfaltiranje
ceste Planina-Sevnica in pre-
nova makadamske ceste Lo-
ke-Ledinščica, za katero bo
država prihodnje leto name-
nila 40 milijonov tolarjev.
IVANA STAMEJČIČ
Z besedami
šentjursiciii iiteratoir
Po uspešni predstavitvi 5.
številke zbornik Z beseda-
mi, na kateri so v Literar-
nem društvu Šentjur prosla-
vili tudi 5-letnico delovanja,
so v POŠ Blagovna v petek
pripravili še pogovor s čla-
ni društva, ki so povezani
s tem krajem.
Z Mimico Horvat, Marja-
no Rataj Artiček, Marjetko
Gajšek, Boštjanom Rezar-
jem, Matijo Mastnakom,
Slavkom Rataj em in Jožefom
Mastnakom Marjanom se je
pogovarjala vodja šentjurske
izpostave Sklada RS za kul-
turne dejavnosti Anita Kole-
sa. Pogovor iz sklopa veče-
rov Naši (ne)znani obrazi, je
bil namenjen spoznavanju
ljudi z območja KS Blagov-
na. V soboto so v društvu pred-
stavih še svojo tretjo letoš-
njo knjižno izdajo; slikani-
co Velike punce avtorice Po-
lone Kitak.
V zborniku obujajo tudi
spomine na pomembne lju-
di, ki so živeli in ustvarjali
v Šentjurju. Doslej so pred-
stavili Alojza Drobeža, Bo-
rivoja VVudlerja, Rudolfa
Doboviška ter Acija Sveti-
no, letos pa Planinčanko
Anno VVambrechtsamer,
avtorico romana Danes,
grofje Celjski, in nikdar več.
Poleg rednih izdaj zborni-
ka, v katerem so zbrane pe-
smi in zgodbe več kot 30 av-
torjev, so v društvu doslej iz-
dali še 9 knjig svojih članov.
Društvo ima preko 40 članov,
največ iz Šentjurja, pa tudi
iz Celja, Žalca, Šoštanja,
Vranskega in celo iz Šempe-
tra pri Gorici, vzpostavili pa
so tudi sodelovanje z literati
iz Mežiške doline, Celja in
Velenja, ki so bili letos s svo-
jimi zapisi že drugič tudi
gostje v zborniku. Skupaj z
območno izpostavo Sklada
RS za kulturne dejavnosti so
v društvu predlani prvič raz-
pisali nagradni natečaj za naj-
boljšo kratko zgodbo; letoš-
nji nagrajenci pa so Tomaž
Mahkovic, Milojka Komprej
in Eva Kovač.
I. STAMEJČIČ
Zur za Šentjur
v šentjurskem Alposu so 50-letnico obeležili z vrsto
prireditev, sobotno praznično dogajanje pa so nameni-
li mladim Šentjurčanom ter svojim zaposlenim in upo-
kojenim sodelavcem.
Za otroke in mladino so v Kulturnem domu pripravili
večurno zabavno prireditev Žur za Šentjur. Prireditev sta
povezovala Meta Ornik in Robert Bogataj, vrsto nastopa-
jočih pa so dopolnili tudi priljubljeni Čuki ter dedek Mraz
s svojim spremstvom. Med prireditvijo je predsednik Al-
posove uprave Mirjan Bevc izročil darila sedmim cen-
tralnim in štirim podružničnim osnovnim šolam v obči-
nah Šentjur in Dobje. V Alposu so za šolarje izbrali raču-
nalniško opremo v skupni vrednosti 2,5 milijona tolarjev.
V Alposu so sobotno praznovanje zaključili z zabavo s
Sašom Hribarjem, Natalijo Verboten in ansamblom Sla-
povi za vse zaposlene in upokojene sodelavce, ki je bila v
Športni dvorani Hruševec. IS
Do službe v domačem kraju?
' v okviru projekta Človes-
ti viri so v Študentskem
iubu mladih Šentjur pri-
iravili predstavitev zborni-
la Kdo? Kam? Kako? ter
ikroglo mizo o možnostih
aposlovanja mladih v do-
lačem kraju.
Hkrati so predstavili akci-
D»diplome«, saj bodo v ŠKMŠ
itupaj s Knjižnico Šentjur
zainteresiranim diploman-
tom, članom kluba, sofinan-
cirali dodatni izvod diplome
za čitalniško uporabo v knjiž-
nici. Z zbornikom so opozo-
rili na pereč problem (ne) za-
poslovanja mladih. V njem so
predstavljeni mladi kot bodoči
iskalci zaposlitve ter oris tre-
nutnih zaposlitvenih potreb
v Šentjurju in okolici.
Okrogla miza je bila name-
njena iskanju rešitev glede za-
poslovanja mladih. Nakaza-
nih je bilo nekaj rešitev, ka-
ko bi se spopadli s problemom
(ne)zaposlovanja mladih, go-
vorili pa so tudi o premalo
kadrovskih štipendijah, o tem,
kaj bi bilo treba storiti, da ne
bi prihajalo do razkoraka med
povpraševanjem in ponudbo
delovne sile zaradi neustrez-
ne izobrazbe. Pojavlja se na-
mreč presežek izobraženih
mladih v družboslovnih in hu-
manističnih smereh, kjer pov-
praševanje ni tako izrazito, in
na drugi strani pomanjkanje
kadrov s tehničnimi in kovi-
narskimi znanji, po katerih
je v Šentjurju veliko povpra-
ševanja. IS
Z OBČINSKIH SVETOV
Svetniki o ceni
i stavbnih
zemljišč
RADEČE - Svetniki so do
ičili, da bo prihodnje lete
a območju občine povpreč
|a gradbena cena za kvadratu
fieter stanovanjske površin«
našala dobrih 167 tisoč to
irjev, med letom pa jo bo
o usklajevali z rastjo cen živ
ienjskih potrebščin. Cen£
Javbnega zemljišča bo zna-
ala 0,7 odstotka povprečne
iradbene cene, stroški komu
lalnega urejanja stavbnih
^mljišč pa petino povpreč
ne gradbene cene za kvadratni
meter stanovanjske površine.
Svetniki so se strinjali, da bo
vrednost točke za odmero
komunalnih taks za prihod-
nje leto 134 tolarjev.
BA
Proračunske
razprave
DOBJE - Do konca okto-
bra so bili v proračunu rea-
lizirani prihodki v višini do-
brih 80, odhodki pa v viši-
ni 54 odstotkov. Svetniki so
sprejeli sklep o prerazpo-
reditvi proračunskih po-
stavk, največ na področju
oskrbe z vodo in gradnje ce-
ste v vas Ravno. Svetniki so
sprejeli še sklep o začasnem
financiranju občine Dobje v
prvih treh mesecih prihod-
njega leta oziroma dotlej, da
bo sprejet proračun za leto
2004, hkrati pa obravnavali
proračunski osnutek, ki za
prihodnje leto znaša dobrih
141 milijonov tolarjev. Za
dve tretjini bodo zvišali po-
stavko preskrbe z vodo ob
suši, 35 odstotkov več denar-
ja bodo namenili za šolsko
športno društvo in tretjino
več za pomoč novorojencem.
NPF
NA KRATKO
Urejanje
\ telovadnic
' ŠENTJUR - V OŠ Pranja
^algaja so začeli z ureja-
'jem male telovadnice. De-
vredna okoli 20 milijo-
W tolarjev, bodo dokon-
čana do februarja prihod-
|iega leta. Naslednja nalož-
[a v urejanje šolskega pro-
dora za športno vzgojo bo
Iradnja telovadnice v Loki
'ri Žusmu, za katero je že
'ripravljena vsa potrebna
'okumentacija. Z gradnjo
[aj bi začeli spomladi, ko
bodo v Šentjurju začeh tu-
di z obnovitvenimi deli na
atletskem stadionu.
IS
Denar za
knjižnico
DOBJE - V ministrstvu za
kulturo so odobrili 3,7 mi-
lijona tolarjev za knjižnico
v novem večnamenskem ob-
jektu, ki naj bi ga v Dobju
začeli graditi prihodnje le-
to. V stavbi bodo še vrtec in
štiri neprofitna stanovanja.
V Dobju pričakujejo, da bo
še pred koncem leta znano.
ali bodo dobili tri milijone
državnega denarja za grad-
njo vrtca. Pri gradnji nepro-
fitnih stanovanj računajo na
Stanovanjski sklad, Občina
Dobje pa bo za začetek grad-
nje večnamenskega objek-
ta v proračunu za leto 2004
rezervirala 30 milijonov to-
larjev. TV
Ani je darilo izročil tudi Vinko Knafelc, predsednik KO RK Šentrupert In eden od »ofirarjev«.
Ani Centrih so »ofiralitc
Med tistimi, ki so letos
praznovali 90-letnico, je tu-
di Ana Centrih iz Šentruper-
ta nad Laškim. Ko so jo ob
prazniku obiskali laški žu-
pan Jože Raj h, predsednik
KS Ivan Gračner, predstav-
niki društev upokojencev,
invalidov, borcev in RK, so
ji zapeli tudi Šentruperski
ofirarji, sicer pevci doma-
čega kulturnega društva.
Ana je postala Šentrupert-
čanka pred 63 leti, ko se je
poročila z Jurjevim Joha-
nom, zato jo v kraju bolj poz-
najo kot Jurjevo Ano. Po ro-
du je iz Šentjurja, iz Podgra-
da. Za otroke; Draga, Jože-
ta, Lojzko, Ivana, Štefko in
Danija, je bilo v času odraš-
čanja treba skrbeti tudi tako,
da je Ana ob moževi skrom-
ni plači občasno hodila še »v
taverh«, saj je bilo domače
zemlje premalo za preživet-
je.
Ana je že 34 let vdova in
jesen življenja preživlja ve-
dro razpoložena, najpogo-
steje ob hčerki Štefki in v
družbi vnukov ter pravnuki-
nje Tadeje. Tudi sin Dani z
družino živi blizu domači-
je. Drago,Jože in Ivan so se
odselili v Celje, hči Lojzka
pa živi na Reki pri Laškem.
Dobroto ji otroci z družina-
mi, 13 vnukov in sedem
pravnukov, hvaležno vrača-
jo in so radi ob njej, v to-
plem zavetju doma, kadar jo
le lahko obiščejo. Za svoja
leta je še vedno živahna, vsa-
ko nedeljo gre k maši, pa tudi
pri manjših gospodinjskih
delih je po besedah hčerke
Štefke nepogrešljiva. Po-
poldneve si najraje krajša z
gledanjem TV-nadaljevank
in prebiranjem našega časni-
ka, ki mu je zvesta že preko
40 let.
VLADO MAROT
Št. 51-18. december 2003
18
ROGAŠKA S.I
ROGATEC
PODČETRTEK!
Občinski
projeict
desetletja?
v Rogaški Slatini bodo za-
čeli v drugi polovici leta
2004 z gradnjo doma za sta-
rejše občane. Občina je na-
mreč uspela na javnem raz-
pisu pristojnega ministrs-
tva pridobiti koncesijo za
gradnjo. Župan mag. Bran-
ko Kidrič govori o občin-
skem projektu desetletja.
Slatinčani, ki imajo v širši
okolici kar štiri domove sta-
rejših, so morali zato na raz-
pisu staviti predvsem na do-
ber program doma ter ugod-
no ceno oskrbnega dne. Med
sedmimi kandidati so se s pro-
gramom uvrstili na drugo
mesto, s ceno oskrbnega dne
pa na sredino. Komisija je kot
odlično ocenila tudi lokaci-
jo doma (na nepozidani zem-
lji v bližini restavracije Son-
ce), glede katere imajo Sla-
tinčani zelo različno mnenje.
Stavba bo imela tri nad-
stropja, v njo bo mogoče^
sprejeti do 119 oskrbovancev.
Med posebnostmi bo šest gar-
sonjer za nadstandardno os-
krbo in nego, dnevni center
za deset starejših ter dve hi-
šni skupnosti za dementne
osebe. Z gradnjo bi torej za-
čeli prihodnje leto, vselitev
pa bi bila že leto dni pozne-
je, v drugi polovici leta 2005.
Naložba bo stala v celoti
nekaj več kot milijardo to-
larjev. Udejaniti jo namera-
vajo v sodelovanju med Co-
mett inženiringom in Comett
zavodom iz Ljubljane ter Ob-
čino Rogaška Slatina. Sicer
pa so morali zaradi javnega
razpisa vsi skupaj ustanoviti
družbo Comett domovi
d.o.o. Občina si bo pri grad-
nji pomagala z denarjem iz
občinskega proračuna, pri-
hodnje leto z več kot 60 mi-
lijoni ter zadnje leto z 20 mi-
lijoni. V letu 2004 žeH tudi
prodati čimveč od šestih
domskih garsonjer, ki bodo
v celoti v občinski lasti. Pri
vsem skupaj računajo nato v
domu za starejše na do 50 no-
vih delovnih mest.
Sicer pa se Slatinčani ob
pridobitvi koncesije za iz-
gradnjo doma spominjajo tu-
di dolgotrajnih prizadevanj
za njegovo izgradnjo. Vsaj de-
setletnih, odkar se je name-
nil zgraditi dom zasebnik iz
Rogaške Slatine, vendar mu
to ni uspelo. Nato se je zav-
zela občina ter že pridobila
partnerja, na koncu pa skup-
nega jezika ni bilo. Lani so
začeli z iskanjem novega
partnerja in ga v Ljubljani tudi
našli.
BRANE JERANKO
Območje nove promenade Rogaške Slatine, kjer je bila na začetku le starodavna restavracija Sonce (na
fotografiji), je poslovno vse zanimivejše. Potem ko so pred nekaj leti zgradili Terme in druge objekte, so letos
predali namenu obrtniški dom. Prihodnje leto bodo na nepozidani zemlji med Soncem in Avtomotorjem začeli
graditi tudi dom za starejše občane.
Milijoni za naložbe
V proračunu občine Pod-
četrtek za prihodnje leto so
investicijam namenili okoli
200 milijonov tolarjev. Pri
tem pričakujejo ugoden raz-
plet tudi na nekaterih jav-
nih razpisih, s čimer bi in-
vesticijska sredstva oboga-
tili.
Največ denarja bodo na-
menili za področje komuna-
le, cest in družbenih dejav-
nosti. Na komunalnem po-
dročju bodo začeli urejeva-
ti kanalizacijo od Podčetrt-
ka do Olimja s priključkom
na že obstoječo čistilno na-
pravo. Celotna investicija je
ocenjena na 120 milijonov
tolarjev, občina bo zagoto-
vila 34 milijonov, pričaku-
jejo pa tudi izdatnejši pris-
pevek ministrstva za okolje
in prostor.
50 milijonov bodo name-
nili cestnemu gospodarstvu,
še posebej krajevnim skup-
nostim za nove ceste ali ob-
novo. Med Podčetrtkom in
Olimjem bodo uredili kole-
sarsko stezo. 18 milijonov bo-
do namenili za nadaljevanje
obnove strehe na osnovni šoli
v Podčetrtku, 35 milijonov
pa za posodobitev učilnic in
področje informatike.
Pred dnevi so končali z as-
faltiranjem še 1,5 km znane
Vonarske ceste iz Sodne vasi
proti Rogaški Slatini. Preosta-
nek ceste, ki je še v makadam-
skem stanju, naj bi dokončali
leta 2005. Ko bo Vonarska ce-
sta obnovljena v celoti, bo pot
med Podčetrtkom in Rogaško
Slatino v primerjavi s prejš-
njo cesto skrajšana za 5 do 6
km. Ob omenjenih investici-
jah imajo v programu še ne-
kaj manjših predvsem izven
občinskega središča.      TV
Mladinski hotel gostišča Ciril (na sliki sta Ciril in Martina Blatnik) je preko računalnika povezan z verig
sorodnih mladinskih hotelov po vsem svetu.
Miadinslci turizem
v Podčetrticu
Gostišče Ciril nasproti
Aqualune v Podčetrtku,
lastnikov Cirila in Martine
Blatnik, je po šestnajstih le-
tih delovanja razširilo de-
javnost na mladinski turi-
zem oziroma popularno ve-
rigo Youth hostel, ki je do-
bro znana in uveljavljenja
po svetu, v zadnjem obdobju
pa tudi v Sloveniji. Pobudo
so dali mladi v Podčetrtku
z Davidom Ivačičem, ki je
tudi svetnik v občinskem
svetu ter predsednik odbo-
ra za družbene dejavnosti.
»Spomladi se je zbralo prib-
ližno štirideset mladih, ki že-
limo v Podčetrtku doseči ne-
kaj novega. Za vse generacije
je na področju turizma po-
skrbljeno, le za mlade ne. Ci-
rilu Blatniku smo predlagali,
da svoje gostišče s 35 poste-
ljami spremeni v mladinskih
hotel ter se tako vključi v sve-
tovno verigo tovrstnih objek-
tov. Na našo pobudo je takoj
pristal in uredil prostore za
David Ivačič
takšno dejavnost. V internet
sobi bo možno rezervirati pre-
nočišče kjerkoli po svetu v po-
dobnih hotelih, saj je objav-
ljena celotna veriga. Mladi pri-
dejo, se nekaj dni zadržijo,
potem pa potujejo naprej, kjer
jih s prejšnjo rezervacijo že
čaka prostor v novem Youth
hostelu.« Cena prenočišča z
zajtrkom je 16 evrov, ista kot
v drugih podobnih ustanovah.
Mladinski hotel v Podi
triku ima izredno zanimi
lokalcijo, saj takih objekti
v tem delu Slovenije ni. Ni
več si obetajo od letališča
Zagrebu, še posebej, ko I
do uvedli cenejše polete
tal. Trenutno je v Sloven
predvsem ob morju, na C
renjskem in v Ljubljani,
18 mladinskih hotelov. F
tel v Podčetrtku bo odprt vs
dan po 24 ur, veliko privli
nost za obisk mladih turist
in popotnikov ter družin
vidijo v Aqualuni, s kate
se je sestava turistov v kra
močno spremenila.
Otvoritve pomembne
objekta, ki bo izpopolnil i
ristično ponudbo v Pod(
trtku in na Kozjanskem '
v Obsotelju, so se udele^
tudi predsednik Mednaroj
nega združenja Youth hosj
za Evropo, predsednik P
čitniške zveze Slovenije
drugi.
TONE VR^
Ob Sotii so si oddahnili
Občani Rogatca so si z
uveljavitvijo novega želez-
niškega voznega reda, ki je
začel veljati v nedeljo, 14.
decembra, oddahnili. Slo-
venske železnice so namreč
nameravale najprej ukini-
ti kar tri vlake na relaciji
Rogatec-Sveti Rok, ki vozi-
jo direktno iz Celja.
Po dokončni odločitvi iz
prejšnjega tedna ni ob SotU
nobenih vehkih sprememb.
Med Rogatcem in Svetim Ro-
kom, kjer so postajališča Vi-
dina, Dobovec ter Sveti Rok,
je po novem ukinjena ena sa-
ma popoldanska povezava
(ob 17.44 iz Rogatca), ki so
jo nadomestili z novo, s prib-
ližno enourno razliko (nova
povezava je ob 16.35) ter s
prestopanjem.
Od Rogatca do Svetega Ro-
ka na državni meji bo tako
vozilo ob delavnikih vnaprej
po pet vlakov na dan. Med
njimi je kot po navadi naj-
bolj zaseden dijaški vlak. Šo-
larji se vozijo v veliki večini
v Celje, ki je iz Svetega Roka
oddaljeno kar 52 kilometrov,
nekaj posameznikov pa obi-
skuje srednjo šolo v Rogaški
Slatini. Ostali vlaki so bolj
ah manj prazni. V letu, ko
so ob Sotli na veliko slavili
100-letnico »rogačana«, torej
kljub vsemu še ne bo treba
pešačiti.
Vlake v naši državi naj bi
ukinili, kadar je zasedenost
nižja od petih odstotkov, v
primerih ko ni drugega jav-
nega prevoza, pa so manj stro-
gi. Tako tudi med drugim na
odseku Stranje-Podčetrte
Imeno, kjer kljub kom
triodstotni zasedenosti poi
meznih vlakov ni prišlo
nobenih ukinitev. '
Kljub temu, da občani v
ke zelo malo uporabljajo,
povsod hudo ogorčeni, ko
začne govoriti o njihovi m
rebitni ukinitvi. Tako vozi
vlaki marsikje po Sloven
predvsem dobro plača
strojevodje in sprevodni
ter posamezne potnike, ki
jih lahko prešteli na prste e
roke.
Pri vsem skupaj se po vsi
pu Slovenije v Evropsko uO
obetajo precejšnje spremei
be, saj bodo imele občine |
voznih redih bistveno več I
sede.
BRANE JERANl
Št. 51 -18. december 2003
SL. KONJICEl
VITANJE
DOBRNA
ZREČE
VOJNIK
19
Obnova
vitanjskega
dvorca
v nekdanjem škofijskem
vorcu iz 13. stoletja, oko-
i katerega se je razvil trg
fitanje, ima svoje prostore
udi uprava Občine Vitanje.
)vorec s hišno številko
Irajski trg 1 je že leta kli-
al po obnovi, zdaj pa je,
fsaj tisti del, kjer domuje
)bčinska uprava, tudi ob-
10 vi j en.
Mogočne stavbe seveda ni-
so obnoviU naenkrat. Ob ure-
janju notranjosti so najprej
nenjah okna, lani streho,
zdaj so uredili še fasado. Le
streha je občino stala 8 mili-
jonov tolarjev, fasada in os-
tala letos opravljena dela pa
župan Slavko Vetrih ocenjuje
na 6 milijonov tolarjev.
Ob prenovi dvorca se ne-
koliko spremenili tudi oko-
lico. Najbolj opazno je po-
rušenje zidu ob cesti: »Zid
ni imel posebne zgodovin-
ske vrednosti, povrhu pa je
bil še ves majav in je že ogro-
žal varnost. Del materiala
iz porušenega zidu bomo
porabili za tlakovanje dvo-
rišča pred stavbo, v prihod-
nosti pa nameravamo posta-
viti novo ograjo, ki bo po-
leg varnosti prispevala tudi
k lepšemu izgledu središča
Vitanja,« pravi Slavko Ve-
trih.
Potem bodo verjetno manj
nezadovoljni tudi stanoval-
ci v še neobnovljenem delu
dvorca, ki jih porušenje zi-
du moti. Kdaj pa bo obnov-
ljen tudi ta del stavbe, je tež-
ko napovedati. Župan Vetrih
pravi: »Želeli smo si, seve-
da, da bi bila celotna stavba
obnovljena že letos, a ni šlo.
Občina bo pri obnovi skuša-
la pomagati in jo pospešiti
zlasti s povezovanjem inte-
resov različnih lastnikov te-
ga dela dvorca.«
MILENA B. POKLIC
urejanjem fasade na dvorcu so v Vitanju pohiteli. Zapora ceste Iz Vitanja proti Socki zaradi gradnje mostu
i bila namreč priložnost, ki je nI kazalo zamuditi, saj je precej olajšala delo gradbincem na sicer zelo
mejenem prostoru. Fasada na delu stavbe ob cesti je zdaj končana, most pa tudi že zgrajen in prevozen.
Kabelska po starem
V Slovenskih Konjicah imajo enega najstarejših kabelsko-razdelilnih sistemov v
Sloveniji, ki je v celoti v lasti krajevne skupnosti, z njim pa upravlja neprofitna
družba KRS.
Sistem omogoča ogled le 32 programov, kar pa se vse več krajanom zdi odločno prema-
lo. Kot je na zadnjem zboru krajanov povedal direktor KRS Janko Kovač, bi bili stroški
za novo kakovost sistema bistveno previsoki. Če bi se povezali z velikimi ponudniki iz
Celja ali Maribora, bi se že na samem začetku podvojila cena mesečne naročnine, ki je
zdaj tisoč tolarjev. Ugotovili so, da bi bila napeljava optičnega kabla veliko predraga,
anketa pa je tudi pokazala, da več kot 60 odstotkov krajanov, vključenih v sistem, nima
televizijskih aparatov, ki bi omogočali spremljanje več kot 30 programov. Zaradi vsega
tega bo vsaj še nekaj let vse ostalo po starem. MBP
Evropejec leta med preporodovci
' Avla vojniške osnovne šole je bila minuli četrtek pol-
do zadnjega kotička, ko je društvo za zdravo življe-
nje Preporod ponovno organiziralo srečanje svojih čla-
llov in somišljenikov ter medse povabilo slovenskega in
^opskega politika Lojzeta Peterleta.
I Zakaj Peterleta? Lojze Peterle je tisti politik, ki se je že
lavno odločil za zdrav način življenja ter se s premišljenim
Načinom prehranjevanja, ki vključuje tudi občasno poštenje,
5red leti spoprijel z rakom in ga premagal. Ko je na srečanju
spregovoril zbrani množici, je med drugim poudaril, da v
lanašnjem vsesplošno obremenjujočem času premalo govo-
imo o najhujši odvisnosti, ki nas vodi v bolezni, o zasvoje-
nosti z napačnimi življenjskimi navadami. Pohvalil je dejav-
nost in množično gibanje, ki ga je pred več kot desetletjem v
celjskem in nato širšem slovenskem prostoru sprožilo prav
vojniško društvo Preporod, ustanovitelj društva Marjan Vi-
denšek pa je tokrat ponovno poudaril, da si v društvu ne
domišljajo, da zdravijo bolezni, ampak zgolj ponujajo infor-
macije. So pričevalci o številnih ozdravitvah, ki se odvijajo
po osnovnem in že tisočletja poznanem principu, da se člo-
veško telo samo zdravi, če mu za to le damo možnost in
priložnost. Četrtkovega srečanja se je udeležil tudi Beno Po-
dergajs, ki kot župan Občine Vojnik društvu Preporod ves
čas stoji ob strani in ga podpira v njegovih prizadevanjih za
širjenje naukov, ki jih narekuje mati Narava in na katere v
naglici življenja ljudje velikokrat pozabljamo. M A
Jubilejna koncerta
Godba na pihala Slovenske Konjice pripravlja že 13.
božično-novoletni koncert, ki bo v ponedeljek, s pono-
vitvijo v torek, oba večera ob 19. uri, v Kulturnem do-
mu Slovenske Konjice.
Na koncertih, ki sovpadata s praznovanjem 75-ietni-
ce godbe, bo 49 godbenikov prejelo bronaste, srebrne
in zlate Gallusove značke ter častne jubilejne značke za
dolgoletno delo. Na sporedu bodo dela Petra Iljiča Čaj-
kovskega, Johanna Straussa mlajšega, uspešnice Fran-
ka Sinatre ter druge uspešnice iz 60. in 70. let prejšnje-
ga stoletja, polke in valčki slovenskih skladateljev ter
božično-novoletna glasba. Dirigent je Ivo Kacbek.
MBP ,
NA KRATKO
Otroški parlament
SLOVENSKE KONJICE - 14. otroški parlament na temo
Humani medsebojni odnosi in zdrava spolnost so letos vo-
dili učenci OŠ Pod goro. Prejšnji teden so se parlamenta
udeležili še predstavniki šol Ob Dravinji, Loče in V parku.
Nastopih so z igrami ter poročili o delovanju njihovih šol
na omenjeno tematiko. Predstavniki OŠ Loče so parlament
izkoristili za prošnjo, da bi v Ločah povečali športno igriš-
če, položili ležeče policaje pri šoli in uredili prehod za peš-
ce pri avtobusni postaji.
V mreži zdravih mest
SLOVENSKE KONJICE - Občina je od decembra dalje
redna članica četrte faze izvajanja programa Slovenske mreže
zdravih mest v obdobju 2003 do 2007. Za sodelovanje v
mreži zdravih mest so se odločili, ker so pripravljeni storiti
še korak naprej za večjo kakovost bivanja ter za prijazno in
urejeno življenje. Program Svetovne zdravstvene organiza-
cije Zdravo mesto se pod pokroviteljstvom ministrstva za
zdravje v Sloveniji izvaja kot dolgoročni program krepitve
zdravja prebivalstva v urbanem okolju, v njem pa že vrsto
let sodeluje Mestna občina Celje.
Z OBČINSKIH SVETOV
Vsak glas
stane
DOBRNA - Politične stran-
ke, ki so zastopane v občin-
skem svetu, bodo prejemale
po novem letu 4,5 odstotka
več denarja kot letos, za vsak
glas z zadnjih volitev po do-
brih 62 tolarjev. Največ de-
narja bodo dobili v LDS, naj-
manj v ZLSD, v občinskem
svetu pa sta zastopani tudi
SDS ter SLS. Občina bo stran-
kam namenila iz proračuna
skupno po 74 tisoč tolarjev
na mesec.
BJ
Sprejeli deseti
proračun
ZREČE - Po 15 dneh us-
klajevanja med krajevnimi
skupnostmi in občinskimi ko-
misijami so zreški svetniki v
ponedeljek gladko sprejeli do-
brih 932 milijonov vreden
proračun za leto 2004, ki je v
zgodovini samostojne občine
deseti po vrsti. Poudarek so
dali naložbam v osnovno šols-
tvo in izgradnji čistilne napra-
ve. Svetniki so k proračunu
sprejeli tudi amandma, v ka-
terem so se obvezali, da bo-
do denar, ki ga letno pridobi-
jo iz turističnih taks, zopet na-
menili za turizem. Okoli 10
milijonov tolarjev bo tokrat
šlo za sanacijo jezera pri Ter-
mah Zreče.
Zreče s prvim
javnim
zavodom
.ZREČE - V Zrečah že do-
bra dva meseca deluje edini
javni zavod v občini - Zavod
za mladino. Svetniki so na
zadnji seji potrdili njegov sta-
tut in vodjo. Naslednja štiri
leta ga bo vodil Matej Kot-
nik, zavod pa bo od novega
leta naprej imel preko jav-
nih del zaposlenega delavca,
ki bo skrbel za popoldansko
varstvo otrok. Že sedaj v ok-
viru Zavoda poleg varstva
otrok poteka šola nogome-
ta, adetike, poskusno je za-
čela oddajati tudi lokalna te-
levizija. Cilj zavoda pa je, da
bi se pod njegovim okriljem
združila vsa športna in raz-
vedrilna društva v Zrečah.
Teh je okoli šestdeset.
Dopolnjena
industrijska
cona Zreče
ZREČE - Zreški svetniki so
drugo obravnavo odloka o za-
zidalnem načrtu industrijske
cone v Zrečah že dvakrat pre-
stavili, v ponedeljek pa so jo
le sprejeli. Nazadnje so jo pre-
ložili zato, ker so se krajani
pritožili zaradi hrupa, ki bi
ga povzročali podjetji GKN
Atras, po novem z imenom
Driveline Slovenija, in Unior.
Driveline Slovenija bo širil in-
dustrijsko halo za proizvod-
njo delov za avtomobilsko in-
dustrijo in skladiščenje, Unior
pa potrebuje novo proizvod-
no halo za montažo strojev.
V odloku je navedeno, da je
investitor dolžan zagotoviti
bistveno zmanjšanje hrupa na
celotnem območju industrij-
ske cone, še posebej v delu
proti sosednjim stanovanjskim
objektom. Poleg tega mora
podjetje Driveline Slovenija
prostor, kjer bodo namešče-
ni kompresorji in ventilator-
ji, protihrupno zaščititi. Po
zadnjih dogovorih z vodstvom
Drivelina pa je bilo rečeno,
da bo podjetje ta prostor celo
prestavilo na ustreznejše me-
sto. RP
Mačehovsko do Dobrne?
Občinski svetniki na Do-
brni so na zadnji seji zavr-
nili soglasje k višjim cenam
ravnanja z odpadki ter zah-
tevali podrobna pojasnila.
Javne naprave Celje so na-
mreč posredovale pisni
predlog podražitev le nekaj
ur pred sejo, svetnike pa mo-
ti še marsikaj.
Do zakasnitve s pošto je
prišlo kljub dejstvu, da je
celjski mestni svet sprejel is-
te podražitve že pred več kot
dvema mesecema. Kot so Do-
brnčanom sporočili iz Jav-
nih naprav, potrebujejo so-
glasje Občine Dobrna v naj-
krajšem času, sicer bodo
»prisiljeni« z nastalo razli-
ko bremenili njihov prora-
čun. Ob tem pa na seji ni bi-
lo nikogar iz Javnih naprav,
ki bi lahko svetnikom vse
skupaj podrobno pojasnil,
saj naj bi bili vsi pristojni
za osebne informacije občin-
skemu svetu namreč tega dne
nujno zadržani. Kljub temu,
da se Javnim napravam očit-
no zelo mudi, so Dobrnčani
odločili, da bodo podraži-
tve obravnavali na prihod-
nji seji; takrat, ko jim bo lah-
ko kdo odgovoril na vpraša-
nja.
Sicer pa Javne naprave
predlagajo Dobrnčanom 4,9-
odstotno podražitev zbiranja,
odvoza ter ravnanja s komu-
nalnimi odpadki ter plačilo
nove storitve ločeno zbranih
frakcij (v višini 3,22 tolarja
po kilogramu).
BRANE JERANKO
Št. 51-18. december 2003
Mešanica
svetovniii
icuitur
Po Združenih državah od Bostona do Floride - Manha-
ttan navduši, Florida malo manj
Moje odkrivanje ZDA se
je začelo v Bostonu. Prista-
niško mesto z evropskim
pridihom je znano po Raz-
treseni Ally in prestižni ame-
riški univerzi Harvard. Če-
prav sama nisem vedela do-
sti več o prestolnici zvezne
države Massachusetts, sem
bila takoj navdušena.
Na prvi pogled tipično ame-
riško mesto skriva v sebi ne-
kaj več. Nekaj, kar predvsem
evropske turiste očara s poz-
nano domačnostjo. V nasprot-
ju z drugimi ameriškimi ve-
lemesti si Boston z lahkoto
predstavljamo tudi kot svoj
dom. Prav zaradi tega pa Bo-
stončani pogrešajo stvari, ki
naredijo New York tako pri-
vlačen - neomejene možno-
sti zabave. In prav zato se je
moja pot po šestih urah vož-
nje proti jugu za nekaj časa
ustavila v naj privlačnejšem
kraju vzhodne obale. Mesto
nas z visokimi nebotičniki in
neštetimi lučkami očara pred-
vsem ponoči in čeprav ob
dnevni svedobi izgubi vso svo-
jo veličino, predstavlja vse ti-
sto, česar v Sloveniji ni mo-
goče videti in doživeti (z iz-
jemo velemest predstavlja na-
ša državica Ameriko v ma-
lem). Tu je možno početi, vi-
deti in doživeti prav vse. Se-
veda, če ste prišli v Združene
države iskat zgodovinske zna-
menitosti ali morda odkrivat
nepoznano ameriško kulturo,
ne boste imeli veliko dela. Ta
dežela pač ne ponuja toliko
zgodovine in različnosti kot
evropska mesta. Zato pa mar-
sikoga pritegnejo prav nepoz-
nane lastnosti ameriških ve-
lemest. Manhattan kot osrčje
glavnega mesta istoimenske
zvezne države predstavlja tu-
ristično, gospodarsko, poslov-
no in zabavno središče sveta.
Po pričakovanjih me je oča-
ral. Tudi mnoge druge, prise-
ljence, predvsem iz vzhodnih
držav, ki so se v nov svet po-
dali z željo po zaslužku, no-
vih možnostih, boljšem živ-
ljenju. Zato se je prav tu obli-
kovalo največ svetovnih skup-
nosti, ki so si v tujem svetu
ustvarile svoje, z domačimi
lastnostmi obarvane četrti. To-
likšne mešanice svetovnih kul-
tur, ki skupaj živijo in delajo
na istem ozemlju, si v Slove-
niji ne moremo niti ne želi-
mo predstavljati. V mestu ne-
štetih možnosti se človeku
dozdeva, da je del nečesa ve-
likega, da je skoraj tako po-
memben kot junaki iz serij
Prijatelji in Seks v mestu. Ko
mu različne agencije ponudijo
še stopanje po njihovih po-
teh, se mu zdi, da ima vse. Pa
čeprav za to odšteje neprimer-
no veliko vsoto denarja.
V času mojega obiska se je
v New Vorku odvijala pode-
Utev glasbenih nagrad tele-
vizije MTV. Pred dvorano so
se gneth mladostniki z željo
po avtogramih, po ulicah pa
se je še dneve za tem govori-
lo o poljubu med Britney in
Madonno. Zvezdnice so kar
malce zasenčile bližajoči se
spominski dan - tretjo oblet-
nico napada na WTC.
New Orleans,
Miami
v času praznovanja oblet-
nice sem bila že na poti pro-
ti jugu. Po ogledu Busheve-
ga doma in drugih znameni-
tosti prestolnice nas je čaka-
la naporna pot. Potrebovali
smo ves dan, da smo spet pris-
peli v civilizacijo - mesto
vredno ogleda. Tako je pač v
Ameriki. New Orleans je pra-
vi biser Louisiane, ki leži ob
Mehiškem zalivu. Za turiste
najbolj zanimiv »francoski
kvadrat« je povsem ohranil
podobo nekdanjih lastnikov.
Viktorijanski balkoni, polni
rož, znamenita Burbonska
ulica in hiše v starem špan-
sko-francoskem stilu. V tem
okviru ni prav nič ameriških
značilnosti. Tudi zakon o pre-
povedi pitja alkoholnih pi-
jač na javnih prostorih tukaj
ne velja. Glavna ulica (Bur-
bon Street) naj bi bila zaklad-
nica džeza in bluesa, vendar
me je bolj spominjala na laški
festival Piva in cvetja. Ulica
živi dan in noč, seveda ob
podpori dobre glasbe in al-
koholnih pijač. Tukaj lahko
vidiš praktično vse in prav nič
te ne sme presenetiti, saj v
tem mestu ni prostora za
omejitve.
Med potjo sem z vožnjo s
čolnom po Mississippiju
spoznala, kakšen dosežek je
uspel »našemu« Martinu Stre-
lu. V izredno umazani vodi
prav zares plavajo aligator-
ji, kače, žabe in za svoj ne-
navadni podvig si je med nji-
mi pot utiral tudi naš ultra-
maratonski plavalec.
Temperature so se višale,
medtem pa je bila doma že
prava jesen. Takrat sem si je
kar želela. In tudi sicer me
špansko obarvani, južni del
Združenih držav ni preveč
očaral. Od Floride sem pri-
čakovala vehko več. Vse bo-
gastvo kilometrskih plaž
Miamija so tako le nam ne-
poznana snežno bela mivka
na plažah in toplo, čisto mor-
je ter seveda hotelsko nase-
lje takoj za obalo. Obstaja-
jo tudi privlačnejši, skriti
tropski predeli z vilo ob mor-
ju, ki so navadnim smrtni-
kom nedostopni, saj so tak-
šni paradiži last hollywood-
skih zvezd in drugih milijo-
narjev.
Ljudje?
Na vsakem koraku te ob-
sipajo z vedno istimi puhli-
mi, vljudnostnimi frazami in
zanje pravzaprav ne pričaku-
jejo odgovora, kaj šele po-
govora o določeni zadevi. Ra-
zen o baseballu seveda, ki je
ameriški nacionalni šport.
Zasenči tudi svetovno razšir-
jeno košarko in nogomet.
Ljudje so vedno pripravljeni
priskočiti na pomoč neved-
nemu turistu in se pri tem po-
čutijo še toliko bolj pomem-
bne in nenadomestljive. V
Ameriki pač vlada večvred-
nostni kompleks, kar je splo-
šno znano. In tudi predstava
o obilnih Američankah je po-
vsem resnična, pri čemer je
pretirana debelost predvsem
posledica nezdravih prehra-
njevalnih navad in visokih cen
življenjskih potrebščin, saj je
najbolj razširjena in dostop-
na hitra prehrana, ki si jo za
malo denarja lahko privošči
prav vsak.
PETRA ŠAFRAN
Znamenita katedrala sv. Louisa v New Orelansu
Dolge peščene plaže vroče Floride
Št. 51-18. december 2003
Za najbolj nestrpne
so pripravljeni
Na Rogli se je smučarska
sezona že pričela, na Gol-
teh pa bodo smučarji lahko
preizkusili progo od sobote
dalje. Enako napovedujejo
za Celjsko kočo, če ne bo šlo
kaj narobe z vremenom,
r Na RogU so lahko z umet-
nim snegom zaenkrat uredi-
li samo smučišči Uniorček in
Košuta, še ta teden pa bo pri-
čela delovati tudi sedežnica
Planja. Kot je včeraj (v sre-
do) povedal vodja Uniorje-
vega centra na Rogli Srečko
Retuznik, so zasnežili že tu-
di več kot polovico smučiš-
ča Jurgovo: »Če bodo tempe-
rature dovolj nizke, bo Jur-
govo zasneženo v treh dneh,
sicer pa bo treba počakati do
prihodnjega tedna, ko obe-
tajo padavine.«
Doslej je na Rogli zapadlo
le 2 centimetra snega - pre-
malo za smučanje, dovolj za
zimsko podobo. Tega so naj-
bolj veseli številni gostje v ho-
telu, pa tudi šolarji, ki so si
Roglo izbrali za šolo v nara-
vi. Že odprti smučišči sta ta-
ko bili v prvih dneh dobro
obiskani, tradicionalno brez-
plačno smuko pa Srečko Re-
tuznik obljublja za takrat, ko
bo odprta že večina smučišč..
Sicer pa so na Rogli na zim-
sko sezono dobro pripravlje-
ni. Med najpomembnejšimi
novostmi je poleg ureditve
ceste na Roglo predvsem no-
va štirisedežnica ter poveča-
nje in posodobitev hotelskih
površin, ki so namenjene do-
bremu počutju.
V soboto
brezplačno na
Golte
Na Golteh bodo letošnjo
smučarsko sezono uradno
pričeli z jutrišnjim dnem, ko
ob 13. uri na terasi hotela pri-
pravljajo sprejem za povab-
ljene goste, v soboto pa bo-
do štartali s pravo smučari-
jo.
Sicer se pri umetnem za-
sneževanju borijo tako s pre-
visokimi temperaturami kot
z vetrom, vendar v družbi
Golte zagotavljajo, da bodo
v soboto vsem ljubiteljem zi-
me omogočili brezplačno
smuko na vseh progah, ki jih
bodo uspeli zasnežiti. MinuU
teden so na smučišču uspe-
šno izvedli tehnični prevzem
trisedežnice Medvedjak, na
podlagi vseh dovoljenj pa so
zaprosiU tudi za novo upo;
rabno in obratovalno dovo-
ljenje. V preteklih mesecih
so delavci podjetja Golte opra-
vili kar nekaj vzdrževalnih in
obnovitvenih del na vseh vleč-
nih napravah, ki jih uporab-
ljajo na smučišču, prav tako
pa so zamenjali obe vrvi pri
nihalki Žekovec. Naložb je
še več, v družbi Golte pa ve-
liko izboljšav načrtujejo tu-
di za prihodnje leto.
Ob mrazu s
polnimi topovi
Na Celjski koči že skoraj
14 dni, ko to dopuščajo zu-
nanje temperature, s snežni-
mi topovi kopičijo zaloge sne-
ga, ki ga bodo, če bo vreme
primerno hladno, do sobote
razgrnili po smučišču. Z dne-
vom brezplačne smuke, pri
čemer še ne vedo, ali bo to
popoldanska aU nočna, naj
bi smučišče odprli v soboto.
Pogojnik v zadnjem stavku
je seveda zato, ker je vse odvi-
sno od zunanjih temperatur.
Če bodo te okoli ničle, bo šlo
in uspelo jim bo zasnežiti spod-
nji del smučišča, medtem ko
bodo z zasneževanjem Tovste-
ga vrha morali še počakati.
Tudi sicer je novosti kar ne-
kaj. Ponovno so očistili smu-
čišča, ob njih tudi na levi stra-
ni uredili razsvetljavo, ki bo ob
že obstoječi še dodatno izbolj-
šala pogoje za nočno smuko.
Končujejo tudi manjšo nalož-
bo v urejeno parkirišče za tep-
talni sh-oj, zaposleni iz podjet-
ja Skimont, ki pogodbeno
upravljajo s smučiščem, pa so
dobili primeme prostore. V skla-
du z novo zakonodajo in pra-
vilniki o varnosti bodo na smu-
čišču med sezono zaposleni nad-
zornik, reševalec, strojnika
obeh vlečnic, strežnik na zgor-
nji postaji ter vzdrževalec in
voznik teptahiega stroja.
Tudi ponudba v koči sami
je, potem ko jo je pred ča-
som do izbire novega na os-
novi javnega razpisa prevzel
novi najemnik Janez Turn-
šek, zelo solidna, zato naj bi
bila sezona uspešna.
Lani je bila Celjska koča iz-
brana za najbolje urejeno manj-
še smučišče v Sloveniji, smu-
čišče je delovalo 75 dni, našte-
li pa so 25 tisoč obiskovalcev.
MBP, US, BS
Št. 51 - 18. december 2003
22
KULTURA
Čas za spomine
Muzej novejše zgodovi-
ne Celje je z obujanjem spo-
minov na pretekla desetletja
10. decembra zvečer prosla-
vil 40-letnico obstoja.
Zgodovinar, kustos muze-
ja Tone Kregar, je v kavarni-
ci muzeja gostil nekdanje rav-
natelje - Jožeta Marolta, Sta-
neta Mrviča, Emila Lajha
in Andrejo Rihter - ter zdajš-
njo direktorico Marijo Po-
čivavšek.
Iz gostov je znal izvabiti
tudi manj znana dejstva in
zgodbe o nekdanjem Muze-
ju revolucije, sedaj Muzeju
novejše zgodovine. Prvi rav-
natelj je bil danes že pokoj-
ni Florijan Pelko, ki je vo-
dil tudi Pokrajinski muzej.
V okviru tega je začel leta
1963 nastajati Muzej revo-
lucije. Leta 1966 je takrat že
samostojni muzej prevzel
Jože Marolt. »Muzej si je za-
dal nalogo ohranjati tradi-
cijo NOB in utrjevati zgodo-
vino kot znanost,« je dejal
in se spominjal, kako so po-
tovali iz kraja v kraj in po-
stavljali občasne razstave in
imeli veliko dela predvsem
na terenu. Jože Marolt je le-
ta 1974 postal celjski župan,
v muzeju pa ga je nasledil'
Stane Mrvič. Ker je bilo de-
lo na terenu tudi na prvem
mestu, so bili, kot je šaljivo
povedal »nahrbtnik, gojzer-
ji, palica obvezna oprava na-
Srečanje v kavarnici muzeja (od leve): Stane Mn/ič, Andreja Rihter, Emil Lajh, Jože Marolt in Marija
Počivavšek.
ših kustosov«. Iz tistega ob-
dobja se je spomnil pred-
vsem dveh dobrih projektov:
ukradeni otroci in pisma
ubitih talcev.
Leta 1978 je postal rav-
natelj muzeja dotedanji ku-
stos Emil Lajh. V tistem ča-
su so nastali odmevni temat-
ski projekti, kot na primer
tematski razstavi Šmiglova
zidanica in Joštov mhn. V
tem obdobju je muzej za-
poslil tudi eno redkih mla-
dih zgodovinark, Andrejo
Rihter, ki je prevzela vode-
nje muzeja v času družbe-
nih sprememb leta 1987.
Znašla se je pred dilemo, ka-
ko osvežiti vsebino muze-
ja. Izbrala je novo ime - Mu-
zej novejše zgodovine - in
dodala novo vsebino, ki do-
kumentira tudi novejšo zgo-
dovino tega območja. Na
noge pa so postavili otroš-
ki muzej, ki je še danes pravi
magnet za vse generacije.
Rihterjeva je po zadnjih par-
lamentarnih volitvah direk-
torski stolček zamenjala z
ministrskim.
»Z odprtjem razstave Ži-
veti v Celju konec devetde-
setih smo končali obdobje
transformacije. Zaokrožili
smo podobo muzeja, ki nas
dela prepoznavne doma in
v evropskem prostoru,« je
na srečanju poudarila seda-
nja direktorica muzeja Ma-
rija Počivavšek. Pred muze-
jem so tudi nove naloge, no-
vi izzivi, kot je na primer
dokončanje prostorov za zo-
bozdravstveno zbirko in še
kaj, je gostom in poslušal-
cem predstavila sedanje de-
lo muzealcev.
MATEJA PODJED
Foto: ALEKS ŠTERN
Dve na en mah v
Trnovljah      d
Konec tega tedna bosta na trnoveljskem odru kar dvi
premieri: Izgubljena snežinka in Zvezdica zaspanka.
Izgubljena snežinka je krajša pravljica Bojane Levingej
ki jo je Alenka Ratej na oder postavila z najmlajšimi člaij
KUD Zarja in bo premiero doživela v soboto, 20. decem
bra, ob 15. uri, ko je svoj obisk napovedal tudi Božiček.
Dan prej ob 19. uri pa jo bodo zaigrah na generalki. Kar ij
otrok je vključenih v predstavo, po scenski, lučni in toijj
ski opremi pa so jim pomagali Silvester Šolar, Erik Weis.
senbach ter Igor in Roman Jeranko.
Zvezdica zaspanka je znamenito mladinsko delo Fran^
Milčinskega, ki ga je z mlajšimi člani amaterskega gleda-
liškega ansambla KUD Zarja na oder postavil Ciril Jagrič,
Premiera bo v nedeljo, 21. decembra, ob 16. uri v kultur-
nem domu v Trnovljah. Ži
Ček v vrednosti 500.000 tolarjev je Branku Goropevšku izročil vodja
celjske poslovne enote Banke Koper Roman Nussdorfer.
Pol milijona za .
celjsko knjižnico
Osrednja knjižnica Celje
je od minulega petka boga-
tejša za pol milijona tolar-
jev, ki ji ga je v obliki do-
nacije podarila Banka Ko-
per.
»Banka Koper je vse leto
spremljala naše delo, kar nam
je v veliko čast in zadovoljs-
tvo,« je ob tej priložnosti po-
vedal direktor knjižnice mag.
Branko Goropevšek. S pc
darjenim denarjem boc
knjižnico opremili z račuru
niško opremo, kajti, če že
jo slediti času in razvoju, m
rajo veliko svojih sredsti
vložiti v razvoj informac
skega omrežja, je preprič«
Goropevšek. Glede na to, (
je javnih financ iz leta v let
manj, pa se mu zdijo tovr^
ni prispevki izjemno dobrj
došli in seveda tudi pami
no vloženi. "
BA, foto: G
Podaljšan
TOP
Teden otroškega progra-
ma, ki ga pred koncem le-
ta za otroke in mladino pri-
pravljajo v Slovenskem^
ljudskem gledališču Celje
in se je začel minulo ne-
deljo, je letos v znamenju
uspešnice celjskega gleda-
lišča. Ronja, razbojniška
hči, buri domišljijo otrok.
Spomnimo, da je delo v
Celju doživelo slovenskof
krstno uprizoritev. Že po pr-'
vih uprizoritvah je Ronja iz-
pod peresa znane pisatelji-
ce Astrid Lindgren tako raz-
vnela mlado publiko, da se
niso mogli nagledati njenih
vragolij, zato ni čudno, da
predstavlja predstava rde-
čo nit tedna otroškega pro-
grama.
Letos bo teden otroškega
programa trajal celo dlje kot
teden dni. Minulo nedeljo
so mladi gledalci videli
predstavo Lisička Zvitorep-
ka, ki je prišla v goste iz Do-
ma španskih borcev v Ljub-
ljani, v program pa se je le-
tos uvrstila tudi lutkovna
skupina Kulturno umetniš-
kega društva iz Levca pri Ce-
Iju, Zvezdica Zaspanka, ki
bo na sporedu v soboto ob
10. in 16. uri. Vse ostale dni
pa bo otroke navduševala
pogumna Razbojniška hči
s Tino Gorenjak v naslovni
vlogi in vragolijami razboj-
niške druščine. 27. decem-
bra bo Ronja gostila še ded-
ka Mraza.
MP
Od pšenice do kruha
o celjskih mlinarjih in pekih v Osrednji knjižnici
V Osrednji knjižnici Ce-
lje, kjer pripravljajo tudi za-
nimive razstave, bo drevi
avtorica prof. Tatjana Kač
obiskovalce popeljala v
svet celjskih mlinarjev in
pekov od začetka 18. sto-
letja do druge svetovne voj-
ne. Med razstavo z naslo-
vom Od pšenice do kruha
bo zadišalo tudi po kruhu.
Dogodek bo popestril oktet
Podoglarji.
»Ob tem prazničnem času
zbudi vonj po svežem kruhu
in pecivu prijetne spomine.
Marsikdo se bo ob ogledu
razstave spomnil na čas otroš-
tva, na drago osebo, na do-
mače mesto,« predstavlja do-
godek in odločitev za posta-
vitev razstave avtorica prof.
Tatjana Kač, mi pa jo povze-
mamo z nekaj strnjenimi
povzetki o zbranem gradivu.
Kako je bilo torej nekoč?
Oskrba pekov z moko je nuj-
no povezana z mlini v okoli-
ci Celja. Od začetka 18. do
srede 19. stoletja je bilo v Ce-
lju vedno od 6 do 7 pekov-
skih mojstrov, ki so pekli
predvsem v središču mesta.
V uk k njim so prihajali mla-
deniči iz bližnje in daljne
okolice, nekateri mojstri pa
so upravljali tudi po več pe-
karn v mestu. Najbolj pri-
ljubljene so bile Gosposka uli-
ca. Glavni trg, Graška cesta,
današnji Trg celjskih knezov
ter Muzejski in Gledališki trg.
Poleg manjših mlinov v
okolici sta na prelomu sto-
letja v Celju znana dva veh-
ka mlina, Majdičev mlin na
Hudinji, ki je bil največji par-
ni mlin v vseh avstrijskih
Vzhodnih Alpah, saj je lah-
ko namlel 70.000 kg moke
na dan, in Prvi mestni mlin v
Celju, ki je lahko v enem dne-
vu namlel šest vagonov žita.
Zasebne pekarne in mlini
so delovali do konca druge
svetovne vojne, ko je prišlo
do nacionalizacije. Razstava
tega obdobja ne zajema več,
prof. Tatjana Kač pa priprav-
lja katalog, ki bo podrobneje
kot ta zloženka spregovoril o
mlinih in mlinarjih ter o pe-
kih in kruhu v Celju.     MP
Notranjost nekdanje Kirbiševe pekarne, ki je stala nasproti Narodnega doma.
St. 51-18. december 2003
KULTURA
23
Mladi simfoniki v
Narodnem domu
Mladinski simfonični or-
jcester Glasbene šole Celje
je v ponedeljek v Narodnem
jomu pripravil koncert ob
desetletnici srednjega glas-
benega izobraževanja v
celjski Glasbeni šoli. Za ta
večer so pripravili pester in
zanimiv program, izvajali
pa so predvsem dela, nasta-
la v 20. stoletju.
V uvodnem delu koncerta
50 zaigrali skladbo Nineta slo-
venskega skladatelja Alda Ku-
marja, nato je sledil Koncert
za marimbo in orkester bra-
zilskega skladatelja Neya Ro-
saura, kjer je kot solist na-
stopil tolkalist Damir Koro-
šec. Prvi del koncerta so skle-
lili z uverturo k operi Ru-
ilan in Ljudmila skladatelja
/likhaila Glinke. V drugem
lelu pa so bili na sporedu šan-
;oni Mojmirja Šepeta, kjer
le je kot solistka predstavila
ansonjerka Vita Mavric. Za
adnjo skladbo koncerta je
irigent Matjaž Breznik iz-
)ral Ravelov Bolero.
Repertoar orkestra, ta šte-
je 65 članov, zajema vso or-
kestrsko literaturo, od zgod-
njega baroka do sodobnih
glasbenih del, tudi filmsko
glasbo, pravi Breznik, ki je
ponosen na uspehe mladih iz-
Orkester s solistom Damirjem Korošcem na marimbu.
vajalcev. Orkester ima na le-
to okoli petindvajset koncer-
tov, izdali pa so tudi že ne-
kaj zgoščenk. V veliko čast
jim je, da z njimi sodelujejo
priznana imena iz sveta glas-
be, kot so pianist Hinko Hass,
sopranistka Ana Pusar Jerič,
vokalistka Darja Švajger, šan-
sonjerka Vita Mavric in dru-
gi-
Decembra se nastopi Mla-
dinskega simfoničnega orke-
stra kar vrstijo. Pred krat-
kim so nastopili tudi v Can-
karjevem domu na dobrodel-
nem Unicefovem koncertu,
kar je bilo za člane orkestra
vsekakor svojevrstno doži-
vetje.
BA, foto: AŠ
OCENJUJEMO
Družbena kritika
v žrelu fizičnega
gledališča
SLG Celje: Eugen lonescu: Jacques ali podrejenost in
Prihodnost je v jajcih ali kaj vse je treba za en svet
Nenavaden naslov, še bolj
nenavadna izvedba, izjemen
učinek. Tako bi čisto na krat-
ko označili zadnjo predstavo
celjskega Sbvenskega ljudskega
gledališča, premiemo uprizor-
jeno 5. decembra. Tokrat so us-
tvarjalci posegli v naturalizem
in med gledališkimi igrami Eu-
gena lonescuja našli dve, pri-
srčno združljivi, pomensko po-
dobni in aktualizirano sodob-
ni. Jacquesa ali podrejenost so
pri nas nekoč že uprizorili, pa
nikoli povezali s še eno Inoes-
cujeuo satiro, igro Prihodnost
je v jajcih ali kaj vse je treba za
en svet, dasiravno sta fenome-
nološko skoraj identični. To sta
storila Tatjana Doma in Diego
de Brea (ljubitelji celjskih odr-
skih desk ga najbrž nikoli ne
bodo pozabili zaradi odlične-
ga Chicaga). De Brea je prev-
zel še režijo in posledično naj-
brž tudi kosturrwgrafijo. Satiri
sta namreč dokaj intimni, Die-
go pa si je predstavo celostno
zamislil in ju na nek način per-
sonifidrai Glasbo, kijepomem-
ben element igre, saj ponekod
popolnoma nadomesti govor,
je prepustil Tomažu Gromu, iz-
kušenemu kontrabasistu, ki se
zadnje čase precej posveča scen-
ski glasbi. Rezultat je minima-
listična predstava, odeta v čr-
no, kjer tudi tišina pomeni odr-
ski preobrat. Vidni naturali-
zem pa skozi predstavo slabi;
skozi absurdno sitmidjsko ko-
miko gledalčeve misli potujejo
v izmišljeni svet prav tako na-
mišljene družbe. Ki pa je lah-
ko tudi naša. Bistvo gledališ-
kega sporočila je namreč v gle-
dalčevem ozaveščanju. Druž-
ba, ki jo avtorji prikažejo, je na-
mreč kruta, ozkosrčna, polna
nesmiselnih pravil in izloča-
nja tistih posameznikov, ki tem
pravilom nočejo in ne želijo sle-
diti. Tako se je zgodilo tudi z
našim glavnim junakom Jac-
quesom (Miha Nemec). Iz si-
stema ga izločijo zaradi najba-
nabiejših, da ne rečem kar ab-
surdnih razlogov: ne mara na-
mreč krompirja s slanino, pa
tudi svojo izvoljenko (Tjaša Že-
leznik) bi raje videl gršo, kot
je. Sistem predstavlja njegova
družina, komična in srhljivo
podobna številnim družinam
danes ... Ja£quesovi najbližji,
oče (David Čeh), mati (Tina
Gorenjak), sestra (Barbara Vi-
dovič), dedek (Stane Potisk) in
babica (Jagoda) ter tast (Ma-
no Šelih) in tašča (Barbara
Medvešček) so pravzaprav Jac-
guesov svet v celoti. Ali mu bo
pripadal ali pa bo izločen, pa
je odvisno od absurdnih raz-
merij in nenormalnih pogojev,
ki jih zahtevajo. Thdi današnji
sistemi v mnogočem delujejo po-
dobno, zato je igra aktuahia
in pomembna za prevpraše-
vanje. Človeka in sveta.
Igralski ansambel je izra-
bil vse prednosti fizičnega
gledališča, ki z obrazno mi-
miko, s ponavljajočimi tele-
snimi gibi, tudi s preprostim
čemenjem v kotu, dajejo pro-
storu simbole in pomene. Vsi
našteti so tokrat zelo dobri,
vendarle pa bom na tem me-
stu izpostavil Barbaro Vido-
vič kot Jacquesovo sestro in
Jagodo v vlogi babice. Sploh
slednja je fizično izredno tež-
ko vlogo odigrala perfektno,
in je v marsičem spominjala
na Aljo Tkačevo v legendar-
ni Eli.
Predstava je pravi mali bi-
ser: zabavali se boste, nekaj-
krat boste šokirani, nekajkrat
presenečeni nad nenavadnim
spolnim determinizmom;
skratka, komaj uro dolga igra
vsebuje vse, kar velike igre mo-
rajo vsebovati.
TOMAŽ SIMON
Poletje v Celju oživelo
na Starem gradu
V Galeriji likovnih del
mladih na Starem gradu v
Celju so v petek odprli raz-
stavo likovnih del slikarjev,
grafikov in keramikov iz
Slovenije, Hrvaške, Srbije
in Anglije, ki so v okviru
Poletja v Celju - Knežjem
mestu na Starem gradu us-
tvarjali grafike, slike, ma-
le plastike na temo gradu
in ki so svoja dela podarili
galeriji.
To so slikarka Lidija Jelič
iz Srbije, keramik Boris Ro-
ce iz Hrvaške, grafičarka Ne-
venka Miklenič iz Hrvaške,
slikarka Solidea Guera iz An-
glije, keramičarki Nika Stu-
pica iz Slovenije in Grozda-
na Koprar iz Hrvaške, grafik
Lojze Adamlje in kipar Vin-
ko Kovačič iz Slovenije ter
grafičarke Breda Tekavc, Ne-
venka Andolšek in Silva Čo-
pič iz Slovenije.
Vsi donatorji in tisti, ki so
Galeriji likovnih del mladih
v tem letu pomagali pri pre-
magovanju finančnih in dru-
gih težav, so prejeli tudi priz-
nanja in simbolična darila.
Za kulturni program pa je to-
krat poskrbel Damir Vršič iz
Maribora, diplomant Glasbe-
ne akademije v New Delhi-
ju, ki je igral na staroindij-
ski inštrument sarod.
BA
Razstavo je odprl celjski podžupan Stane Rozman (na sredini), ob njem vodja galerije Mihailo Lišanin (levi).
Kuharica iz muzeja
v Stari grofiji Pokrajinskega muzeja Celja zanimiva razstava avtorja mag. Vladimirja
Šlibarja z gospodinjskimi predmeti pripoveduje, kako so kuhale kuharice na Celjskem v
drugi polovici 19. stoletja in prvi polovici 20. stoletja. V prejšnji številki Novega tednika
smo objavili fotografijo gospodinjskega pripomočka in vas vprašali, kaj neki bi to bilo ali
za kaj se uporablja. Čeprav se tak »strojček« v kakšnem gospodinjstvu morda še marsikje
skriva na podstrešju ali shrambi, ni bil od odgovorov, ki so prispeli na naš naslov in so
obljubljali nagrado, (vstopnici za ogled razstave) žal, niti eden pravilen. Odgovor se
glasi: to je »pasirka« iz 30 ali 40 let 20. stoletja. V reportaži z razstave v prihodnji številki
boste spoznali še več prav tako zanimivih gospodinjskih predmetov iz še ne tako davne
preteklosti. . MP
Veseli otrok v Zagradu
Gledališka skupina KUD Svoboda iz Celja je v soboto
premierno predstavila novo, času primerno mladinsko
gledališko delo Eve Janikovozky z naslovom Le po kom
se je vrgel ta otrok. Na oder jo je postavila Nada Jelen.
S predstavo so se začeli ukvarjati že ob koncu lanske
sezone, resno pa so se dela lotili septembra letos. V pred-
stavi nastopajo mlajše članice Anja Fračnik, Tjaša Hrova-
tič, Maša Pusar, Barbara Kotnik, Janja Planko, Živa Kos,
Saša Kamplet, Sara Špes, Lucija Vrečko in Nina Ševaro-
vič. Petintridesetminutno igrico je na oder s koreografijo
'pomagal postaviti Dejan Gregi, luč je pripravil Janko Kot-
nik, šepetalka pa je bila Tamara Majer.
Poleg sobotne premiere bodo Zagrajčani komično pri-
poved v zaigrali še v Pravljičnem Celju 2003 in v Domu
krajanov v Zagradu januarja 2004. ŽB
Klavirski večer Tatjani
V spomin na pianistko in pedagoginjo Tatjano Mole
so v Radečah tudi letos pripravili spominski koncert z
aaslovom Klavirski večer Tatjani. Nastopili sta pianist-
ki Nina Mile in Mojca Kranjc in pianist Benjamin Govže
8 skladbami Brahmsa, Satiea, Chopina in Liszta ter Zo-
ran Škrinjar kvartet, ki je posegel v jazz vode.
Tatjana Mole je umrla pred štirimi leti, s svojim delom pa
ie močno zaznamovala radeško glasbeno šolo ter številne
mlade glasbenike v njej. Po Tatjaninih stopinjah sedaj stopa
njena hčerka Nina, ki je leta 2000 prejela Prešernovo na-
grado za interpretacijo Hačaturjanovega koncerta. Kot so-
listka je igrala z orkestroma Slovenske filharmonije in RTV-
ja, z Vojaškim orkestrom pa je letos nastopila tudi na sve-
tovnih glasbenih dnevih. BA
Prepih v Evropi
Projektna skupina Prepih iz Celja je za čas božiča sklenila
' svojim nastopom oziroma izkupičkom z glasbeno-pesniš-
^o-plesnega večera pomagati eni od celjskih socialno ogro-
ženih družin.
Mateja Ajdnik Korošec in Anica Milanovič bosta nastopi-
i z lastno poezijo, mlada Marija Malgaj, učenka 7. razreda
V. osnovne šole iz Celja, pa z lastno prozo. Večer bodo
^bogatili flavtistka Mateja Todorovski, pianista Tanja Šter-
^an in Urban Lavrenčič ter kitarist Jože Lesjak. Nastopili
^odo tudi plesalci Plesnega teatra Igen. MP
Št. 51-18. december 2003
Ta smešni dan ali Pip
Ob 50-letnici celjskega novinarskega aktiva in 40-letnici satiričnega lista Pipec izšel Zbornik Pipec 1963-2O0
Zgodila se je svečana smešnost. Slavljenec Pipec je dopol-
nil štiri desetletja in njemu na čast so se v ponedeljek zvečer
v Celjskem domu zbrali ter se mu poklonili številni častilci in
napiknjeni izbranci. Pa seveda tisti, ki Pipca ohranjajo pri
življenju, da se vsakič znova nabrusi ter s primerno ostrino
rezbari stvarnost in stvarnike aktualne stvarnosti. Ampak
Pipec ni hudoben, je kvečjemu nagajiv, zbadljiv in smešen.
Takšen, kot ga od samega rojstva dalje označuje slogan: Ni
Pipec nož, kot pač ni žebelj šilo, je top, a vendarle ima rezilo.
Razlog za ponedeljkovo slavje sta bili kar dve okrogli oblet-
nici, ki pa sta med seboj tako zelo povezani, da se druga brez
druge skorajda ne bi mogli zgoditi.
Pred pol stoletja se je zgodilo, ko je peterica uglednih celj-
skih novinarjev ustanovila celjski aktiv Društva novinarjev Slo-
venije in s tem naznanila začetek stanovskega organiziranja
novinarjev na Celjskem. Danes aktiv šteje že več kot osemdeset
članov iz celotne celjske regije. Že nekaj let deluje kot samo-
stojno društvo, obenem pa ohranja status aktiva v okviru nacio-
nalne novinarske organizacije. »Takšna stanovska organizira-
nost je še posebej pomembna v časih, ko smo novinarji izpo-
stavljeni čedalje močnejšim političnim ter zlasti kapitalskim
pritiskom in ko ti pritiski od zunaj in znotraj medijskih hiš
resno ogrožajo profesionalno avtonomijo in socialno varnost
novinarjev in urednikov,« je ocena, ki jo je v svojem uvodnem
nagovoru izpostavil Miran Korošec, predsednik celjskega no-
vinarskega aktiva.
Drugi razlog za slavje je zakrivil veseli jubilant Pipec, ki je
čil, zdrav veder in vedno dovolj našpičen dočakal štirideset
let življenja in ki je od vsega začetka nekakšen zaščitni znak
celjskega aktiva.
Prva številka humoristično-satiričnega lista Pipec je izšla 22.
decembra leta 1963 v nakladi pet tisoč izvodov, kupiti pa se gaje
dalo za trideset takratnih dinarjev, kar ni bilo dovolj niti za eno
kokošje jajce na celjski tržnici. V prvem uredniškem odboru
Pipca so bili Vlado Smeh (žal že pokojni) kot odgovorni ured-
nik in še štirje člani, ki so bili na ponedeljkovi svečani smešnosti
upravičeno v središču pozornosti: Drago Hribar, Jure Krašo-
vec, Franjo Krivec in Janko Volf.
Reši nas, o referendum!
Pri nas sedaj smo u tisti fazi, ko referendum nas pregazi.
Če tukaj kos asfalta zmanjka, zasliši glas z občanov se
sestanka: referendum!
Če tam bi radi most zgradili, z navdušenjem že ljudstvo
sili: referendum!
Če se pojavi kakšna druga zgaga, lahko edinole ji še
pomaga: referendum!
Da šolstvo uredimo čez pet let, rešitev zanesljiva je že
spet: referendum!
Da bi z otroškim varstvom kam prišli, je najvažnejše, da
smo vsi - za referendum!
Da, skratka, bi imeli, kar želimo, potrebno je samo, da le
dobimo:
referendum!
Največjega pomena je spoznanje, da vir, ki ne usahne, le
občan je.
In da občan, ki referendume podpira, v resnici tudi sebe
financira!
(Pipec, leto 1968)
»Ob prebiranju jubilejnega Pipčevega zbornika se boste lahko
prepričali, da so nekateri satirični zapisi in karikature izpred
štiridesetih let še kako aktualni tudi danes. Satira je pač več-
na, tako kot so večni človeška neumnost, pokvarljivost, sla po
oblasti m moči ter dru§
tarča satirikovega posm^
bra satira, kakršne je bilj
prišlo in je še vedno p,
enega izmed Pipčevih dn
ka in še vedno ustvarjali
Miran Korošec povabil \,
čil jubilejno odhčje, zlai
trije protagonisti Pipca p
v zadnjem času je bik
pokoj, kako v pokoj,
naprej. Da bi se tudi |
razprave, podaja svo}\
Vsak, ki želi v pokoj, \
vsaj 20 let dela!
Prvim piscem, karikati
ca so se kmalu po rojst\i
jih je še vedno iz novina
njak, ki že štiri desetletj
časa in je »svojevrsten j
skem,« kot je Pipčevo vi
med številnimi gosti po
direktorji, podjetniki, k\
nega in civilnodružbenej
povža, predsednika Dr^
kljub ledvičnim kamnoi
povabilu iz »baze« in s si
ko društva Špelo Stare.
(I
Celje naj bi bilo po ten
vodilnimi slovenskimi
sejmišču, tudi sredi Q
Veliko jih spečejo, veli
Predsednik celjskega;
vi svečani smešnosti za
različnejša dejanja podf
dočakal štirideset let. Pi
je natisnila in tudi druga
nika, njen predhodnik i
številk Pipca.
Za pravšnjo svetlobo i
ma je bilo zaslužnih ve
kov in prijateljev, najbol
ke pa so bili: povezoval
mer, dramski igralec Boj
šnosti iz zbornika glasoi
skrbel za diatonično kui
glasile strune kitare.
So
Bi mesti Ptuj in Celje
Oni imajo Perutnino,
Voditeljica Nada Kumer je na svečano smešno zaslišanje povabila celjskega župana Bojana Šrota, ki je v zadnjem
obdobju ena glavnih Pipčevih zvezd (tarč). Na njeno vprašanje, kaj bi pomenilo, če se v Pipcu ne bi pojavil kot župan
Mestne občine Celje, pa je odgovoril: »To bi lahko pomenilo, da je z mano kaj narobe ali pa da sem župan neke majhne
in nepomembne občine.« In je čestital ob jubileju Pipca ter mu zaželel še veliko ustvarjalnih let - brez fige v žepu.
Prvi Pipec in zlati Pipec: Franjo Krivec in Drago Hribar.
Dva prva Pipca: Janko Volf in Jure Krašovec
Za pravo razmerje med ostrino, nagajivostjo, žlehtnostjo in žlahtnostjo Pipca je zadnja leta odgovoren (ne)odl|
urednik Franček Kramer, ki se je med Nadinim f irbčnim zasliševanjem prav po pipčevsko odrezal.
Št. 51-18. december 2003
^ praznuje
išje jubilejno Pipčevo priznanje Dragu Hribarju
I slabosti, ki so pogosta
I, nesmrtna, je samo do-
jv Pipcu. Največ pa je je
peresa Draga Hribarja,
pv, dolgoletnega uredni-
so besede, s katerimi je
aga Hribarja in mu izro-
Ilipovim ročajem, ostali
priznanja prvi Pipec.
laga
fco razprav - kdaj v
fogoji v pokoj? In tako
ifcnVno vključil v vse te
pokojitev:
5/35 službe, od tega
(Pipec, leto 1983)
rugim ustvarjalcem Pip-
lovi, največ jih je bilo in
[tako je Pipec tisti kore-
[nost in podobe svojega
domoznanstvu na Celj-
Miran Korošec, ki se je
a praznovanja (župani,
etniki, predstavniki jav-
pzveselil tudi Grege Re-
rjev Slovenije. Ta se je,
Sejo k tlom, rad odzval
|udi generalno sekretar-
)V spečejo, med
■£ ne vrtijo le na
taja.
(Pipec, leto 1995)
rjev se je na ponedeljko-
im dobrotnikom za naj-
ne injekcije, da je Pipec
raklonil družbi Cetis, ki
izdajo jubilejnega zbor-
1 je natisnil tudi največ
Iv dvorani Celjskega do-
i podanikov, somišljeni-
aehom obdarjene publi-
iin novinarka Nada Ku-
je izbrane Pipčeve sme-
I, Viktor Krebelj je po-
i Aleša Črnka pa so se
ije
delovali:
.a dali...
(Pipec, leto 2002)
MARJELA AGREŽ
EGOR KATlČ, SHERPA
Miran Korošec, predsednik aktiva novinarjev Celje: »Že kmalu po ustanovi-
tvi je aktiv organiziral razprave o aktualnih stanovskih vprašanjih, pa tudi
družabna srečanja, ki so prav tako pomembna za krepitev stanovske pripad-
nosti in solidarnosti. To tradicijo negujemo tudi danes, ko naš aktiv šteje že
več kot osemdeset članov iz cele celjske regije.«
Smešnosti iz Pipčevega zbornika na obrazu celjskega podžupana Marka
Zidanška in medicinca Sama Fakina, ki se ozira po mestu in položaju prvega
moža v največji slovenski bolnišnici.
rago Hribar, veliko in ugledno slovensko novinarsko pero, ob prejemu zlatega Pipca z lipovim ročajem.
Št. 51 -18. december 2003
26
ŠPORT
Zvezda in sodniici
premočni za Laščane
Zmago spet zmagal - Silovit pohod Elektre z Memijem Bečirovičem^
Nov slab vikend je za naj-
boljšimi košarkarskimi
moštvi s celjskega področ-
ja. Le eno samo zmago si je
namreč priborilo pet naših
klubov, porazi pa se poz-
najo tudi na lestvicah tako
Jadranske lige kot 1. A SKL.
Prav na dnu sta Rogla in
Kemoplast.
Premalo
razpoloženih
Gostovanje vodilne ekipe v
ligi Goodyear, Crvene zvezde,
je skoraj povsem napolnilo dvo-
rano Tri lilije, kjer je bilo tudi
kakšnih 100 bučnih navijačev
beograjskega kluba. Po uvod-
nem vodstvu pivovarjev z 2:0
je sledila serija gostov in kaj
kmalu je bilo videti, da je v moš-
tvu Aleša Pipana edini razpo-
ložen za igro v napadu Saša Eton-
čič (27 točk, 53-odstotni met,
7 skokov), medtem ko so vsi
ostali bili nekako preplašeni.
Zaradi tega je Crvena zvezda
kaj hitro prišla do prednosti de-
setih točk in razliko v prvem
delu stopnjevala do visokih
16:33 v 16. minuti, polčas pa
dobila za 12 točk. Tudi nada-
ljevanje ni prineslo preobrata.
Odlični NBA branilec Igor Ra-
kočevič (33 točk - 69%, 4 asi-
stence, prosti meti 14:14) je na-
mreč mirno vodil igro ekipe
Zmage Sagadina in razlika je
samo še naraščala, do visokih
+19 za goste ob izteku tretje če
trtine. Do tedaj je Dončič do-
segel več kot polovico točk do-
mačega moštva (25 od 49) in
jasno je bilo, da s takšno igro
Laščani nimajo možnosti. V
zadnjem delu pa se je položaj
le obrnil. Z kombinacijo con-
skega presinga in cone so do-
mači ustavili napad »zvezda-
šev«, zadevati pa so končno pri-
čeU tudi ostali. Prvič so se re-
sneje domačini približali na
56:62 v 32. minuti, nato pa s
trojkami Igorja Jokiča (15
točk v zadnjem delu, 3 trojke),
Nebojše Joksimoviča in Pri-
moža Broliha na 71:73 dobri
dve minuti pred koncem. Ko
je že kazalo na popoln preo-
brat, pa so stvari v svoje roke
vzeli hrvaški sodniki. Najprej
niso dosodili očitne osebne na-
pake nad Jokičem, nato spre-
gledali prekršek treh sekund
Mitroviča, za nameček pa so si
izmislili še tehnično napako Jo-
kiču, kar je gostom dalo nov
zalet. Povedli so z 79:73 in z
mirnim izvajanjem prostih me-
tov prišli do desete zmage v se-
zoni, na veliko veselje svojih
navijačev, ki so ob koncu v dvo-
rani pripravili še »bakljado«, za
kar bodo morali Laščani pla-
čati kazen. Pivovarji so sedaj
sedmi s šestimi zmagami, po
seriji porazov proti najmočnej-
šim ekipam pa jih čaka v sobo-
to novo domače srečanje, to-
krat proti Budučnosti iz Pod-
gorice.
Niz se
nadaljuje
Sijajna serija Šoštanjčanov
gre naprej tudi po gostovanju
pri vodilni ekipi v Zagorju. Po
zmagi minuli teden proti Ro-
gli je strateg Elektre Memi Be-
čirovič napovedal, da se bo v
Zagorju pokazalo, »ali smo pra-
vi ali ne«. Po izenačenem pr-
vem polčasu so v nadaljevanju
s homogeno igro povsem raz-
bili domače moštvo. Blestel je
Šalih Nuhanovič (20 točk, 9
skokov), odlično pa so igrali
tudi vsi ostali, še posebej Mi-
ha Čmer in Dario Krejič, ki
sta dosegla po 16 točk. Pred-
vsem pa je odločila boljša in
kolektivna igra tako v obram-
bi kot v napadu. Šoštanjčani so
se sedaj že prebili do petega me-
sta na tabeli, s peto zaporedno
zmago pa samo še dobili do-
daten impulz v svojem samo-
zaupanju.
Ta pa očitno manjka Rogli,
ki je še enkrat doma izgubila,
tokrat proti Kopru. Sijajen met
(60%) je goste vseskozi držal v
zanesljivem vodstvu, tako da
ni pomagala niti zelo dobra
predstava Boštjana Sivke (25
- 69%, 10 skokov), saj je z izje-
mo Sama Gnuna (21) imel pre-
malo razpoloženih soigralcev.
Znova se je pokazalo, da ima-
jo Zrečani enostavno premalo
kvalitetnih igralcev in v klub-
skem vodstvu bodo morali rea-
girati kljub prazni blagajni.
Tako blizu, a
tako daleč
Polzelani so se v Domžalah
odlično upirali h-i četrtine, po
katerih so celo vodili za toč-
ko. A kaj, ko srečanje traja štiri
četrtine. V zadnji je namreč
Hopsov enostavno zmanjkalo
na parketu in z izidom zad-
njega dela 24:9 so Domžalča-
ni prišli do zanesljive zmage.
V sicer solidni predstavi eki-
pe Vojka Herksla ni bilo po-
sebej razpoloženega igralca, ki
bi potegnil ladjo, ko se je le ta
pričela potapljati, predvsem pa
je odpovedal skok Hopsov
(32:16 za Helios).
Šentjurčani so očitno v re-
snejši krizi, kot so mnogi mi-
slili, posledica tega pa je nov
domač poraz in nič kaj zavi-
dljivo zadnje mesto na tabeli.
Proti Kraškemu zidarju so igral-
ci Borisa Zrinskega prikazali
še eno »igro brez igre«. Brez pra-
vega ritma in prave ideje so bi-
li lahek plen sicer povprečni
ekipi iz Sežane, ki pa ima letos
proti Kemoplastu že 2:0 v zma-
gah. V sivini domačega moš-
tva sta nekoliko izstopala le Seid
Hajrič (22, 67%, 9 skokov) in
kapetan Ilija Petrovič (16, 5
asistenc), medtem ko je sicer
prvi strelec Šentjurčanov Ra-
do Trifunovič svoje točke (22)
dosegel iz obupnih metov za
tri točke (pet v zadnjih dveh
minutah), ko je bilo vse več ali
manj že jasno. Tako so Šent-
jurčani neslavno čestitali ene-
mu od svojih sponzorjev, pod-
jetju Alpos za njegovo 50-let-
nico (zaradi proslave v Hrušev-
cu je bila tekma v nedeljo).
Prvenstvo se nadaljuje v so-
boto z lokalnim derbijem v Šo-
štanju, kjer bo domača Elek-
tra skušala nadaljevati zmago-
viti niz, Alpos Kemoplast pa
prekiniti post na gostovanjih,
ki traja že deset mesecev. Ro-
gla odhaja v Zagorje, Hopsi pa
v Kranj.
JANEZ TERBOVC
Foto: ALEKS ŠTERN
Peterka kroga: Čmer,
Nuhanovič (oba Elektra),
Dončič (Pivovarna Laško),
Sivka (Rogla), Hajrič (Al-
pos). Igralec kroga: Šalih
Nuhanovič (Elektra). Tre-
ner kroga: Memi Bečiro-
vič (Elektra).
REKLI SO
Zmago Sagadin, Crvena
zvezda: »Seveda sem zadovo-
ljen, kajti v Laškem nikakor
ni lahko zmagati. Pivovarji,
ki ne nastopajo v evropskem
tekmovanju, imajo dovolj
časa, da se pripravljajo na
nasprotnika, imajo pa zelo
dobro sestavljeno ekipo. Na
vsak način smo želeli dobiri
to tekmo, da obdržimo prvo
mesto na lestvici. Veliko smo
naredili v prvem delu, ko ni-
smo domačinom dovolili, da
se razigrajo. S tem smo pri
njih povečali živčnost in imeli
željen rezultat. Jasno, da vso
srečanje nismo mogli igrati
takšne obrambe, a smo ob
koncu, kljub trojkam doma-
činov, uspeli zadržati zma-
go v svojih rokah, predvsem
zaradi natančnega izvajanja
prostih metov.«
Aleš Pipan, Pivovarna Laš-
ko: »Čestitam gostom za zma-
go, ki je povsem zaslužena.
Mi smo odigrali povsem dru-
gače kot na prejšnjih dveh
tekmah, ki smo ju tudi izgu-
bili. Slabo smo začeli, zame
povsem nerazumljivo. Moji
igralci so se kar nekako us-
trašili gostov, nekateri pa ni-
so verjeli, da lahko njihovi
mladi košarkarji igrajo tako
dobro. Uspeli smo znižati
zaostanek na dve točki, po
bistveno boljši igri v nada-
ljevanju, a nismo ujeli neka-
terih ključnih žog, kar so gost-
je znali izkoristiti.«
Saša Dončič (levo) in Igor Jokič sta kljubovala Beograjčanom, a za
zmago ni bilo dovolj.
PANORAIVIA
__MALI NOGOMET
POKAL SLOVENIJE
Četrtfinale: Brežice - Na-
zarjel:3 (1:1);Delamea (19),
Metulj (21), Adamič [28). Do-
bovec - Oplast 4:6(3:3); Sve-
telšek (4, 17, 17), Poredski
(26).
KOŠARKA
GOODVEAR LIGA
13. krog: Pivovarna Laš-
ko - Crvena zvezda 78:85
(49:62, 29:41, 16:25); Don-
čič 27, Jokič 17, Dojčin 11,
Joksimovič 9, Miškovič 7,
Brolih 5, Žerak 2; Rakočevi-
č 33, Mirkovič 14. Vrstni red:
Crvena zvezda 23, Gibona,
Reflex, Union Olimpija 22,
Zadar 21, Budučnost 20, Pi-
vovarna Laško, Zagreb, Split
19, Krka, Geoplin Slovan 18,
Lovčen 17, Banjalučka piva-
ra. Široki brijeg 15.
1.SL
12. krog: Rogla - Koper
88:92 (61:63, 35:45, 25:23);
Sivka 25, Grum 21, Želj 11,
Zinrajh, Strnad 10, Hohler 8,
Živanovič 3; Djurkovič 19,
Češkovič 17. Alpos Kemoplast
- Kraški zidar 87:94 (56:65,
30:41, 20:22); Hajrič, Trifu-
novič 22, Petrovič 16, Liva-
jič 12, Kočar 9, Ribezi 5, Če-
bular 1; Zujovič 32, Novak
18. Helios - Hopsi Polzela
88:75 (64:65, 49:45, 22:21);
Janža 19, Bajramlič 18; Finž-
gar 14, Arčan 13, Geržina 12,
Steffel 10, Skok 9, Cizej 8,
Debevc 4, Josipovič 3, Bo-
žič 2. Zagorje - Elektra 88:97
(59:66, 44:45, 23:22); No-
vakovič 21, Meško 16; Nu-
hanovič 20, Krejič, Nedelj-
kovič, Čmer 16, Auer 12, Ru-
čigaj 6, Sagadin 5, Goršek4,
Vidovič 2. Vrstni red: Helios,
Pivka 21, Zagorje 20, Elek-
tra, Triglav 18, Hopsi, Koper,
Kraški zidar 17, Rogla 16, Al-
pos Kemoplast 15.
TROCAL LIGA
13. krog: Merkur - Šibe-
nik 59:76 (46:58, 35:39,
20:21); Temnik 20, Jocič 12,
Čonkova 8, Jereb 7, Marko-
vič 5, Maksimovič 3, Erkič,
Jurše 2; Longin 20, Jelavič
18. Vrstni red: Gospič 21, Ši-
benik 20, Croatia, Universi-
teti 19, Merkur, Željezničar
17, Jedinstvo 15, Maribor 14,
Jezica 12, Troglav 11, Wels
9.
SAVINJSKA
KOŠARKARSKA
LIGA
5. krog: Polzela - Žvajga
85:53, Prebold - Celje 76:56,
T\ueed - Ločica 66:51, Vele-
nje - Gomilsko 56:66, Pivo-
varna Laško - Parižlje 72:54.
Vrstni red: Polzela, Gomil-
sko 9. Prebold 8, Velenje, ŠK
Žalec, Tweed, Ločica 7, Pi-
vovarna Laško 6, Werinox,
Žvajga, Praižlje 5.
ROKOMET
POKAL POKALNIH
ZMAGOVALCEV
Osmina finala, prva tek-
ma: Kielce - Gorenje 25:25
(12:13); Bielecki 11, Wasiak
5; Kavtičnik 8, Sirk 6, Mla-
kar 4, Tamše, L. Dobelšek 3.
Sovič 1.
Osmina finala, druga tek-
ma: Gorenje - Kielce 24:21;
Kavtičnik 10, Sovič 6, Bede-
kovič 3, Tamše, L. Dobelšek
2, Sirk 1; Zydron 7, Bystram
5.
SIOL LIGA
11. krog: Koper - Celje Pi-
vovarna Laško 21:37 (14:16);
Bogovčič 5, Brož, Doborac
4; Kokšarov 10, Rutenka, Vu-
grinec 6, Milosavljevič 5, Bil-
bija, Gorenšek, Natek, Bru-
men 2, Kozlina, Štruc 1. Go-
renje - Prevent 24:24(13:11);
Mlakar 7, Sirk 5, Kavtičnik
4, Sovič 3, Tamše, L. Dobel-
šek 2, Škof 1; Špiler 8, Mak-
sič 6. Vrstni red: Celje Pivo-
varna Laško 21, Prule, Gore-
nje, Prevent 17, Rudar 12, Ter-
mo, Koper 10, Trimo 8, Or-
mož 7, Krka 4, Velika Nede-
lja 3, Inles Riko 0.
ODBOJKA
1.DL
11. krog: Šoštanj Topolši-
ca - Salonit 3:2 (22,-18,20,-
28, 12). Vrstni red: Kamnik
30, Salonit 26, Šoštanj Topol-
šica. Svit 22, Bled 18, Krka
15, Olimpija 12, Maribor 10,
Fužinar 8, Pomurje 2.
Št. 51-18. december 2003
ŠPORT
27
Gorenje med osem
Velenjski rokometaši so uspešno
zaključili jesenski del državnega
prvenstva in se kot prvi med slo-
venskimi klubi uvrstili v četrtfinale
enega od evropskih pokalov. Nji-
hov tekmec v osmini finala poka-
la pokalnih zmagovalcev je bil polj-
ski prvak Vive Kielce, ki je pristal
na igranje obeh tekem v Velenju.
Potem ko se je prvi dvoboj, odi-
gran v soboto, končal neodločeno
25:25, so igralci Gorenja v ponede-
ljek na povratni tekmi zablesteli v
vsem svojem sijaju in odlično polj-
sko moštvo premagali s 24:21. »Mar-
sikdo po porazih s Celjem in Prula-
mi ter remijih s Preventom in Kiel-
cami na prvi tekmi, ni več verjel v
nas. Vsi so nas odpisali, toda mi smo
znova dokazali, da smo najmočnej-
ši takrat, ko nam teče voda v grlo. To
zmago posvečamo trenerju Ivanu
Vajdlu, hkrati pa čestitam in se zah-
valjujem vsem soigralcem za odlič-
no predstavo,« je po tekmi nasmeja-
no razlagal kapetan Sebastjan So-
vič, ki je znova dokazal svoj repre-
zentančni potencial. Velenjčani so v
tekmo krenili precej bolj odločno
kot na prejšnjih derbijih in si prak-
tično že v prvih 10 minutah ustvarili
odločilno prednost. Na semaforju je
pisalo 5:0, gostje pa so delovali po-
vsem nemočno. Obramba Gorenja
na čelu z junakom tekme Gorazdom
Škofom, ki je obranil kar 20 strelov,
je delovala brezhibno in povsem us-
Vid Kavtičnik je zaradi izjemnega odriva in strelskih sposobnosti zanimiv mnogim
evropskim klubom.
tavila z 62 goli najboljšega strelca
prvega dela lige prvakov Karola Bie-
leckega. »Občutki so fenomenalni,
premagali smo vrhunsko ekipo, ki
je prišla v Velenje odigrati tekmi z
namenom, da se uvrsti v nadaljnje
tekmovanje. Toda tu se je močno všte-
la. Kljub vsem težavam, ki so se na-
brale - od poškodb, saj praktično ni
igralca, ki ne bi imel zdravstvenih
težav, do slabše odigranih tekem proti
konkurentom v prvenstvu - smo sto-
pili skupaj in s treznimi glavami odi-
grali maksimalno borbeno, motivi-
rano in tudi na visoki kakovostni ravni.
To je bil naš dan, bili smo nepremag-
ljivi,» je dejal vratar Škof. Poljska
ekipa, v kateri je povprečna višina
195 cm, je na trenutke delovala ne-
bogljeno. V 2. polčasu so Velenjčani
vodili že za sedem golov, vendar se
gostje niso predali. Toda vsakič, ko
so se približali, so imeli Velenjčani
odgovor. Vid Kavtičnik, ki je bil z
10 goli najboljši strelec tekme, je v
kritičnih trenutkih zadel kar petkrat
zapored, po dolgem času pa je Gore-
nje odigralo relativno mirno konč-
nico. »Mislim, da smo se nekaj nau-
čili na izgubljenih tekmah v prvens-
tvu. V finišu ni bilo pritiska, res pa
je, da smo imeli visoko prednost. V
četrfinalu si želimo... Kaj pa vem? V
bistvu nam je vseeno, s takšno igro
bi padli tudi Španci ali Nemci. Le-
tos lahko gremo celo do finala. Vse
je odvisno od nas samih. Sedaj sledi
malo počitka, potem pa že reprezen-
tančne obveznosti,« je po tekmi za-
dovoljno in optimistično razlagal
Kavtičnik. Ekipa Gorenja bo treni-
rala še do konca tedna, potem pa od-
haja na zaslužene počitnice do 5. ja-
nuarja. Žreb četrtfinala bo v pone-
deljek na Dunaju.
MITJA GAVRILOSKl
Foto: GREGOR KATIC
ŠPORTNI
^KOLEDAR
SOBOTA 20.12.
KOŠARKA
Goodyear liga, 14. krog: Pivo-
varna Laško - Budučnost (18.45).
1. SL, 13. krog: Šoštanj: Elektra
- Alpos Kemoplast (19), Polzela:
Hopsi - Triglav (20), Zagorje - Ro-
gla.
Pokal Slovenije - ženske, pol-
finale: Sežana - Merkur.
ODBOJKA
12. krog, Ljubljana: Olimpija -
Šoštanj Topolšica.
TOREK 23. 12.
KOŠARKA
Trocal liga, 14. krog, Ljubljana:
Jezica - Merkur.
Pokal Slovenije - moški, četrt-
finale, Šoštanj: Elektra - Geoplin
Slovan, Polzela: Hopsi - Pivovar-
na Laško.
NA KRATKO
Celjanke tik pod
vrhom
Celje: Mlade rokometašice Celjskih
mesnin so zaključile z letošnjimi
nastopi v 1. B ligi. V zadnjem kro-
gu so z 32:22 premagale ljubljan-
sko ekipo Inne Dolgun in so z enim
samim porazom na 2. mestu. Z os-
mimi zadetki so se izkazale Majc-
nova, Šonova in Zorkova.
JK
Konstruktor beži
Ceijankam
Celje: V 1. in 2. krogu mladin-
skega ekipnega DP v kegljanju so
bile Mariborčanke boljše od treh
celjskih ekip in so tako v prednosti
pred zadnjima dvema krogoma. Ko-
nec tedna pa se nadaljujejo kvalifi-
kacijske tekme za sestavo ženske
državne reprezentance.
JK
Pokal ceijsium
drsalcem
Ljubljana: Mladi tekmovalci celj-
skega kluba so osvojili ekipno pr-
vo mesto v pokalu Slovenije v umet-
nostnem drsanju. V skupini C je
zmagal David Kranjec, drugi je bil
Kristijan Grobelšek. Pri deklicah
je bila v tej skupini Tina Kalšek tret-
ja. Med pionirji B je zmagal Matic
Hrovat, drugi je bil Matic Gabriel,
Pina Umek pa četrta. V skupini A
je zmagala Daša Grm, druga pa je
bila Nastja Uspenska.
PŠ
Miroteksu novo
priznanje
Ljubljana: Kegljaška zveza Slove-
nije je opravila izbor najboljših za
letošnje leto. Marika Kardinar je
bila izbrana za najboljšo kegljav-
ko minulega leta. Od sedmih mož-
nih naslovov najboljših v ženski kon-
kurenci, jih je kar šest pripadlo celj-
skemu Miroteksu, razen pri mla-
dinkah posamezno. Krona vsega pa
je osvojitev naslova najboljšega klu-
ba v absolutni konkurenci moških
in ženskih ekip.
PŠ
»Uresničil sem sanjetc
V Kopru so se zbrali naši naj-
boljši bodibilderji, med njimi tudi
22-letni Celjan Gregor Privšek, ki
je med juniorji osvojil prvo mesto
in tako postal državni in medna-
rodni prvak. Svoj uspeh je potrdil
še z drugim mestom v srednji ka-
tegoriji, od 172 do 178 centimetrov.
»Občutki so nepopisni. Prvič se mi
je uresničilo, kar sem sanjal celo živ-
ljenje. Pika na i je bilo tekmovanje v
srednji kategoriji in drugo mesto v
mednarodnem merilu. Imel sem čast
nastopiti tudi v kategoriji Mister In-
ternational, kjer so se zbrali zmago-
valci posameznih kategorij,« je svo-
jih uspehov vesel Gregor. Z bodibil-
dingom se je začel ukvarjati pred dve
ma letoma, pred tem pa je 13 let tre-
niral tenis. »Brez trenerja Sebastjana
Čakša ne bi šlo, saj mi je ogromno
pomagal pri treningih in pripravah
za tekmovanje. Treningi pred tekmo
so najbolj naporni, saj potekajo vsak
dan po tri ure z utežmi, nato pa pride
na vrsto še kardio trening - kolesarje-
nje in tek,« razlaga Gregor. Način pre-
hrane je pri bodibilderjih zelo strog,
problem je predvsem v tem, ker močno
vpliva na psihološko pripravljenost.
Gregor prizna, da je bil velikokrat nez-
nosen, pred tekmovanjem se je raje
zavlekel vase. Prehrana večinoma te-
melji na beljakovinah, mesu, jajčnih
beljakih, mleku. Veliko poje zelenja-
ve, sadja in rib. Predvsem zadnja me-
seca pred tekmo mora še posebej pa-
ziti na prehrano. Predpisano ima toč-
no količino vode, beljakovin, oglji-
kovih hidratov ter maščob, ki jih uži-
je najmanj.
Gregor pravi, da je na tekmova-
njih v Sloveniji malo sodelujočih.
Obstaja le eno letno, ki je hkrati neu-
radno državno prvenstvo. Bodibil-
ding in fitnes zveza pa označuje to
tekmovanje kot mednarodno odpr-
to prvenstvo. »Sodniki v naši kate
goriji najbolj ocenjujejo asimetrijo
telesa, poudarek je na mišičnih tele-
snih zarezah,« pojasnjuje in na temo
jemanja poživil in proteinov doda-
ja: »Potrebno je strogo ločiti poživi-
la in jemanje proteinov, ker ni prav,
da se vse meče v en koš. Pri beljako-
vinskih preparatih, ki so večinoma v
prahu, gre predvsem za dodatek be-
ljakovin, to je dodatek k mesu. Be-
ljakovine, ki jih ta prah vsebuje, so
živalskega izvora. Za poživila pa je
potrebno povedati, da so to večino-
ma zadeve, ki so hormonskih izvo-
rov in so v obliki tablet. Na amater-
skih tekmovanjih, takšnih, ki so pri
nas, niso potrebna, ker stopnja raz-
voja telesa ni tako gromozanska kot
Gregor Privšek in Sebastjan Čakš
pri profesionalcih. Gre pa za razne
naravne zeliščne stimulanse, belja-
kovinske, ogljikove, vitaminske in
mineralne preparate.«
Prihodnje dni se bo bolj kot bodi-
bildingu posvetil študiju, saj konču-
je zadnji letnik ekonomije. »Žal se
nisem mogel udeležiti svetovnega pr-
venstva v Franciji, predvsem zaradi
pomanjkanja denarja in obveznosti
na fakulteti. Vseeno pa pridno treni-
ram in ohranjam kondicijo,« je za-
ključil simpatični sogovornik.
JASMINA ŽOHAR
Dobro delo atletov v Žalcu
Letos so imeli člani žalskega at-
letskega kluba 128 različnih ak-
tivnosti, v sodniškem zboru pa
deluje 34 sodnikov. Aktivna je ve-
teranska sekcija, zadovoljni pa
so tudi z delom najmlajših selek-
cij, ki so redno vadile tudi med
šolskimi počitnicami.
Trenutno vadi okoli 100 otrok iz
Žalca, ki se jim vse pogosteje pri-
družujejo tudi vrstniki iz drugih kra-
jev v Savinjski dolini. V klubu je pet
trenerjev, obstaja pa velika želja, da
bi v prihodnjih letih dobili tudi pro-
fesionalnega trenerja. Na 3. občnem
zboru po ustanovitvi AK Žalec (po-
leti 2001) so sprejeli tudi program
aktivnosti v prihodnjem letu, ko bo-
do ob 50. obletnici prvih uradnih za-
četkov atletike pri takratnem TVD
Partizan Žalec (1. januar 1954) iz-
dali jubilejni almanah. Od januarja
do decembra bodo atleti nastopili na
36 različnih tekmovanjih, AZS pa
jim je zaupala tudi organizacijo dr-
žavnega prvenstva na 10 km v kate-
gorijah za člane, mlajše člane, mla-
dince in štafete, ki bo 24. aprila na
obnovljenem štadionu v Žalcu. Or-
ganizirali bodo tudi republiško pr-
venstvo za pionirje in pionirke ter
osnovne šole. Na občnem zboru so
sicer pohvalili letošnji podpis sode-
lovanja z AD Kladivar, vendar do se-
daj zaradi neaktivnosti Celjanov kaj
dlje od podpisa niso prišli. V Žalcu
želijo sodelovati, in tudi v bodoče
bodo najboljše atlete pošiljali v Ce-
lje, vendar želijo pri tem korektno
povračilo. TONE VRABL
Št. 51-18. december 2003
28
ŠPORT
Zdaj je še prazna. Jo boste napolnili?
Obup v Leonu, v
krasotici čudež?
13. decembra zamrznjeni na -13 v Španiji - Razpad sistema v celjskem moštvu
- Kokšarov: »Če je uspelo njim, lahko tudi nam!«
Ademar je z igro navdu-
šil že v Pamploni in zmlel
Portland v DP. Blestel je 116
kilogramov težki Norvežan
Stian Vatne, kar pa očitno
ni bilo pravšnje opozorilo za
celjski tabor. V uvodu je
zmlel celjsko obrambo, sle-
dile so nenehne podaje na
črto, kjer se je imenitno zna-
šel izkušeni krožni napada-
lec Manuel Colon, povsem
se je razmahnil 22-letni Raul
Entrerrios, domači trener
Manolo Cadenas pa je s šte-
vilnimi menjavami diktiral
strašanski ritem, ki ga pi-
vovarji niso zmogli slediti.
Povsem nepričakovano je
prišlo do celjskega poloma.
Nemca,
poškodbe,
proračun...
če je bilo v prejšnjih sezo-
nah po silnih razočaranjih
možno pokazati na krivca, je
to v tem trenutku zelo težko.
Tega si mnogi seveda tudi ne
želijo. Začelo se je z drastič-
nim nižanjem klubskega pro-
računa. Trener Miro Požun je
ostal pri sicer odlični prvi po-
stavi, zrelost ostalih pa je se-
veda sporna. Da so letos pri-
dobili ogromne izkušnje, tu-
di drži. Že nekaj poškodb je
porušilo koncept, ne le v na-
padu. Kritično je postalo v
obrambi. Že Aleš Pajovič bi
pomenil steber, mimo katerega
bi se Colon stežka sprehajal.
Doslej odlično sojenje celjske-
mu klubu se je prekinilo ob
najsilnejšem španskem nale-
tu. Nemca sta bila soudeleže-
na z Ademarjevim dvigom.
Krivošljikov se je iz vratarje-
vega prostora vrnil v polje in
ujel odbito žogo, pri 12:9 je
bil izključen Renato Vugri-
nec, potem ko so ga domači
zadeli z žogo v tilnik - oviral
naj bi izvajanje prostega stre-
la s sredine. Celjani so bili v
prvem delu petkrat izključe-
ni, gostitelji enkrat. Kasneje je
bila Požunova četa razbita (za
nameček sta se poškodovala
Rutenka in Natek), posegi po
rezervistih pa niso prinesli
spremembe. Odpovedali so
zunanji napadalci - od 27 stre-
lov iz igre so jih izkoristili 9!
Rutenka 2-7, Vugrinec 5-14,
Kozlina 2-6, to je bil njihov
posamični iztržek. Leonska še-
sterica jih ni čakala na črti,
temveč agresivno posegala v
globino. Do izraza je zato pri-
šel drugi vratar Jorge Marti-
nez, ki mu resnici na ljubo ni
bilo težko zaustavljati »pljun-
kov«. Flensburg je nemudoma
utonil v pozabo, s »porcijo« je
bilo dolgo potovanje nazaj še
bolj naporno. Izjemni Eduard
Kokšarov pa je takoj izstre-
lil: »Ni časa za jokanje. Po-
membno je, da se dobro spo-
čijemo, potem pa skušamo na-
rediti nemogoče. Če je uspelo
njim, lahko tudi nam!« Zgre-
šil je le enkrat, pridobil je pet
žog. Dejan Peric je moral pred-
časno na klop. Ali so ga po-
tem tam pozabili? »Da. No,
pravzaprav ne vem,« je odvr-
nil kapetan, ki bi v končnici
morda le lahko poskrbel za
nižji zaostanek. Moštvo je poz-
dravilo občinstvo, Florjani pa
so nergali, ker zahvale njim z
igrišča ni bilo. Sledila je pred
dvorano. »Perke« je pristopil
zvestim navijačem: »Za to, kar
ste danes videli, se vam opra-
vičujem v imenu moštva. Obe-
nem se vam zahvaljujem za
podporo, ki jo bomo z vaše
strani še potrebovali. Marsi-
kaj je še pred nami. Želim vam
srečno vrnitev v domovino...«
»Razlogov
veliko,
opravičila nilcc
Potem ko je odlični tre-
ner Manolo Cadenas poti-
ho priznal, da je bilo nje-
govo moštvo blizu idealne
predstave (po učinku njego-
vih varovancev je bilo lo-
gično, zakaj se je odpove-
dal pomoči Uroša Zorma-
na), je bil Dejan Peric is-
kren in kritičen, pa tudi op-
timističen: »Razlogov za vi-
sok poraz je veliko, opra-
vičila pa niti enega. Manj-
kala sta disciplina in homo-
genost, sicer nujni sprem-
ljevalki v kolektivnih špor-
tih. Žalosten sem, ker smo
prišli v tako neugoden po-
ložaj. Tudi ko smo zmago-
vali, smo storili veliko na-
pak, a se na njih nismo ni-
česar naučili. Sledi naša ve-
lika obveznost v nedeljo.
Odigrati moramo na vso
moč. O razliki ne bi govo-
ril. A če nam steče, je tudi
čudež možen. Upanje umi-
ra zadnje!« Analize se je lotil
tudi Renato Vugrinec: »Na-
še napake se ponavljajo za-
radi nediscipline in tudi
igralskega neznanja. Nale-
teli smo na razpoloženega
tekmeca, ki je odigral vr-
hunsko. Zmaga mora osta-
ti v Celju. Lahko se nam po-
nudi priložnost še za kaj
več. Oni so nas ugnali za 13,
žoga je okrogla, zakaj ne bi
tudi mi njih? Tudi pri njih
lahko pride do poškodb ...«
Sodila bosta Poljaka Baum
in Goralczyk. Gremo, na-
ši!
DEAN ŠUSTER
Foto: DIARIO DE LEON
GREGOR KATlČ
Miiadin Kozlina se je tnidil v obrambi, desno pa sta junak tekme Entrerrios
in nerazpoloženi Vugrinec.
Manuel Colon je bil stoodstoten pri sedmih poskusih s črte.
Preostali izidi prvih tekem: Ciudad Real - Chambery
36:28, Flensburg - Kolding 34:29, Winterthur - Zagreb
32:29, Barcelona - Fotex 33:29, Skjern - Magdeburg 30:25,
Szeged - Montpellier 29:22, Prule 67 - Lemgo 28:28.
Florjani so prespali v is-
tem hotelu kot celjsko
moštvo, a so po uvodnem
glasnem pozdravu kasne-
je upoštevali red in mir. V
centru mesta pa so skupaj
s tremi kurenti v petek po-
noči uprizorili pravo vese-
lico, ki so jo z radovedni-
mi očmi in odobravanjem
pospremili meščani Leona.
Prva tekma
osmine finala
LP
Ademar Leon
-Celje
Pivovarna
Laško 38:25
(17:11)
LEON - Mestna športna
dvorana, gledalcev 5000,
sodnika Frank-Lemme in
Bernd Ullrich (Nemčija),
delegat Fritz Rudin (Švica).
CPL: Peric (12 obramb),
Lorger (1); Rutenka 2, Vu-
grinec 7 (2), Oštir, Bilbija,
Kozlina 2, Bajram, Milosav-
ljevič 2, Gorenšek 1, Štruc
1, Natek 1, Brumen 2, Kok-
šarov 7. Trener Miro Požun.
ADEMAR: Hvidt (5), Mar-
tinez (13); Vatne 3, Čuruvi-
ja, Perales 1, Juanin 4, Co-
lon 7, Entrerrios 10, Hec-
tor 1, Kjelling2 (1), Krivoš-
ljikov 1, Metličič 3, Pren-
des 2, Garcia 4 (2). Trener
Manuel Cadenas.
Izključitve: Ademar 4
min., CPL 14 min.
Sedemmetrovke: Ade-
mar 3 (3), CPL 3 (2).
Bistveni potek rezultata:
2:0, 2:1, 3:1, 3:2, 8:2, 10:7,
12:7, 13:10, 17:10, 17:11;
19:11, 22:14, 24:15, 24:17,
26:19, 29:19, 32:24, 35:24,
38:25.
Pogumni domači novi-
nar Miguel Alonso, ki je
edini kritik trenerja Cade-
nasa, je bil še toliko bolj
vesel, saj je športnik leta v
regiji postal njegov brat Al-
berto, kolesar.
Povratna tekma se bo v ne-
deljo začela ob 16.30. Vstop-
nice bodo brezplačno deli-
h v soboto med 12. in 15.
uro ter v nedeljo od opold-
neva naprej.

»Postavili
so nas v
icotff
Kot da je slutil, kaj se v
tej sezoni še lahko zgodi, je
trener Celja Pivovarne Laš-
ko Miro Požun vselej odga-
njal evforijo, ki se je pojav-
ljala po sijajnih predstavah
proti Flensburgu v skupini
F lige prvakov. Še dodatno
je opozarjal, da sta želja in
realiteta kar precej vsaka k
sebi. Ko ga je na cedilu pu-
stilo nekaj izkušenih igral-
cev, njihovo zdravje in sre-
ča, je v Leonu takole začel:
»Odgovora za polom ni-
mam. Želja po zmagi je bila
velika, a nismo bili »pravi« ne
v obrambi ne v napadu. Nas-
protniki so nas že od prve mi-
nute postavili v kot. RazUka
se je višala, prišlo je do nekaj
nepričakovanih izključitev,
poškodb. Odgovora nismo
imeli. Opozarjal sem že prej,
da imamo ogromne težave, ko
prva postava ne funkcionira
ustrezno. Nosilci niso bili raz-
položeni. Malce smo se prib-
ližali, a je sledila utrujenost.
Natek in Oštir sta bila »out«,
Vugrinec je bil izčrpan, saj je
bil vseskozi na parketu, Ru-
tenka se je sicer na lastno že-
ljo vrnil na igrišče, a ga je ovi-
rala poškodba. Za mladega
Štruca je bila to pretežka tek-
ma, saj se je komaj vrnil po
poškodbi v moštvo.«
Ademar?
Začeli so z nepričakovano
postavo. Nisem še videl, da bi
Vahie igral na levem zunanjem.
Imajo 14 vrhunskih igralcev,
še dva sta ostala na tribuni. Po-
časi so nas mleli in dokončno
dotolkli. Igrali so fantastično
v obrambi in zlahka zadevali
v protinapadih.
Potrebno se bo oddolžiti
v novi dvorani in zmagati.
Ali še kaj več?
O tem »še kaj več« je težko
razmišljati v trenutku, ko do-
biš takšno porcijo. Rutenka
in Natek komaj hodita. Naš
cilj mora biti zmaga. Kakšna
naj bi bila, je težko in tudi
nepošteno govoriti. Vem, da
se bo sedaj vsul plaz očitkov
na igralce in najbrž tudi na-
me. Ne smemo pa pozabiti,
kakšne cilje smo imeli pred
sezono. Morda smo zakora-
kali celo predaleč v tem tek-
movanju. Enkrat se nam lah-
ko zalomi. In to se je zgodi-
lo, kajti nismo bili optimal-
ni. Moramo razmišljati o okre-
pitvah. Naši evropski tekme-
ci imajo na vsakem mestu dva
vrhunska igralca.
DEAN ŠUSTER
St. 51-18. december 2003
(INFORMACIJE
29
GAME OVER NAVDUŠIL OBISKOVALCE INTERSPARA
»Veseli december«
se je z miklavže-
vanjem v Intersparu
šele začel, nadaljuje pa se
seveda še bolj pestro. Minuli
teden so v osrednjem prostoru
zapeli Mark, Stefanio in Denis,
člani skupine Game oven Mladi
fantje so sicer najbolj razvneli
najstnice, četudi so tudi ostali
zadržali korak in jim z veseljem
prisluhnili. »S hčere sva svoje
nakupovanje v prijetno okrašenem
Intersparu  zaključili  z  mini
koncertom mlade skupine,« je
dobre volje povedala ena izmed
obiskovalk, »in moram priznati, da
sem navdušena skoraj tako kot
moja hči, ki je prava oboževalka
skupine Game over in je komaj
čakala njihov obisk.«
Št. 51 - 18. december 2003
30
KRONIKA
V smrt z nakladalcem
v tednu dni že druga delovna nesreča v kamnolomih na Celjskem - Preiskava še traja, tuja krivda izključena
Medtem ko inšpektorji
ministrstva za okolje in
prostor še vedno preiskujejo
natančen vzrok tragične
delovne nesreče v kamno-
lomu v Teru nad Mozirjem,
ki se je zgodila prejšnji po-
nedeljek, bodo morali sesta-
viti še eno poročilo. Tokrat
o smrtni nesreči v kamno-
lomu Žusem.
Policijsko poročilo nava-
ja, da je do nesreče prišlo v
torek ob 9.30, ko je 55-letni
delavec vozil delovni stroj -
nakladač po strmi makadam-
ski poti, tik ob robu kamno-
loma. Po približno devetnaj-
stih metrih vožnje navkreber
naj bi se ustavil, ker naj bi
želel odložiti tovor. Takrat
naj bi nenadoma delovni stroj
začel drseti po klancu navz-
dol, nakar je zapeljal s poti
in se začel še prevračati po
pobočju. 55-letnik naj bi pa-
del iz kabine stroja med pre-
vračanjem in se pri tem tako
hudo poškodoval, da je na
umrl na kraju nesreče.
S kamnolomom v Žusmu
že več let upravlja podjetje
Trik iz Celja, ki za varnost pri
delu skrbi po predpisanih nor-
Kamnolom v Žusmu do nadaljnjega ne bo obratoval, pravijo upravljavci.
mativih. Do zdaj ne pomnijo
nesreče, ki bi se zgodila na
delovišču. Tudi sami čakajo
na uradno poročilo o nesre-
či, ki bo dalo podatke, kaj na-
tančno se je zgodilo, do na-
daljnjega pa kamnolom ne bo
obratoval. V ponedeljek se je
v Žusem pripeljal tudi rudar-
ski inšpektor iz Ljubljane, ki
si je ogledal kraj nesreče in
začel s preiskavo. Kot so še
sporočili z inšpektorata, ima
Kamnolom Žusem »... pri-
dobljeno koncesijo in je pod
periodičnim nadzorom rudar-
ske inšpekcije«, ki izvaja tu-
di redne preglede. Do zdaj ne-
pravilnosti niso ugotovili. Vo-
zilo, ki ga je upravljal pone-
srečeni, je bilo pregledano in
ustrezno za delo. Na celjski
policijski upravi so poveda-
li, da so tujo krivdo izključi-
li, zato bodo na celjsko okrož-
no državno tožilstvo poslali
le poročilo o nesreči.
Iveka so
poznali vsi
Kot smo izvedeli, gre za Iva-
na Arzenška iz Dola pri Šmar-
ju, dolgoletnega delavca na
kamnolomu, ki mu tovrstno
delo še zdaleč ni bilo tuje. To-
da nesreča ne izbira, prav ta-
ko izkušen delavec je življe-
nje izgubil pretekli teden v
kamnolomu v Teru nad Ljub-
nim. Iveka, kot so ga klicali
prijatelji in znanci, so v Loki
pri Žusmu poznali skorajda
vsi. Vsak dan je pred začet-
kom dela v tamkajšnji gostil-
ni spil kavico, se kdaj pa kdaj
pomenil tudi v bližnji trgovi-
ni, na pošti pa ga delavka do-
bro pozna kot prijaznega mo-
žakarja, ki se je rad pogovar-
jal in svojo srečo tu in tam
preizkusil z nakupom srečke.
Čeprav poUcija pravi, da je
Ivek imel 55 let, pa so nam
nekateri povedali, da je imel
deset let manj. In ker usoda
udari vedno tja, kamor ne bi
smela, je bilo tudi tokrat ena-
ko. Ivek se je namreč poro-
čil spomladi in se z ženo iz
Dola preselil v Šentjur. Brez
očeta pa je ostal komaj
osemmesečni otrok. Dva dni
pred nesrečo naj bi bil Ivek
doma pri starših. Znal naj
bi vse postoriti in ob tem po-
vedati, da staršem, ki imata
že čez sedemdeset let in sta
bolj šibkega zdravja, rad pri-
skoči na pomoč. Usodnega
torka naj bi se v službo od-
pravil ob pol sedmih zjutraj,
ne da bi vedel, da se k star-
šem, s katerimi se je dobro
razumel, in k svoji družini
nikoli več ne bo vrnil. Da se
je Ivek ponesrečil, so star-
šem povedali policisti, oče-
tove prve besede ob novici,
da je izgubil ljubljenega si-
na, so bile: »Jezus, zdaj ga
pa ne bo več domov ...« Iva-
na Arzenška bodo na zadnjo
pot pospremili jutri na šent-
jurskem pokopališču.
SIMONA ŠOLINIČ
Foto: ALEKS ŠTERN
Truplo v
Savinji
v torek je skupina mimoi-
dočih v strugi Savinje pod mo-
stom pri Razvojem centru
opazila moško truplo. Poli-
cisti še vedno niso končali s
preiskavo, saj ugotavljajo
vzrok smrti. Obdukcija pa bo
pokazala, ali so bili na truplu
morebiti tudi znaki nasilja.
Kot smo neuradno izvedeli,
naj bi imel pokojnik poško-
dovane prste na roki. Polici-
ja je dan po najdbi trupla sta-
rejšega moškega o njem iska-
la morebitne informacije jav-
nosti, saj identiteta še ni bila
znana. Včeraj pa se je na po-
liciji oglasil sin pokojnega in
z identifikacijo potrdil, da gre
za 66-letnega E. H. iz Celja.
SŠ, foto: GREGOR KATIC
Trčil v
drevo
zaradi
mamil?
Včeraj zjutraj se je na cesti
Štore-Šentjur zgodila promet-
na nesreča, ki pa se je k sreči
po prvih podatkih končala le
z lažjimi poškodbami vozni-
ka. 20-letni voznik osebnega
avtomobila, ki je vozil proti
Štoram, je v bližini gasilske-
ga doma v Prožinski vasi med
vožnjo izgubil oblast nad vo-
zilom, zapeljal s ceste, trčil v
drevo, se z vozilom obrnil,
nakar ga je odbilo nazaj na
cesto. Policisti so ugotovili,
da je vozil brez veljavnega voz-
niškega dovoljenja. Zaradi su-
ma, da je vozil pod vplivom
mamil, pa so zanj odredili tudi
strokovni pregled.
SŠ, foto: AŠ
Tožilec želi
novo mnenje
Vodja Okrožnega državnega tožilstva v
Celju Ivan Žaberl je predlagal izdelavo
neodvisnega mnenja v zvezi s potekom
zdravljenja Jasne Pungeršek
Vodja Okrožnega državnega tožilstva v Celju Ivan
Žaberl je preiskovalnemu sodniku Okrajnega sodišča
v Celju v petek podal predlog za izdelavo dodatnega
izvedenskega mnenja strokovnjaka medicinske stro-
ke v zvezi z zdravljenjem Jasne Pungeršek, ki je zara-
di malignega melanoma umrla sredi oktobra letos.
Kot je povedal Ivan Žaberl, je glavni razlog za zahtevo
po izdelavi izvedenskega mnenja dejstvo, da je Jasna Pun-
geršek na rezultate analize tkiva, ki so jo opravili na pato-
logiji celjske bolnišnice, čakala kar 5 mesecev. »Zanima-
jo nas predvsem dodatna pojasnila v zvezi s tem, ali je
dolgo čakanje na izvid vplivalo razvoj bolezni oziroma
na smrt Jasne Pungeršek,« je povedal Žaberl in dodal, da
izsledki, do katerih je pred tremi tedni prišla interna stro-
kovna komisija celjske bolnišnice, za tožilstvo niso vero-
dostojni. Po mnenju članov omenjene komisije je zdrav-
ljenje Jasne Pungeršek potekalo pravilno, bolezen pa naj
bi se enako razvijala tudi v primeru, če bi bila sicer nedo-
pustno dolgotrajna analiza tkiva v celjski bolnišnici izde-
lana prej.
Po besedah Ivana Žaberla na tožilstvu pričakujejo, da
bo izdelava neodvisnega izvedenskega mnenja v zvezi s
potekom zdravljenja pokojne Jasne Pungeršek trajala od
dva do tri mesece. Na podlagi novega mnenja se bodo na
tožilstvu odločili, ali bodo nadaljevali s kazenskim pre-
gonom zdravnikov, odgovornih za to, da je Jasna Punger-
šek kar pet mesecev čakala na izvid analize tkiva, sodni
izvedenec pa bo ugotavljal tudi, ali dolgo čakanje na iz-
vid res ni vplivalo na tragični izid bolezni pri Jasni Pun-
geršek, kot so zatrdili člani interne strokovne komisije v
celjski bolnišnici.
ALMA M. SEDLAR
1^ MODRI TELEFON
Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko
pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581,
vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri
telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi
po telefonu 42-25-190.
Št. 51-18. december 2003
KRONIKA
31
Hisa s pomočjo
dobrih ljudi
Ljudje Šketovim pomagajo, kolikor lahko - Neverjetno velik odziv iz vse Slovenije
Pred dobrim mesecem
smo pisali o tragičnem do-
godku, ki je Sveto Emo nad
Podčetrtkom zavil v žalost.
Takrat je požar do tal uni-
čil hišo družine Šket in vzel
komaj 17-mesečno hčer, se-
stro in vnukinjo Leo.
Štirideset gasilcev iz oko-
liških gasilskih društev se je
borilo s požarom, toda uso-
da je hotela drugače. Kljub
njihovi izjemni požrtvoval-
nosd je bilo za malo Leo pre-
pozno. Nanjo in še na dva
otroka je tisti dan, kot že to-
likokrat dotlej, pazila njiho-
va babica. Med opravki v hi-
ši je nenadoma opazila, da
so otroci, ki so bili vedno raz-
posajeni, nenavadno tiho. Od-
prla je vrata sobe, v kateri so
se igrali, in v njej zagledala
le gost, črn dim.
Še vedno lahko denarne
prispevke za pomoč Šketo-
vim nakažete na številko
transakcijskega računa pri
Banki Celje 06381 -
0939056187, s pripisom »za
družino Šket, Sv. Ema 34«.
Dobrodošla je vsakršna po-
moč, zato lahko pokličete
tudi številko 031 303 953.
Pognala se je v sobo, otrok
ni vidda. »Tipala sem, kje so
otroci ... Kričala sem in jih
klicala po imenu. Slišala sem,
kako so tekali po sobi in jo-
kali. Zgrabila sem Aljaža in
Karin in ju potegnila ven ...«
nam je pred mesecem dni v
solzah pripovedovala Matil-
da, ki se je zatem, ne da bi
razmišljala, da žrtvuje svoje
življenje, pognala še enkrat
Male Lee ni več.
v sobo, se plazila po tleh in
tipala, kje je Lea. Toda ni je
našla. Našli sojo gasilci. Mr-
tvo.
Da je zgodba Šketovih še
bolj žalostna, smo takrat za-
pisah, pričajo boleči spomi-
ni na dogodke pred leti, ko
je Matildini hčeri na Hrvaš-
kem eksplozija ročne bom-
be že vzela dva majhna otro-
ka, letos avgusta pa ji je umrl
še oče in Matildin mož, 59-
letni Jože Šket.
Hiša stoji, Lee
ni
v Sveto Emo smo se znova
odpravili v ponedeljek. Nova
hiša na pobočju, v neposred-
ni bližini cerkvice, že stoji. Toč-
no na mestu, kjer je 28. okto-
bra zazijalo črno pogorišče.
Zidovi nemo pričajo o tra-*
gediji, a hkrati o novem ob-
dobju. Matilda je v pogovo-
ru z nami večkrat ponovila,
da takšne pomoči od ljudi ni
pričakovala. »Hvaležna sem
vsem, ne morem našteti vseh,
ki so nam priskočili na po-
moč z denarjem, materialom,
ki ga potrebujemo za grad-
njo hiše, z delom in s topli-
mi besedami,« nam je pove-
dala. Želja, da bi lahko en-
krat spet zaživela na svojem,
se ji utegne uresničiti že do
prihodnje velike noči. Takrat
naj bi bila hiša namreč pri-
pravljena za vselitev, Matil-
da pa bo do takrat živela v
hišici, ki so ji jo za bivanje
odstopih sosedje. Pred dne-
vi so v novo hišo vgradili ok-
na, na električno napeljavo
bo treba še počakati. Toda
glede na to, s kakšno vnemo
pomagajo pri gradnji Šketo-
vi znanci in prostovoljci, ne
bo treba čakati dolgo.
»Ko bi vedeli, kako so fantje
pridni. Na Miklavžev petek
so se pripeljali iz Postojne in
nam prekrili streho,« nam je
razlagala Matilda, »pri grad-
nji nam pomagajo vsi: sosed-
je, znanci, sorodniki. Vsak,
ki ima le malo časa, se ogla-
si in poprime za kakšno de-
lo. Zadnjič so delali v dežju
in po temi pod reflektorji...«
nato jo je prefliagal jok, »sa-
mo naše Lee ni več ...«
Šketove kličejo ljudje iz vse
Slovenije: »Iz Prekmurja, No-
vega mesta, Ljubljane... Pra-
vijo, naj pridemo po stvari,
ki jih potrebujemo. Pošilja-
jo nam tudi pisma. Dobili
smo phnski štedilnik, pomi-
valno korito, kavč ... Veste,
te stvari so rabljene, toda vsake
od njih sem vesela, bolj kot
če bi bile nove. Še kako prav
nam bodo prišle! Ne morem
verjeti, da so ljudje priprav-
ljeni toUko pomagati ...«
Hiša ne bi stala, če ne bi bilo dobrih ljudi, ki so pomagali.
V pogovoru nam je Ma-
tilda omenila, da je na tem
mestu pred več leti hiša že
zgorela. Za silo so zgradili
drugo, a je enaka usoda do-
letela tudi to. Matildinih de-
vet otrok se je takrat odlo-
čilo, da bodo hišo obnovi-
li, nato pa so jo konec ok-
tobra uničili ognjeni zub-
lji. In ravno otroci so Ma-
tildi v veliko oporo.
Matilda, zaposlena v Ter-
rnah Olimia, se bo v nasled-
njih dneh po bolniškem sta-
ležu in dopustu vrnila v služ-
bo, kjer so ji pomagali tudi
finančno. Vodstvo in sodelav-
ci. Nekatera podjetja so Ške-
tovim priskočila na pomoč z
denarnimi boni, ljudje pa naj-
več s stvarmi, oblekami in
obutvijo. S pomočjo Območ-
nega združenja Rdečega kri-
ža Šmarje pri Jelšah so pri Ban-
ki Celje odprii poseben tran-
sakcij ski račun za zbiranje fi-
nančnih sredstev za pomoč pri
obnovi hiše. Na računu se je
doslej nabralo nekaj več kot
754 tisoč tolarjev. Matilda je
hvaležna za vsak tolar.
SIMONA ŠOLINIČ
foto: ALEKS ŠTERN
Umrl 20-ietiiik
v ponedeljek zgodaj zjutraj se je izven Podplata na cesti
Celje-Rogaška Slatina zgodila tragična prometna nesreča.
20-letni voznik je na sicer posipani, a zasneženi cesti pre-
hiteval avtobus. Med prehitevanjem naj bi izgubil oblast
nad vozilom, začel bočno drseti po nasprotnem voznem
pasu in trčil v 36-letno voznico osebnega avtomobila, ki je
v tistem trenutku pripeljala nasproti. V silovitem bočnem
trčenju je 20-letnik dobil tako hude poškodbe, da je ka-
sneje umri. To je že 27 smrtna žrtev letos na Celjskem,
lani je v enakem obdobju umrlo 43 ljudi. SŠ
Varna snežna radost
Smučarji precenjujejo svoje znanje - Med ponesrečenci
na snegu vse več otrok
Lani se je na smučiščih na
Celjskem zgodilo 261 nez-
god, kar je 17 odstotkov več
kot leto prej. Večina nesreč
se je zgodila na Rogli, ne-
kaj pa tudi na manjših smu-
čiščih na območju Logarske
doline in Žalca. V petih pri-
merih so policisti povzroči-
telje ovadili, enkrat so na
okrožno državno tožilstvo
poslaU le poročilo, deset oseb
pa se bo moralo zagovarja-
ti pri sodniku za prekrške.
»Kar nekaj poškodb je bilo
takšnih, ko so se smučarji
poškodovali sami pri padcu
in ni bilo znakov prekrškov
oziroma kaznivih dejanj,« do-
dajajo v Uradu uniformirane
policije PU Celje, »ob nezgo-
dah na smučiščih je bilo tudi
pet nesreč z motornimi san-
mi, vse na območju Pohorja.
Šlo je le za gmotno škodo,
kljub temu pa smo izdali dve
obvestili o prekršku in dva pla-
čilna naloga.« Policisti so bi-
U na smučiščih prisotni tudi
s preventivno akcijo Varna
smuka, sodelovali pa so tudi
z učitelji šol smučanja. Poli-
cisti pravijo, da prihaja do ne-
sreč na snegu največkrat za-
radi smučarjev, ki svoje zna-
nje precenjujejo, povečuje pa
se tudi število otrok in mla-
doletnikov, ki so udeleženi v
nesrečah. Poleg ustrezne smu-
čarske opreme in zimske
opreme vozil ter upoštevanja
FIS-ovih pravil pri smučanju,
opozarjajo smučarje tudi na
varovanje osebnih stvari. La-
ni so, denimo, zaznali 79 kaz-
nivih dejanj, največ tatvin.
Nov Zakon o varnosti na
smučiščih je začel veljati 1.
decembra. »Med drugim na
novo ureja zagotavljanje re-
da na smučiščih, in sicer so
upravljavci dolžni na smučiš-
čih zagotoviti tak red, da je
omogočeno varno smučanje.
Neposredni nadzor nad var-
nostjo in spoštovanjem reda
na smučišču oziroma nad rav-
nanjem smučarjev in drugih
oseb na smučišču izvajajo nad-
zorniki smučišč, poleg njih
pa izvaja nadzorovanje posa-
meznih določb zakona tudi
policija,« pravijo na policiji.
Nadzorniki morajo imeti vid-
ne označbe in službeno izkaz-
nico. Ob tem, da izrekajo na-
vodila in opozorila, imajo pra-
vico tudi ugotoviti identiteto
kršitelja ter zanj izdad plačilni
nalog. SŠ
Tudi letos bo na Rogli po-
licijska informacijska pi-
sarna, in sicer pri zgornji
postaji sedežnice Planja,
kjer prodajajo tudi smučar-
ske karte.
Podjetje NT&RC d.o.o.
Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-
založniško, radijsko
in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov:
Prešernova 19, 3000 Celje,
telefon (03)42 25 190,
fax: (03) 54 41 032,
Novi tednik izhaja vsak četrtek.
Ta številka je bila natisnjena v
15.436 izvodih.
Cena izvoda je 350 tolarjev
Naročnine: Majda Klanšek
Mesečna naročnina je 1.200
tolarjev. Za tujino je letna
naročnina 28.800 tolarjev.
Številka transakcijskega računa:
06000-0026781320.
Nenaročenih rokopisov
in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko
središče. Dunajska 5,
direktor: Ivo Oman.
Novi tednik sodi med proizvode,
za katere se plačuje 8,5% davek
na dodano vrednost.
Odgovorna urednica:
Tatjana Cvim
Urednik fotografije:
Gregor Katic
Tehnični urednik:
Franjo Bogadi
Računalniški prelom:
Igor Šarlah
Oblikovanje: Minja Bajagič
E-mail uredništva:
tednik@nt-rc.si; E-mail tehnične-
ga uredništva
tehnika.tednik@nt-rc.si
Odgovorna urednica:
Nataša Leskovšek
Telefon studia
(za oddaje v živo):
(03) 49 00 880,
(03) 49 00 881
E-mail: radio@nt-rc.si
Marjela Agrež, Milena
Brečko-Poklič, Simona
Brglez, Janja Intihar, Brane
Jeranko, Špela Oset, Mateja
Podjed, Urška Seljšnik,
Branko Stamejčič,*lvana
Stamejčič, Simona Šolinič,
Dean Šuster, Tone Vrabl
Opravlja trženje oglasnega
prostora v Novem tedniku in
Radiu Celje ter nudi ostale
agencijske storitve.
Vodja Agencije: Vesna Lejič
Organizacijski vodja:
Franček Pungerčič
Propaganda: Vojko Grabar,
Zlatko Bobinac,
Petra Vovk,
Viktor Klenovšek
Telefon: (03) 42 25 190
fax: (03) 54 41 032,
(03) 54 43 511
Sprejem oglasov po elektronski
pošti: agencija@nt-rc.si
KRIZNI CENTER ZA MLADE
Telefon 493-05-30
DRUŠTVO REGIONALNA
VARNA HIŠA
Telefon 492-63-56
MATERINSKI DOM
Telefon 492-40-42
DRUŠTVO OZARA CEUE
pomoč ljudem s težavami v
duševnem zdravju; Krekov trg 3,
Celje, tel.: 03 492 57 50.
CENTER ZA POMOC NA
DOMU
Telefon 03 427-95-26 ali 03
427-95-28
ŠENT CELEIA
Slovensko združenje
za duševno zdravje - pomoč pn
socialni in psihološki rehabilita-
ciji oseb z duševnimi motnjami
Krekov trg 3, Celje
Telefon 03 548-49-74
Št. 51-18. december 2003
32
NASVETI
Brez simbola
ženskosti, pa
vendar...
Rak dojk v Sloveniji letno prizadene skoraj tisoč
žensk
Od leta 1985 je oktober
svetovni mesec boja proti
raku na dojkah, najpogo-
stejši obliki raka pri žen-
skah. Skorajda vsak izmed
nas pozna kakšen primer
raka v svoji okolici, pa ven-
dar se možnosti, da smo na-
slednji lahko že mi, prema-
lo zavedamo. Pravočasno
odkrita zatrdlina lahko
ženski prikrajša marsika-
tero bolečino in celo rešuje
življenje.
Po statističnih izračunih ga
do svojega 75. leta dobi vsa-
ka osemnajsta Slovenka, vsa-
ki dve minuti in pol ga od-
krijejo pri eni Evropejki, vsa-
kih sedem minut ena zaradi
njega umre ... Rak na dojki
žensk ne prizadene le tele-
sno, pač pa, skoraj še v večji
meri, čustveno. »V trenutku,
ko sem izvedela, da mi bodo
odstranili dojko, me je pri-
jelo, da bi vpila, kričala, jo-
kala ... pograbila vse nedrč-
ke in jih vrgla v smeti,« pravi
Jelka sedaj, dve leti po ope-
raciji. Sprva se je z izgubo le
stežka sprijaznila. Najhuje je
bilo takrat, ko je čakala na
Mojca Senčar, predsednica Euro-
pe Donne, ki je tudi sama preživela
raka na dojki.
potrditev diagnoze, najbolj
mučnih štirinajst dni. Nasled-
nja kriza, ki jo je zopet poti-
snila na dno, je bila mesece
po operaciji, takrat, ko je do-
bila protezo za dojko.
Pot Z vzponi in
padci
Pri tej bolezni so vzponi in
padci. Ko že misliš, da si se
pobral, da si zopet na zeleni
veji, te kakšna manjša stvar
spravi iz tira. »Že čakanje v hod-
nikih onkološke klinike je lah-
ko dober razlog, da domov ne
prideš ravno optimističen,« po-
jasnjuje Jelka. Vzpon je lah-
ko, če drugim razkriješ svojo
stisko, če ti ob strani stoji dru-
žina, pomagajo pa tudi vzpod-
budne besede žensk, ki so naj-
večje krize že prebrodile. Ena
takšnih je Mojca Senčar, pred-
sednica Europe Donne, evrop-
ske zveze za boj proti raku dojk.
Čeprav je za sabo imela sedem-
najst let dela na onkološki kli-
niki, je pri enainštiridesetih le-
tih zaradi raka izgubila doj-
ko. »Izkušnje gor ali dol, ob
postavljeni diagnozi se mi je v
hipu zamajal svet,« prizna Moj-
ca, »ženske imamo dojke za
svoj ponos in izgubo zelo tež-
ko prebolimo, težje kot izgu-
bo maternice, čeprav potem
nismo nič manj ženske.« Priz-
nava pa tudi, da si pred tem ni
redno pregledovala dojk.
Diagnoza
enaica za vse
Zgodnje odkritje raka lah-
ko veliko pripomore k učin-
kovitemu zdravljenju in pre-
živetju. Tudi odstranitev cele
dojke ni vedno nujno potreb-
na, s tem pa je ženskam pri-
hranjena marsikatera čustve-
na bolečina. Ravno zato je šir-
jenje informacij in obvešča-
nje o tej bolezni toliko po-
membnejše. Zakaj pravzaprav
rak nastane, tudi zdravniki ne
vedo natančno. A nekaj de-
javnikov, ki povečajo mož-
nost, da človek zboli, vseeno
je. Najpogosteje ga odkrijejo
pri bolnicah po petdesetem
letu starosti, trikrat pogoste-
je zbolijo tiste, katerih bliž-
nje sorodnice so ga že imele,
vendar pa ti dejavniki niso ne-
kaj, po čemer bi se ravnali.
Najmlajša bolnica Mojce Sen-
čar je imela komaj štirinajst
let, celo moški niso izvzeti.
Z mamografijo je možno
maligno stanje opaziti že pri
velikosti 0,3 milimetra, ven-
dar je čakalna doba za pre-
glede zelo dolga. V Zdravs-
tvenem domu Celje, kjer
opravljajo preventivne pre-
glede za ženske, starejše od
50 let in mlajše rizične sku-
pine, so povedali, da so ter-
mini zasedeni tri mesece
vnaprej. Razlog je po bese-
dah dr. Mladena Malinar-
ja v tem, da v Zdravstvenem
domu za opravljanje ma-
mografije še niso dobili kon-
cesije, zato uspejo dnevno
namesto 22 pregledov opra-
viti zgolj 6. Drug, še vedno
dovolj dober način odkriva-
nja malignega stanja, je ul-
trazvočni pregled, termini
zanj pa so zasedeni dober
mesec vnaprej.
Še pogosteje kot vprašanje,
od kod bolezen, se bolnicam
zastavlja bolj osebno vpraša-
nje zakaj ravno jaz. »Vendar s
tem razkopavanjem po sebi,
s temi vprašanji, na katere
pravzaprav ni odgovora, ne
smeš pretiravati,« meni Jelka.
Situacijo, v kateri se je znaš-
la, izkoristi drugače. »Neka-
tere stvari vidijo le oči, ki so
jokale. Opaziš stvari, za ka-
tere prej nisi imel časa, na pri-
mer ptice, ko zaljubljene se-
dijo na vrhu krošnje. Kar pa
je še pomembneje - opaziš,
da nekateri problemi to sploh
niso več, izginejo. Svet je še
vedno lep, celo smejiš se še
lahko in nenazadnje oblečeš
svileno bluzo, če želiš.«
ROZMARl PETEK
Foto: Arhiv Europe Donne
Aerobna vadba
že pred našim štetjem so
stari Egipčani znali tipati
pulz. Na papirus so zapi-
sali: »Tipaj pulz in spoznal
boš, kaj ti srce sporoča, kak-
šno je tvoje mišljenje, kak-
šna so tvoja čustva!« Red-
na vadba, zlasti načrtna,
omogoča izboljšanje delo-
vanja srca in ožilja, pljuč
in skeletnega mišičja.
Z vidika zdravja in za varno
ukvarjanje s športom so po-
membne tiste športne aktivno-
sti, ki vključujejo zmerne in
ponavljajoče se ritmične de-
javnosti velikih mišičnih sku-
pin trupa in udov. Le te pripo-
morejo k učinkovitejši pora-
bi kisika v telesu ter k delova-
nju srčno žilnega sistema, med
drugim pa tudi k porabi od-
večnega vnosa hranil v telo. Po-
leg tega lahko odigra preven-
tivno vlogo v številnih vsakod-
nevnih stresnih situacijah, ki
jih treniran človek prenaša do-
sti lažje kot netreniran. V prvi
vrsti imajo prednost vse šport-
ne dejavnosti, ki se nahajajo z
vidika energijskih procesov v
mejah aerobne aktivnosti. Ae-
robna aktivnost pa je tiste vr-
ste obremenitev, pri kateri za
delovanje vseh energijskih pro-
cesov v organizmu zadošča le
kisik. Če bi imeli priložnost
meriti sleherno dogajanje v na-
šem telesu, ki se razvije pri fi-
zični obremenitvi, bi odkrili
široko paleto zanimivih fizio-
loških procesov (poraba kisi-
ka, koncentracijo laktata v kr-
vi, razmerje med kisikom in
ogljikovim dioksidom v krvi
med naporom, EKG med na-
porom ...). To pa si lahko pri-
vošči le malokdo. V fitnes cen-
trih imamo možnost posred-
no spremljati odziv organiz-
ma na napor. Gre za monitor-
je srčnega utripa, ki so sestav-
ljeni iz oddajnika, ki si ga pri-
trdimo na telo z elastičnim tra-
kom v višini srca, in sprejem-
nika, ki se nahaja v računal-
niško vodenih kardio trenažer-
jih. Z določeno mero razume-
vanja fizioloških procesov in
zakonitosti napora dokaj za-
nesljivo spremljamo dogaja-
nje v telesu, ki je posledica
športne vadbe. S podatki, ki
jih dobimo, načrtujemo obre-
menitve in čas trajanja glede
na intenzivnost vadbe.
Naslednjič: določitev PSU
min in FSU max
NM
Vadba za starejše se v Top-
Fitu imenuje Senior klub,
je pravilni odgovor na vpra-
šanje prejšnjega tedna. Na-
grajenka Renata Krajnc iz
Šentjurja bo prejela ktipon
za tedensko brezplačno vad-
bo aerobike, Majda Tašner
iz Celja pa kupon za 14-
dnevno brezplačno vadbo
Senior klub ali Fit-nosečni-
ca. Kupone za vadbo bosta
nagrajenki prejeli po pošti.
Nagradno vprašanje:
Ali v Top-Fitu poteka organizirana strokovno vodena
vadba za bodoče mamice?
Kupon nalepite na dopisnico in jo pošljite na Novi ted-
nik, Prešernova 19, 3000 Celje. Med pravilnimi rešitvami
bomo izžrebali dva nagrajenca: dobitnika kupona za teden-
sko brezplačno vadbo aerobike in kupona za 14-dnevno brez-
plačno vadbo Senior klub ali Fit-nosečnica v Top-Fitu, cen-
tru za zdravje in rekreacijo na Ipavčevi 22 v Celju.
POGLEJMO V PRIHODNOST
Piše: METKA
OBRUL - ZOYA
Šifra: »iWIACA -
TACA«
Zdravje vam peša že nekaj
časa. Upam, da ste ukrepali
in se posvetovali z zdravni-
kom. Tega nikar ne zanema-
rite.
Odločitev v zvezi z igrami
na srečo prepuščam vam. Za-
res velikega dobitka ne bo,
je pa možnost za kakšen
manjši dobitek, če se boste
odločili za to.
Težave v vašem zakonu so
resne. Sprašujete, kako v pri-
hodnje? Žal ne morem po-
vedati nič vzpodbudnega. Po-
skusite se pogovoriti z mo-
žem in najti rešitev. Še ved-
no imate možnost zaživeti no-
vo, boljše življenje. Odloči-
ti pa se morate sami. Sreč-
no!
Šifra:
»PRELOMNICA«
Večja sprememba na čustve-
nem področju vsekakor bo,
vendar morate tudi vi razmi-
sliti o tem, kaj želite, kaj pri-
čakujete in na kaj ste priprav-
ljeni. Predvsem pa morate opu-
stiti pretekle zamere in prete-
kle vzorce. Moški, s katerim
boste irneli možnost zaživeti.
bo malo mlajši od vas. Zveza,
ki se vam obeta, bo trdna, trajna
in zanimiva. Za vas to res lah-
ko predstavlja prelomnico, ker
boste imeli možnost zaživeti
drugače. Partner bo strasten in
čustven, pa tudi malo svoje-
glav. Vsekakor bo zanimivo.
Uživajte!
Zoya bo v naslednjih številkah Novega tednika odgo-
varjala na vaša vprašanja, ki jih zastavite čim bolj
natanačno z opisom vaših trenutnih razmer. Na ku-
pon napišite šifro, pod katero boste lahko prebrali od-
govor in ga priložite. Svoja vprašanja pošljite na na-
slov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripi-
som »Zoya«.
St. 51 -18. december 2003
Bomo najeli
mojstra?
Ko se lotevate izdelave spletne strani, morate najprej vedeti, zakaj in kaj želite imeti na njej
Izbira izdelovalca spletne strani in strež-
nika, na katerem bo podjetje postavilo splet-
no stran, ni nikoli lahka, če seveda vsega
ne bomo opravili sami. Ker pa se večini manj-
ših in srednjih podjetij ter organizacij pra-
viloma ne izplača postavljati lastnega in-
ternetnega strežnika in zaposlovati stro-
kovnjake, ki bi vse skupaj tudi servisirali,
je »naredi sam« opcija bolj v domeni ko-
njičkarjev oziroma tistih, ki spletne stra-
ni naredijo v lastno zabavo, te strani pa
niso namenjene poslovni uporabi.
Pribhžno tako kot tudi hiše ah vodovodne
napeljave ne postavljamo sami, tako tudi splet-
nih strani, ki bi naj predstavljale resno de-
javnost, praviloma ne programiramo v last-
ni režiji, razen če zadevo seveda zelo dobro
poznamo. Velik problem spletnih strani je
namreč v tem, da se precej podjetij in orga-
nizacij ne zaveda, da njihove spletne strani
pravzaprav pomenijo več kot zgolj vizitko
na Internetu. Spletne strani so najprej ogle-
dalo podjetja ali organizacije in njegova javna
podoba. Pretirano varčevanje pri spletnih
straneh lahko dejansko doseže prav naspro-
ten učinek od želenega. Kakšno mnenje si
bodo obiskovalci ustvarili o podjetju, če ima
amatersko in površno narejeno spletno stran,
ki je za polno mero postavljena še na kak-
šnem brezplačnem strežniku, na katerem se
ob vsakem prikazu strani pojavi še nadležna
reklama v na novo odprtem brskalniku? O
samem načrtovanju spletnih strani bomo go-
vorili kdaj drugič, tudi o tem, kako se zade-
ve pravilno lotiti in ob tem držati stroške
trdno na vajetih, tokrat pa govorimo zgolj o
temeljni odločitvi, kdaj vpreči strokovnja-
ke, kdaj je strošek upravičen in kdaj ni.
Vsekakor si vsaka spletna stran, ki ni zgolj
predstavitvena in ni namenjena zasebni upo-
rabi, zasluži gostovanje na takšnem strežni-
ku, ki bo nalogo opravljal profesionalno,
spletne strani pa ne bodo dajale vtisa, da je
podjetje v hudih finančnih težavah in si ne
more privoščid stroška nekaj tisočakov me-
sečno za gostovanje na ustreznem in kvali-
tetnem servisu. Veliko podjetij naredi tudi
napako, ko izdelavo spletne strani zaupa kak-
šnemu nadobudnemu mladincu, ki v pro-
stem času rad malce pošari po računalniku.
Seveda bi bilo nesmiselno, če bi kakšno pro-
stovoljno, neprofitno društvo ali športni klub
zapravila ogromne zneske za izdelavo splet-
nih strani. V takšnih primerih je lahko tudi
enostavna in poceni rešitev koristna in učin-
kovita, vsekakor pa si tega ne more privoš-
čiti podjetje, ki želi, da bi ga ljudje jemaU
resno.
Pred odločitvijo mora naročnik dobro pre-
misliti, kaj sploh želi doseči s spletno stra-
njo. Teh je namreč več tipov, od preprostih
predstavitvenih do spletno-trženjskih, pa ko-
munikacijskih in drugih, v dejanski upora-
bi pa se- te vloge pogosto prepletajo in do-
polnjujejo. Seveda ne kar vsepovprek in z
vseh vetrov. Tudi želja po tem, da bi spletna
stran opravljala kar največ funkcij, lahko pri-
pelje do popolnoma neuporabnih rezulta-
tov. Zato ob koncu zapisa zgolj droben nas-
vet vsem podjetnikom, ki razmišljajo o po-
stavitvi spletnih strani, a niso strokovnjaki
na tem področju: najprej pri sebi odgovori-
te na vprašanje »Zakaj?«, nato pa še na »Kaj?«.
Odgovor, da zato, ker ima to konkurenca in
da naj bo spletna stran takšna kot pri njej, je
napačen. Vse ostalo pa bo dalo jasnejšo sli-
ko želja in potreb. Nato pa se obrnite na
mojstra, ki bo poskrbel še za odgovor na
vprašanje »Kako?«.
VASJA OCVIRK
vasja@slowwwenia.com
noifičke
Program za
izigravanje zaščite
Norveški programer, ki je pred ča-
som razvil izjemno priljubljeno orod-
je za razbitje zaščitne tehnologije pred
kopiranjem DVD-jev, je tokrat svojo po-
zornost usmeril proti glasbeni trgovini
iTunes podjetja Apple Computer. Na
svojih spletnih straneh je predstavil pro-
gram z imenom QTFairUse, ki služi kot
prikaz tega, kako izigrati tehnologijo
preprečevanja kopiranja glasbenih da-
totek, ki jih uporabniki kupijo na tem
srevisu. Program zaenkrat še ni name-
njen tehnološkim novincem, saj v svo-
ji sedanji obliki zahteva izvajanje šte-
vilnih zapletenih korakov, hkrati pa ne
ustvari delujoče glasbene datoteke, ki
bi jo bilo moč predvajati takoj.
Ustaviti nadležne
oglase
Microsoft je napovedal, da bo prihodnje
leto v svoj spletni brskalnik Internet Ex-
plorer kot del nadgradnje operacijske-
ga sistema Windows XP vključil mož-
nost blokiranja oglasov, ki odpirajo no-
va okna spletnega brskalnika. Podobna
orodja že nekaj časa ponujajo tudi dru-
ga podjetja, toda zaradi prevlade tega
brskalnika med uporabniki bo šele na-
povedana poteza nadležnim oglasom za-
dala usodni udarec. Nekateri oglaševal-
ci, ki se bojijo, da bodo na ta način iz-
gubili svoje najbolj učinkovito oglaše-
valsko orodje, zato že poskušajo razviti
metode, s katerimi bi onemogočili blo-
kiranje oglasov. Omenjene oglase so za-
čeli uporabljati predvsem zato, ker so
ekonomični in kar 13-krat bolj učinko-
viti kot oglasi, ki se prikazujejo na splet-
nih straneh. Večina uporabnikov, ki jih
takšno oglaševanje moti, pa bo novosti
najbrž zelo vesela.
ComdeK - majhne
ribe v manjšem
ribniku
Kljub temu, da je bil obisk priredi-
tve Comdex še nižji od že tako zniža-
nih napovedi in kljub temu, da je obse-
gala le del nekdanjih razstavnih povr-
šin, so organizatorji novi Comdex oz-
načih za uspeh in napovedali še uspe-
šnejše prihodnje teto. Kljub zadovoljs-
tvu in optimizmu organizatorjev pa je
bila letošnja prireditev le senca nekda-
nje slave. Microsoft se je sicer predsta-
vil na obsežnem prostoru, toda razen
velikana na prireditvi ni bilo prisotnih
prav veliko bolj znanih podjetij. Pre-
vladovali so predvsem mednarodni pa-
viljoni, skupni nastopi držav kot sta Ko-
reja in Tajvan ter tematska področja,
ki so pokrivala teme kot sta varnost in
spletne storitve.
Spletni terorizem
kot fantomska
grožnja
Kljub nekaterim digitalnim napadom
na svetovnem spletu ostaja spletni tero-
rizem pojav, ki se po mnenju nekaterih
strokovnjakov za varnost sploh še ni po-
javil. Cilj terorizma je po njihovem mne-
nju namreč spremeniti družbo z upora-
bo sile ali nasilja, zaradi katerega se po-
javi strah. Spletni terorizem tako v tej
luči ne obstaja in predstavlja samo teo-
retično, ne pa dejanske grožnje. Kljub
nekaterim napadom, ki so imeli tudi fi-
zične posledice, kot je bil primer Vite-
ka Bodena, ki je v reko v avstralskem
mestu Maroochydore izpustil milijon
litrov odplak, za kar je bil obsojen na
dve leti zapora, pa jih ni mogoče opisati
kot teroristična dejanja. Strokovnjaki za
varnost tako opozarjajo, naj ne bomo
več prestrašeni zaradi takšnih groženj,
saj je bolje pozornost usmeriti k lastni
zaščiti, z odpravo šibkih točk, za katere
vemo, da obstajajo ter z zaščito pred de-
jansko možnimi napadi.
UROŠ GRUBER
uros.gruber@sir-mag.com
Registracija domene
Prisotnost na Internetu ni več modna
muha, temveč je postala pravzaprav nuja
za vsa podjetja. Pri vzpostavitvi delova-
nja spletne strani je registracija domene
eno izmed ključnih opravil, ki jih mora
opraviti podjetje, saj bo z izbiro imena
določilo svoj stalni spletni naslov. Ker
lahko domena znatno pripomore k po-
večanemu obisku in lažji spletni prepoz-
navnosti, je priporočljivo, da je ime do-
mene sestavljeno samo iz imena podjet-
ja oz. pomembne blagovne znamke, ob
tem pa je pomembno tudi to, da je ime
domene razumljivo ter lahko zapomlji-
vo. Zakaj?
Primerjajte tri spletne naslove: www.geo-
cities. com/inSl/podjetje/, vuiviv.podjetje.pcs-
rs.si ter iviviv.podjetje.si. Razlika je več kot
očitna.
Podjetja se lahko odločijo za registraci-
jo domene .si, ki je brezplačna ali pa za
registracijo .com, .org., .net, .info in os-
talih komercialnih domen, katerih cena
se giblje od 5.000 SIT dalje za obdobje
enega leta. V Sloveniji lahko zaprosimo
za registracijo lastne domene le pri ARNES-
u, ki je že od leta 1992 pooblaščeni regi-
ster, pri katerem lahko poslovni subjekti s
sedežem v Sloveniji registrirajo domeno
oblike podjetje.si. Registracija domene je
brezplačna, predstavlja pa zgolj admini-
strativni postopek, s katerim se organiza-
ciji dodeli pravica do uporabe določene
domene. Upravičenci, ki so vpisani v sod-
ni register, morajo formularju za registra-
cijo (dostopen je na naslovu www.arnes.si/
domene/registracija.html, kjer so tudi po-
drobna navodila v zvezi z registracijo do-
mene) priložiti tudi kopijo izpisa iz sod-
nega registra, iz katerega je razvidno nji-
hovo registrirano ime.
Registracija domene, ki je enaka blagovni
oz. storitveni znamki, je v Sloveniji mo-
goča od jeseni 2001. Pogoj je, da je znam-
ka registrirana za območje Slovenije in da
je imetnik znamke poslovni subjekt s se-
dežem v Sloveniji. Uporaba imena že raz-
širjene blagovne znamke povečuje verjet-
nost, da bodo uporabniki uporabih že ob-
stoječe znanje o njej in tako direktno do-
stopali do njene spletne strani. Povedano
drugače: naslova spletne strani Sony ver-
jetno ne bomo iskali preko iskalnika tem-
več bomo v naš brskalnik direktno vtipka-
li naslov www.sony.com. Glede na to, da
pripada slovenskim podjetjem končnica
.si, bomo denimo Mercator našli na na-
slovu www.mercator.si.
Za razliko od .si domen, ki so dostopne
samo poslovnim subjektom in še nekate-
rim izjemam, pa so komercialne domene
(.com, .org, .net ...) dostopne prav vsem.
Če želite registrirati tovrstno domeno, je
najbolje da odsrfate do enega izmed pod-
jetij, ki se ukvarjajo z registracijo domen
(npr. na naslov www.inetia.com). Najprej
morate seveda preveriti, če je ime, ki ga
želite registrirati sploh še prosto. Če dobi-
te pozitiven odgovor, je najbolje, da do-
meno takoj registrirate, kajti za domene
na prostem trgu velja tisto znano pravilo:
»Kdor prej pride, prej melje«.
RADOŠ SKRT
rados@nasvet.com
Prve evropske domene (.eu) priča-
kujemo v začetku prihodnjega leta,
predvidena cena 2-letne registracije
pa naj bi znašala 100 EUR.
Arnes - registracija
domen
http://www.arnes.si/
domene/
Navodila in vsi potrebni dokumenti
za registracijo domene.si.
Netififork Solutions
http://
wwwjietworksolutions.4»nV
Eden izmed najbolj znanih tujih ser-
visov za registracijo mednarodnih do-
men (.com, .org, .net ...). Mednarodne
domene lahko že nekaj časa registrira-
mo tudi pri nas. Poglejte ponudbo slo-
venskih registratorjev v domačih iskal-
nikih in imenikih (Najdi, Slowwwenia,
Matkurja
Webmonkey
http://webmonkey.com/
Stran za razvijalce spletnih strani. Ve-
liko informacij z vseh področij, ki za-
devajo izdelavo spletnih strani.
VtflPO " Domain
IViames
http://
ecommerce.wipo.int/
domains/
Vse pomembnejše informacije o med-
narodnih domenah.
Št. 51-18. december 2003
35
Odpira se!
Obetata se kar dva velika koprodukcijska projekta
Nikogaršnja zemlja je bi-
la dober pokazatelj stvari,
ki se lahko zgodijo filmu,
ki ima za sabo več produ-
centov v več državah. Me-
šani denar potegne za sa-
bo distribucijo v več drža-
vah, lažji dostop do festi-
valov, pa po možnosti še
kakšno zares veliko med-
narodno nagrado, ki zno-
va prispeva svoje h gleda-
nosti filma.
Prvi faktor je seveda film,
ki je po vsebini in izvedbi do-
volj univerzalen, da ga lah-
ko sprejmeta Evropa in svet.
Daniš Tanovič je svoj pris-
pevek gledanja srbsko bosan-
ske vojne dobro unovčil. (In
recimo dobil povabilo za sne-
manje 11. septembra, kola-
ža enajstih velikih svetovnih
avtorjev.) Toda nečesa film-
ska Slovenija do danes ni sto-
rila. Čeprav je pristopila v Eu-
rimage in Medioplus, ni iz-
koristila možnosti, ki jih oba
evropska sklada ponujata.
Dunja Klemene in Danijel
Hočevar sta namigovala na
možnosti o tem že med 6.
FSF v Celju, potrjeni novici
pa sta ugledali dan praktič-
no naenkrat, v decembru.
Prvi projekt pripada stu-
diu Maj Dunje Klemene in
Casablanca Igorja Pedička,
konj, na katerega stavita, pa
je celovečerni film Dobro uš-
timani mrtveci režiserja in
scenarista Benjamina FUipo-
viča. Projekt je finančno pod-
prl Filmski sklad Republike
Slovenije, poleg mednarod-
ne ekipe sodelujejo tudi med-
narodni koproducenti: itali-
janski Sintra Film, francoski
Cinemark, Fond Sud iz Pari-
za, Hubert Bals Fond iz Rot-
terdama, Flash iz Sarajeva,
Filmski sklad BiH ter Tele-
vizija BiH. Filipovič je širši,
javnosti znan po prvencu
Praznik v Sarajevu ter Top
Listi Nadrealistov. Snemanje
se bo predvidoma začelo mar-
ca 2004 v študijih Viba Fil-
ma, nadaljevalo pa se bo v
Sarajevu. Zgodba filma na
kratko: kaj povezuje agilne-
ga privatnika Ruždijo Kuču-
ka, mladega brezposelnega
Rijada, Srečka Piplico, ki
skuša zgraditi Dieslov avion,
pa Envero ter Braca Hodži-
ča, korumpiranega ministra
ter podcenjenega zdravnika,
ki živita svoje že dolgo časa
nazaj uničeno življenje? Isti
oder - in konec, kakršen ča-
ka nas vse: smrt.
Naveza Danijela Hoče-
varja je evropski sklad Me-
dla Plus, režiser je Damjan
Kozole, filmu pa je naslov
Temna stran zemlje. Medla
plus, ki podpira razvoj avdio-
vizualnih projektov, vsee-
vropsko distribucijo, filmske
festivale in izobraževanje na
področju avdiovizualnih me-
dijev, je zanj odobrila 40.000
evrov. Po sporočilih produ-
centa gre za izredno zahte-
ven koprodukcijski projekt.
Film Nikogaršnja zemlja je uspel tudi zaradi sodelovanja različnih
producentov v več državah.
za katerega so priprave že ste-
kle, še bolj intenzivne pa se
bodo odvijale celotno pri-
hodnje leto. Pri njegovi rea-
lizaciji je v načrtu sodelova-
nje koproducentov več držav,
snemanje pa je predvideno v
letu 2005. Kozoletov film go-
vori o Oksani, 24-letni Ukra-
jinki, ki v želji po boljšem
življenju in zaslužku naivno
pade v roke trgovcem z žen-
skami - proda jo kar njen fant.
Prisilijo jo v prostitucijo in
tako se začne njena kalvari-
ja po Balkanu ... Damjan Ko-
zole ima tudi sicer izvrstno
pozicijo za nadaljevanje do-
bre mednarodne režiserske
kariere. Njegovi Rezervni
deli so pravkar bili sprejeti v
redno distribucijo kar petnaj-
stih evropskih držav - vklju-
čujoč ItaHjo, Nemčijo in Ve-
liko Britanijo - nekateri to-
vrstni dogovori pa se še obe-
tajo ...
PETER ZUPANC
Bilo je nekoč
v Mehiki
Piše: PETER ZUPANC
»Kaj si želiš od življe-
nja?«, pravi ona. El mariac-
hi oziroma Antonio Ban-
deras pomisli in nato spre-
govori: »Svobodo.« Salma
Hayek se nasmehne: »Pre-
prosto.« Njegove ustnice se
skrčijo v nehotenem ugo-
voru: »Ne.« Tole je dialoš-
ki konec filma Bilo je ne-
koč v Mehiki in do precej-
šne mere povzema »revo-
lucidnarno« rdečo nit ce-
lote. Biti svoboden od spo-
minov; biti svoboden od
strasti; biti svoboden od
maščevanja; biti svoboden
od ljudi, ki so si
vzeli v roke pra-
vico do odloča-
nja o življenju ve-
čine. »Včasih sem
se loteval izmeč-
kov. Zdaj vem,
da moram začeti
na vrhu,« pravi El
mariachi. In nato: kitara v
roke, mitraljez v kitaro, pod
pazduho pa Enrique Igle-
sias, Mickey Rourke, Wil-
lem Dafoe, pa za gurmane
CIA / revolveraški Johny
Depp, ki zna streljati tudi
na slepo. Akcija.
Zveni dobro. Na trenu-
tek tudi zgleda dobro. Pre-
more temperament, za-
vestno in lepo odmerjeno
dozo skuliranosti, premo-
re šarm vrste »ni mi mar
za umetnost, delam svojo
stvar«. Cilj filma je biti gle-
dljiv zabavljač, ki si niti
ne žeh več kot polovične
ocene. Režiser in scenarist
Robert Rodriguez mu pra-
vi flick, s čemer mu daje
značaj nečesa trenutnega,
nepretencioznega; monta-
ži pa reče »chop«, seklja-
nje, s čimer se očitno odre-
ka tankočutnosti. (Stavka
sta zanalašč rahlo ironič-
na.) Toda glavna težava fil-
ma je prav v pretenciozno-
sti na napačnih koncih in
krajih.
V Bilo je nekoč v Mehiki
je nabutanih za cel
Gordijev vozel
različnih karak-
terjev in zapletov,
ki nazadnje (ka-
rakterji) v naj-
boljšem primeru
služijo temu, da
gledajo grdo in da
(dogajanja) podaljšajo mi-
nutažo, Rodriguez pa se jih,
ko jih ima dovolj, reši na
ta način, da... jih odseka.
Chop chop. Rdeča nit ob
takšnih trenutkih pa tudi
sekvencah kakšnih sanjskih
ali resničnih preganjanj ob-
visi v zraku in nato zabing-
Ija navzdol. V prazno. To
je podobna »napaka«, ki se
je Rodriguezu dogajala tu-
di, recimo, pri Malih vo-
hunih. Namesto da bi iz fil-
ma že vnaprej izsekal ne-
potrebne okrase in dodelal
osnovne temelje, ga napolni
z vsem, kar mu pade na pa-
met, nato pa se v njemu last-
ni domišljiji izgubi - vča-
sih tudi skupaj z gledalcem.
In pusti občutek, da je niz-
ki cilj le izgovor za leno-
bo.
PETER ZUPANC
Tedenski pregled od ponedeljka do nedelje (8.12. do 14.12.)
Gledališče lutk in
ta neverjetni ritem
besed
Lutke (The Dolls, Japonska)
Režija: Takeshi Kitano
Igrajo: Miho Kanno, Hidetoshi Nishijima
Takeshi Kitano se je v Celju letos predstavil z otroškim
Kikujirom - ki je Kitano v najbolj blagi verziji. V Lutkah se
mož, ki se je rad poigraval s svetom jakuz in ki je v svojih
filmih prelival veliko krvi, poigrava s poetiko japonskega
gledališča, pri tem pa še vedno povzroči kar nekaj groze.
Omnibus treh zgodb: Povezan z dolgim rdečim trakom
mlad par tava naokrog in išče nekaj, kar je nekoč tragično
izgubil. Ostareli kriminalec se skrivnostno vrne v park, kjer
se je nekoč srečeval s svojim - zdaj že davno izgubljenim -
dekletom. Pop zvezdnica z izmaličenim obrazom se sooči z
neverjetno predanostjo svojega največjega oboževalca.
Ciklus: o veri in religiji
Apostol (The apostle, ZDA)
Režija: Robert Duvall
Vloge: Robert Duvall, Farrah Favvcett, Miranda Richard-
son, Billy Bob Thornton
»Ali verjameš?« Pravzaprav za Sonnyja to vprašanje ne
obstaja. Bolj pomembno je tole: »Kaj boš storil s svojo ve-
ro?« Robert Duvall na igralskem in režiserskem tronu: člo-
vek, ki se je za potrebe filma prelevil v gorečega pridigarja.
Zvezdniška zasedba ter veren vpogled v kotičke krajev, na-
vad in ljudi, ki so ponavadi neraziskani in ki jih film le
stežka (resnicoljubno) spravi na piano.
Vsebina: Sonny je patološko obseden, religiji zavezan
pridigar, čigar zakon z Jessie je že od nekdaj v razsulu. Ko
Sonny izve, da ga bo žena zapustila z mlajšim moškim,
prekrši peto zapoved in z baseballskim kijem ljubimca spravi
v komo, sam pa pobegne od doma. Nastani se nekje v pode-
želski Ameriki in znova začne s pridiganjem ...
Št. 51-18. december 2003
36
NASVETI
KAJ BI DANES KUHALI
Okraski iz testa
Piše: MAJDA KLANŠEK
Doma lahko pripravimo
imenitne okraske za jelko,
ki jih otroci brez škode tudi
pohrustajo. Lahko pa je ka-
teri od predlogov ideja za do-
mače izvirno darilo.
Čokoladni
makroni
Za približno 70 kosov po-
trebujemo: 4 mmerLJake, 50
g sladkorja, naribano lupini-
co pol limone, 200 g zmletih
mandeljnov, 250 g surove
marcipanove zmesi, žlico ru-
ma, 100 g čokoladne glazu-
re, 50 g sesekljanih pistacij,
50 g srebrnih kroglic, za pe-
kač pergamentni papir
Pekač obložimo s perga-
mentnim papirjem. Pečico
razgrejemo na 190 stopinj. Ru-
menjake penasto vmešamo s
sladkorjem in z limonino lu-
pinico. Mandeljne, marcipan
in rum pognetemo skupaj z
zmesjo rumenjakov in testo
nadevamo v brizgalno vreč-
ko z zvezdastim nastavkom.
Zmes za makrone nabrizga-
mo na pergamentni papir in
oblikujemo enako velike
venčke. Pečemo jih na sred-
nji višini 10-15 minut. Perga-
mentni papir lahko navlaži-
mo, ga potegnemo z venčkov.
venčke pa zložimo na rešet-
ko, da se ohladijo. Čokolad-
no glazuro razpustimo v vod-
ni kopeli, nato pa z njo pre-
vlečemo venčke. V še mehko
glazuro pritisnemo pistacije
in srebrne kroglice. Pecivo pu-
stimo na rešetki, da se glazu-
ra dodobra posuši.
Oicrasid za
jelko
Za 30 kosov potrebujemo:
150 g zmletega sladkorja, 3
beljake, jedilne barve po že-
lji, srebrne biserčke, pisane
bonbončke, za pekač alufoli-
jo.
Z alufolijo obložimo enega
ali dva pekača. Pečico vklju-
čimo na 100 stopinj. Sladkor-
ni prah presejemo. Iz beljakov
stepemo trd sneg. Medtem ko
ga stepamo, počasi vsipamo
vanj sladkorni prah. Stepeni
sneg razdelimo v več skledic
in ga v vsaki pobarvamo z dru-
gačno jedilno barvo. Sneg iz
posameznih skodelic dajemo
v brizgalno vrečko z zvezda-
stim nastavkom in posajamo
na alufolijo različne oblike. Pa-
zimo, da ima vsaka luknjico,
skozi katero napeljemo vrvi-
co za obešenje. Poljubčke okra-
simo s srebrnimi kroglicami
in drugimi bonbončki.
Poljubčke sušimo v pečici
na srednji višini 2 do 3 ure.
Vratca pečice naj bodo toli-
ko priprta, da vtaknemo med-
nje ročaj kuhalnice. Vlaga mo-
ra najti pot na prosto.
Medenjakova
družina
Za dvoje staršev - 40 cm in
4 otroke - 20 cm potrebuje-
mo: 200 g surovega masla,
350 g medu, 250 g sladkorja,
dišave za medenjake, 15 g ka-
kava v prahu, 1200 g moke,
zavojček pecilnega praška,
ščep soli, 2 jajci, 2 beljaka,
375 g zmletega sladkorja, 100
g čokoladne glazure, nekaj
olupljenih mandeljnov, pista
cij, rozin, citronata, kandird
nih češenj, za pekač suroii
maslo. 1
Namastimo pekač ali dva. Su.
rovo maslo, med, sladkor, di
Save za medenjake in kakai
zmešamo ter segrevamo pri šib-
ki temperaturi, dokler se slad-
kor ne stopi. Ohladimo. Moko
in pecihii prašek presejemo v
skledo, dodamo sol, jajci in me^
deno tekočino ter zamesimo v
gladko testo. Pokrijemo ga in
pustimo na sobni temperaturi
počivati čez noč. Iz lepenke
izrežemo šablone za like. Pe-
čico segrejemo na 200 stopinj.
Testo razvaljamo pol cm de-
belo, izrežemo iz njega like in
jih pečemo na srednji višini 12
do 15 minut. Še tople vzame-
mo s pekača. Beljaka trdo ste-
pemo s presejanim sladkornim
prahom in okrasimo like.   |
Št. 51 - 18. december 2003
NASVETI
37
Silvestrska
modna bleščavost
Pripravila: VLASTA
CAH ŽEROVNIK
S tako hitrimi koraki kot
letos zadnja noč v letu že
dolgo ni prihajala. Ali pa
se nam to zaradi vse bolj
divjega in stresnega vsak-
dana le zdi? Kakorkoli že,
čisto skrajni čas je začeti
razmišljati o novi silvestr-
ski obleki. Še posebej, če
ste se odločili skok v leto
2004 dočakati v slovesnej-
šem okolju kot običajno.
Bo dolga večerna toaleta
preveč za vaš okus ali pre-
hud zalogaj za vašo decem-
brsko izsušeno denarnico?
Odlična rešitev je tudi krat-
ka oziroma do kolen sega-
joča obleka, ki jo boste lah-
ko z veseljem nosile še ob
kakšni drugi slovesni prilož-
nosti.
Ste torej za malo večerno,
njega dni imenovano tudi
cocktail obleko? Naj vam v
morebitno pomoč natrosimo
nekaj rafiniranih, nostalgič-
nih, atraktivnih in zapelji-
vih idej iz zakladnice letoš-
nje mode.
Prve tri večerne modne za-
povedi se glasijo: naj se bleš-^
či, valovi in boža ... Kožo,
kajpada. Nežna, kot dih tan-
ka, a odločno svetlikajoča se
tkanina, položena v umetel-
ne draperije kot pri oblači-
lih grških Artemid oziroma
Kariatid, je pravi trendovski
izlet v zgodovino mode. Pre-
lepe so tudi obleke tubaste-
ga kroja v charleston stilu,
nadgrajene z božajočimi per-
natimi obrobami, svilenimi
resicami ali asimetričnimi
volani. Večplastno volanasto
valovanje lahko tvori tudi
temperamentne obleke v sti-
lu španskih plesalk flamen-
ka.
Imate raje staro, dobro,
preverjeno črnino? Poleg
zlato, srebrno in bakreno
bleščečih se večernih oblek,
strastne rdeče in deviško be-
le, je seveda črna še vedno
modna primadona. Tudi čip-
ka in bleščeče bordure, pa
rokavice-komolčniki ji še
vedno delajo družbo, pa mre-
žaste nogavice, z bleščečimi
vezeninami okrašene torbi-
ce, pa ... Pa dovolimo tokrat
slikam, da preglasijo bese-
de ... Do prihodnjič, ko bo-
mo slovesno oblekli še nje-
ga!
Št. 51-18. december 2003
38
RADIO
Aljoša od A do Ž
Radijski tehnik Aljoša Bončina je na Ra-
dio Celje prišel pred dobrimi 12 leti. Da bi
izbiral glasbo za program; povabila pa ga
je mama njegovega osnovnošolskega so-
šolca Dana, Mateja Podjed. Aljoša je, kot
mnogo drugih, ki jih je radijski medij zas-
vojil, na radiu tudi ostal. Z dušo in srcem.
In s številnimi urami, žrtvovanimi za to,
da bi bil radijski program kakovosten in
prijeten poslušalcem.
Kmalu zatem, ko je nekaj mesecev izbi-
ral glasbo (»Takrat smo pisali še na pisalni
stroj!«), se je, elektrotehnik po poklicu, za-
čel uvajati v delo za mešalno mizo. »Največ
me je naučil zdaj že upokojeni tonski teh-
nik Janez Klanšek, veliko pa tudi Bojan Pi-
šek in Mitja Tatarevič, ki sta takrat opravila
večino prenosov s terena.« Zlati časi Radia
Celje so bili to, in Aljoša se je podpisal pod
nešteto sobotnih večernih programov sku-
paj s priznano radijsko voditeljico Majo Šu-
me]. Sledila je doba računalnikov in Aljoša
je bil tisti, ki je med prvimi začel raziskova-
ti nikoli končano področje sveta virtualne
resničnosti.
Leta 1996 je sprejel nov izziv in odšel na
Dolenjsko, kjer je pet let delal na Radiu Max.
»Delal sem skoraj vse,, vmes pa sem, da bi
ohranil stike z Radiem Celje, v Celju še ved-
no izbiral glasbo in občasno delal tudi kot
tehnik na programu ...« Pred dobrima dve-
ma letoma se je, tudi zaradi družine, ki si jo
je ustvaril v Celju, vrnil v domače mesto, in
s tem na Radio Celje. »Še naprej sem izbiral
glasbo, prevzel pa sem tudi celotno produk-
cijo; snemanje reklam in jinglov za radijski
program.« Po njegovem je za dobro radij-
sko reklamo najboljše, če je plod skupnega
dela. »Če je ideja vrhunska, bo vrhunski tu-
di izdelek v celoti.« In ker je do sebe zelo
zahteven, z delom ni zadovoljen kar tako.
Veliko noči je že minilo, ko je ob njegovem
računalniku gorela luč; pa četudi je šla vsa
noč za snemanje ene same radijske rekla-
me! »Šele, ko sem z narejenim zadovoljen
sam, lahko pričakujem, da bodo tudi dru-
gi.«
Njegova pridnost in vztrajnost se zdita mar-
sikomu nenavadni. A le tistim, ki ne razu-
mejo, da Aljoši ni težko delati dneve in noči
predvsem zato, ker ga plemeniti in bogati že
možnost, da se lahko ukvarja z različnimi
področji dela. In ker se mu zdi škoda, da
svojega bogatega znanja ne bi uporabil v do-
bro Radia Celje. Radia, ki mu je popolnoma
predan.
Da je glasba, delo z zgoščenkami, »mik-
sanje« glasbe ih teksta ter vse, kar sodi zra-
ven, neločljiv del osebnega in poklicnega živ-
ljenja, potrjuje tudi njegov nočni življenje-
pis. Običajne žure je že zdavnaj zamenjal za
vrtenje glasbe v slovidh pubih in lokalih.
Vrti glasbo, ki jo posluša sam, ob tem pa
vselej vklopi tudi skoraj nezmotljivi radar
za želje poslušalcev.
In kakšen glasbeni okus ima? »Lahko bi
rekel, da sem preživel že vsa glasbena ob-
dobja,« se nasmehne in pove, da zadnje ča-
se, odkar je v novi vlogi na radiu, podrobne-
je spoznava tudi narodno zabavno glasbo.
In čeprav bo, če bo le v njegovi moči, ustre-
gel skoraj vsaki glasbeni želji, njegova ušesa
najbolj razveseljujejo nepozabne glasbene
legende. Užival bo jutri, na koncertu Dorda
Balaševiča. Razneži se, ko posluša Dire Straits
ali Coldplay. Za najbolj nepozaben koncert
v njegovem življenju pa so poskrbeli člani
zasedbe Pink Floyd.
ALMA M. SEDLAR
Foto: NATAŠA MULLER
Veliko poslušalcev zanima, kdo so us-
tvarjalci radijskega programa, kdo se skri-
va za mikrofonom in mešalno mizo, kaj
ti ljudje počnejo v zasebnem življenju in
kako izgledajo. Delček te radovednosti vam
bomo potešili v naši rubriki z naslovom
Radio Celje - osebno, v kateri bomo v na-
slednjih mesecih predstavili vse radijske
moderatorje, tonske tehnike, novinarje in
ostale sodelavce Radia Celje. Tokrat vam
predstavljamo Aljošo Bončino, ki na Ra-
diu Celje opravlja delo tonskega tehnika,
izbira glasbo, skrbi za produkcijo reklam
in spotov, hkrati pa je tudi vodja tehnične
službe.
VlE PRESLIŠITE NA RADIU CELJE
NEDEUA, 21. DECEMBRA, OB 16.30: ŠPORTNI PRENOS
Želja: vsaj zmagati
Upanje za preboj Celja Pivovarne Laško v četrtfinale lige prvakov je najbrž ostalo v
Leonu, po porazu s 13 goli razlike. Povratna tekma osmine finala s Španci se bo v Celju
začela ob 16.30, dogodke iz nove dvorane pa vam bo opisoval reporter Dean Šuster.
TOREK, 23. DECEMBRA, OB 18.00: NI VSE ZAFRKANCIJA, JE ŠE ZNANJE
Prva finalna oddaja kviza
2. septembra smo začeli z našim kvizom Ni vse zafrkancija, je še znanje. V torek se bodo
v njej pomerili vsi zmagovalci dosedanjih šestnajstih oddaj. Tudi vprašanja bodo sestavlje-
na iz vprašanj preteklih oddaj. Med tistimi, ki bodo pravilno odgovorili na vsa zastavljena
vprašanja, bomo iz bobna izžrebali nagrajence. Turistična agencija Palma iz Celja podarja
izlet na karneval v Benetke za dve osebi, SLG Celje podarja dve abonmajski vstopnici za
Dneve komedije, NT&RC polletno naročnino na Novi tednik. Kviz vodi Miha Alujevič.
SREDA, 24. DECEMBRA, OB 18.00: POP CVEK
Darilo New Smring Ouarteta
Tokratna oddaja Pop čvek bo božično obarvana. Simona Brglez bo v goste povabila
skupino New Swing Quartet, ki v četrtek, 25. decembra ob 17. uri, pripravlja že tradicio-
nalni božični koncert v župnijski cerkvi svetega Jožefa nad Celjem. Slišali boste lahko tudi
že skladbe iz novega albuma skupine z naslovom Božični koncert s simfoniki. Člani New
Swing Ouarteta pa si v novem letu želijo, da bi izšel tudi njihov DVD.
20 VROČIH
RADIA CELJE
TUJA LESTVICA
1. JUMP(FORMYLOVE)-GIRLS
AIDUD (2)
2.H0LEIIMTHEHEAD-SUGABABES (8)
3.TR0UBLE-PINK (7)
4.IW0NTCHANGEY0U-S0PHIE
ELUSBEXTOR (1)
5. CRASHEDTHEVVEDDING-
BUSTtD (4)
6.TIMEGF0URLIVES-PAULVAN
DYKfeat.VEGA4 (3)
7. MANDY-WESTLIFE (2)
8. LIVEANDLEARN-THE
CARDIGANS (1)
9. LOVEISONOUR SIDE-FRANK
POPPENSEMBLE (4)
10.EVERYDAYGIRL-PRELUDERS    (2)
DOMAČA LESTVICA
1. J0J-6PACKČUKUR (3)
2. V OGENJ ZDAJ OBLEČI ME-
NUŠADERENDA (4)
3. PATRICIJA-ZABLUJENA
GENERACUA (3)
4. ŽENSKA-POVVERDANCERS (2)
5.T.H.0.R.-SIDDHARTA (1)
6.JULUA-MIRANRUDAN (5)
7 DAJ, DA SPET ČUTIM TVOJ
POUUB-SOUNDAHACK (6)
S.BREZMUA-BIGFOOTMAMA (5)
9. ŠNOPS!-KLEMEN KLEMEN (1)
10. NISEM LAHEK PLEN - PIKA BOŽIČ (2)
PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO:
FUNKYDORY-RACHELSTEVENS
STATE OF MIND - HOLLY VALANCE
PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO:
V BALADO SPREMENJEN-
ŠANKROCK
ZA BOŽIČ BOM SAM - JAN Plf STENJAK
Nagrajenca:
Bine Vrane, Ljubljanska 45, Celje
Maja Belak, Foitova 23, Velenje
Nagrajenca dvigneta kaseto, ki jo podarja
ZKPRTVS, na oglasnem oddelku Radia
Celje.
VRTILJAK POLK IN
VALČKOV
CEUSKIHSplus
1. UJELA SEM ŠOPEK-VESELE
ŠTAJERKE (9)
2. PO PRAZNIKIH DIŠI - ANS. ZUPAN(2)
3. PLES ZA VSE-DRUŽINSKI
TRIOPOGLADIČ (4|
4. PUSTITE MOJEGA OČKA-
ZVONČKI (3|
5. GOZD NAD DOLINO-TERCET
DOMIMA (1|
Predlog za lestvico:
TAKRAT JE NAJLEPŠE-
ZREŠKA POMLAD
SLOVENSKIH 5 plus
1. NAJLEPŠI CVET-NAJLEPŠI CVET (41
2. BOŽIČNA PESEM-GAŠPERJI     (2|
3. OB KONCU LETA-ANJA I
BURNIKSPRUATEUI            (3)
4. KAJ NAM PRINAŠA SVETI VEČER -
SICER (1)
5. Z ZBRANO DRUŽBO-ROŽMARIN (5)
Predlog za lestvico:
OHCET BO-ANS. TONETA RUSA
Nagrajenca:
Igor Trobec, Jenkova 33, Celje
Aleš Urbane, Kettejeva 3, Žalec
Nagrajenca dvigneta kaseto na
oglasnem oddelku Radia Celje.
Za predloge z obeh lestvic lahko
glasujete na dopisnici s priloženim
kupončkom. Pošljite jo na naslov:
Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje.
Št. 51 -18. december 2003
ZA AVTOMOBILISTE
39
Najmanjši
Citroen je C2
Letošnja avtomobilska
jesen je zelo pestra, saj se
novi avtomobili pojavljajo
kot na tekočem traku. Te
dni steče prodaja novega
malega citroena z oznako
C2; trenutno je to najmanj-
ši avto pri hiši, z njim pa
zamenjujejo saxoja.
V dolžino meri C2 vsega
366 centimetrov in bo na vo-
ljo zgolj v varianti s tremi vrati,
upoštevaje dokaj skromno
medosno razdaljo (231 cen-
timetrov) pa je na zadnjih se-
dežih bolj malo prostora. Toda
uporabnost novinca v Citroe-
novi ponudbi ni sporna, saj
je mogoče zadnje sedeže po-
ljubno nameščati oziroma
premikati, celo odstraniti iz
avtomobila. Prtljažnik je ne
tako skromen (224 litrov v os-
novni postavitvi sedežev), po-
sebnost ali izjemnost pa do-
kazujejo tudi dvokrilna prt-
ljažna vrata, pri čemer je mo-
goče na spodnji del naložiti
do 100 kilogramov. Sicer pa
drži, da je podoba C2 v mar-
sičem zanimiva, skoraj uni-
katna in se bo nekaterim zde-
lo, da je Citroen znova začel
izdelovati drugačne avtomo-
bile. Zanimiva in dovolj do-
miselna je tudi armaturna
plošča, očitno torej je, da Ci-
troen s tem avtom nagovarja
kupce, ki veliko dajo tudi na
izvirnost.
Načeloma bo avto na voljo
s štirimi motorji, seveda bo
med njimi tudi dizelski. To
je 1,4-litrski HDl, skupno delo
koncema PSA (čigar del je Ci-
troen) in ameriškega Forda;
motor ponuja 70 KM in je ze-
lo varčen pri porabi goriva.
Na začetku bencinske ponud-
be je 1,1-litrski štirivaljnik s
po dvema ventiloma na valj in
s 61 KM pri 5500 vrtljajih v
minuti. Sledi 1,4-litrski mo-
tor s 75 KM, na koncu je najz-
mogljivejši 1,6-litrski motor,
ki razvija 110 KM. Kot pravijo
in upajo pri Citroenu Sloveni-
ja, naj bi letos pri nas prodali
do 250 C2, najprej pa bodo
ponudili variante z 1,1 in 1,4-
litrskima bencinskima motor-
jema, v začetku prihodnjega
leta pride na vrsto dizelski HDl,
medtem ko bo moral najzmog-
Ijivejši bencinski motor še ne-
koliko počakati.
V belgijski Fordovi tovarni bodo izdelovali focusa.
Evropsici Ford bo odpuščal
Evropski Ford nekako ne more iz nakopičenih težav, zato je pred leti že odpuščal in
zapiral tovarne. Ker tudi sedaj ne gre dosti bolje, so napovedali, da bodo v tovarni v
belgijskem Genku obseg proizvodnje zmanjšali za 150 tisoč vozil. Ta pomeni, da bo ob
delo skoraj 3000 ljudi. To dokazuje, da je Ford svojo evropsko proizvodnjo v zadnjih letih
zmanjšal za nekako 500 tisoč. Evropski del velike ameriške tovarne je imel v drugem
letošnjem četrtletju izgube za 500 milijonov dolarjev in tudi nič ne kaže, da bi bilo v
prihodnje kaj bolje. Sicer pa naj bi v tej belgijski tovarni čez dobro leto in pol stekla
izdelava novega focusa.
Čez leto dni kia
cerato
Kia je na nedavnem avtomobilskem salonu v korejskem
Busanu predstavila novo limuzino nižjega srednjega raz-
reda cerato. S tem avtomobilom naj bi zamenjali sedanjo
spectro (tudi sephio). Ceratu bodo namenjali med drugim
dva dizelska motorja z gibno prostornino 1,5 in 2,0 litra s
tehnologijo skupnega voda, za povrh pa še 1,6- in 2,0-
litrski bencinski motor. Ponudili bodo dve karoserijski
varianti s štirimi oziroma petimi vrati, svetovno premiero
pa bo avto doživel na januarskem avtomobilskem salonu
v ameriškem Detroitu. Kot pravijo, se bo cerato na evrop-
skih trgih pojavil konec prihodnjega leta.
ime
Daevvoo
izginja
Vse kaže, da se južnoko-
rejski avtomobilski tovarni
Daevvoo, ki je v lasti ameriš-
kega koncema General Mo-
tors, obeta sprememba ime-
na. Pravzaprav se zdi, da bo
GM ime Daewoo uporabljal
le še na določenih trgih.
Tako se bo južnokorejska
avtomobilska hiša v prihod-
nje na nekaterih vzhodnoe-
vropskih trgih, se pravi na
Poljskem, v Romuniji, Bol-
gariji in Ukrajini pa tudi v
Turčiji pojavljala pod ime-
nom Chevrolet. Kot pravijo
pri GM, v zadnjem času ni
bilo prave ločnice med rela-
tivno novim imenom GM
Daevvoo in nekdanjim Dae-
woojem, ki na omenjenih tr-
gih kljub vsemu ni imel veli-
kega ugleda. Na slovenskem
trgu zaradi tega ne bo poseb-
nih sprememb. Kot ob tem
dodajajo pri GM, bo ime Dae-
vvoo dokončno izginilo do le-
ta 2010.
Spomladi
novi SLK
Spomladi prihodnje leto
bo nemški Mercedes Benz po-
stavil na svetlo novega SLK.
Ta se bo navzven vsaj delo-
ma spogledoval s pravkar
predstavljenim roadsterjem
SLR, precej drugačen pa bo
tudi zadek. Streha bo seveda
kovinska in zložljiva, vendar
bo narejena skoraj tako kot
pri večjem SL in zato bo več-
ji tudi prtljažnik. Na voljo
bodo trije novi bencinski mo-
torji, med njimi tudi prvi
Mercedesov bencinski agre-
gat z neposrednim vbrizga-
vanjem goriva. Tako bo na
voljo 2,5-litrski V6 motor s
190 KM , sledil bo 3,0-litr-
ski agregat s 231 KM ter 3,5-
litrski motor, ki bo ponujal
258 KM. V novem SLK bo na
voljo tudi novi 7-stopenjski
samodejni menjalnik.
Prihodnje leto
novi VW caddy
Nemški Volkswagen predstavlja novo generacijo lahkega
dostavnega vozila caddy. Vozilo je narejeno na osnovi tou-
rana, kompaktnega enoprostorskega vozila, hkrati pa so vanj
vgradili veliko sestavnih delov novega golfa oziroma golfa
V. Novi caddy bo na voljo v dveh karoserijskih variantah, in
sicer kot furgon ter kot kombi. Furgona bo v dolžino za 440
centimetrov, nosilnost bo 750 kilogramov, prostornina na-
kladalnega prostora bo 3,2 kubičnega metra, medtem ko
bo imel kombi tudi do sedem sedežev v treh vrstah. Motor-
jev bo kar nekaj. Najprej bosta na voljo 1,4-litrski bencin-
ski s 75 KM ter 2,0-litrski SDl s 70 KM, kasneje pa še 1,6-
litrski bencinski, ki bo razvijal 102 KM, ter 1,9-litrski TDI s
104 KM. Kot računajo, bo novi caddy pri nas naprodaj v
prvi polovici prihodnjega leta.
NoviVWcaddy
MazdaS: v Sloveniji se mazde dobro prodajajo.
Mazda postala lastnica
Mazde Austria
Pred tedni je japonska avtomobilska tovarna Mazda od prejšnjega lastnika, japonskega
podjetja Itochu, kupila 50-odstotni delež v podjetju Mazda Austria in s tem postala edini
lastnik. To sicer ni nič novega ali izjemnega, bolj pomembno je morda to, da je Mazda
postala lastnik tudi slovenskega uvoznika in prodajalca mazd, ljubljanskega podjetja MMS.
Kot pravijo, naj bi s tem Mazda vplivala tudi na prodajo mazd v nekdanjih jugoslovanskih
republikah, pa v Bolgariji, na Madžarskem, v Romuniji ipd. Japonska tovarna bo tako
neposredno kontrolirala kar 80 odstotkov trgovine s svojimi avtomobiU v Evropi. Za povrh
je pomembno tudi to, da se je prodaja mazd letos v Evropi povečala za skoraj 40 odstotkov,
v Sloveniji pa za skoraj 115 odstotkov.
Prihaja iWI5
Pred nedavnim so pri nemškem BMW povedali, da
je bil letošnji avgust zanje izjemno uspešen, saj so
prodali največ vozil v enem mesecu v vsem svojem
obstoju. To je bil tudi mesec, ko je na polno stekla
prodaja nove serije 5. Pri tovarni pa že pripravljajo
najmočnejšo izvedenko tega vozila z oznako M5.
To vozilo naj bi se na trge pripeljalo spomladi pri-
hodnje leto, prodaja na večini trgov pa naj bi stekla šele
oktobra istega leta. Za pogon bo skrbel povsem novi 10-
valjnik z gibno prostornino 5,0 litra in s kar 500 KM.
Med preskušanjem so ugotovili, da bi motor zmogel
tudi 600, vendar menijo, da to ne bi bilo priporočljivo.
S tem motorjem se bo novi M5 zlahka primerjal s seda-
njimi konkurenti, predvsem pa z mercedesom E 55 AMG,
ki ponuja 476 KM in audijem RS 6, ki razvija 450 KM.
Hkrati s tem dirkačem pa bo BMW ponudil tudi tou-
ring oziroma karavansko izvedenko nove petice. Ta bo
imela v prtljažniku 520 litrov prostora, kar je toliko
kot limuzina, seveda pa bo mogoče prtljažnik še razši-
riti. Najprej bodo na voljo izvedenke 5201, pa 525i in
5301 ter 5451, pa seveda tudi dizelski 520d.
Št. 51-18. december 2003
40
ZA AVTOMOBILISTE
Najcenejši cayenne je V6
Porsche je v minulem po-
slovnem letu, ki se je kon-
čalo julija letos, naredil do-
brih 66 tisoč avtomobilov.
V proizvodnem programu
ima tri modele; in sicer box-
sterja, sloviti 911 in od lani
športno terensko vozilo
(SUV) cayenne.
Očitno je prav s tem avto-
mobilom tovarna zadela v
polno, kajti v primerjavi z le-
tom prej je bil posel samo z
boxsterjem in 911 skromnej-
ši, medtem ko je cayenne pri-
pomogel k izjemno dobrim
rezultatom. Doslej je bil SUV
na voljo le z 8-valjnikom v
varianti turbo in cayenne S,
po novem pa so ga začeli pro-
dajati tudi z bencinskim V6
motorjem. Za pogon v tem
primeru skrbi 3,2-litrski ben-
cinski 6-valjnik, ki so si ga
sicer sposodili pri koncernu
Volksvvagen (kjer ima ta mo-
Cayenne je povečal Porschejevo prodajo.
tor 220 KM), ponuja pa 250
KM pri 6.000 vrtljajih v mi-
nuti in ima 310 Nm navora v
območju med 2.500 in 5.500
vrtljaji.
Cayenne s tem motorjem
je povsem kos cestnim in
tudi terenskim zahtevam,
saj zmore največ 214 km/
h in do 100 km/h pospeši
v 9,1 sekunde. Na voljo je
z ročnim 6-stopenjskim
menjalnikom ali pa samo-
dejnim menjalnikom tip-
tronic, zraven pa je še stal-
ni štirikolesni pogon (PTM
ali Porsche Traction Ma-
nagment), ki deli moč med
prednji in zadnji kolesi v
razmerju 38/62, lahko pa,
če je to potrebno, prenese
vse na prednji ali na zad-
nji kolesni par. Nov izum
je tudi PDOA, elektronski
sistem, ki deluje v poveza-
vi z elektroniko za stabil-
nost vozila in zavorami ter
omogoča (tako kot pri sa-
modejnem menjalniku) ne-
problematično speljevanje
v klancu.
Pri Porscheju računajo, da
se jim bo posrečilo prodad
kakšnih pet tisoč cayennov
V6, pri čemer bo to najce-
nejši model, saj bo recimo
na slovenskem trgu na voljo
za okoU 13,7 milijona tolar-
jev. Prvi cayenni V6 so že na
voljo.
Ford s 300-mili|ontim
vozilom
Ameriški Ford v teh mesecih praznuje 100-letnico ob-
stoja in pred nedavnim je iz tovarne pripeljal ford mu-
stang kot 300-milijonto vozilo.
Ameriška avtomobilska hiša je ena izmed tistih, ki ji v
zadnjih letih posel ne gre posebej dobro od rok, je pa njena
zgodovina toliko bolj slavna. S svojim modelom T so začeli
avtomobilsko revolucijo, saj je bil to prvi avto, izdelan na
tekočem traku. Sicer pa je tovarna 50-milijonto vozilo iz-
delala leta 1950, 100-milijonto 27 let kasneje, najbolje pro-
dajani ford pa je model F.
Pol stoletja tovarne Seat
Sredi novembra leta 1953 je v barcelonski Zoni Franci
s tekočega traku zapeljal prvi seat.
Španska tovarna, katere lastnik je nemški koncern Volks-
vvagen, zdaj zaposluje skoraj 15 tisoč ljudi in naredi vsaj
2.000 avtomobilov na dan. Seat je doslej prodal več kot 14
milijonov avtomobilov, največ uspeha pa je imel s seatom
600, ki je bil posnetek fiata 600, kar ne preseneča, saj je bil
Seat dolga leta znotraj skupine Fiat.
Navček za focusa RS
Ford je doslej dovolj uspešno izdeloval najmočnejšo cestno
izvedenko focusa z oznako RS. Izdelali so vsega 4.500 avto-
mobilov; avto je poganjal 2,0-litrski agregat s 215 KM, ki je
zmogel pognati vozilo do skoraj 215 km/h in do 100 km/h
pospešiti v 6,7 sekunde. Največ focusov RS so prodah v
Veliki Britaniji in Nemčiji.
Nova fiat panda bo po slovenskih cestah vozila šele prihodnje leto.
Panda pri nas šele
prihodnje leto
Pred kratkim predstavljena panda je novi mali avtomobil italijan-
skega Fiata. Zdaj iz tovarne sporočajo, da so v nekaj mesecih dobili
že 75 tisoč naročil, kar, kot trdijo, občutno presega načrte.
Prav zaradi tega bo začetek prodaje tega avtomobila na slovenskem
trgu prestavljen na začetek prihodnjega leta, čeprav je bilo sprva najav-
ljeno, da se bo prodaja začela že ta mesec. Po sedanjih načrtih naj bi pri
nas v prihodnjem letu prodali 450 avtomobilov, pri čemer naj bi bile
cene za približno desetino nižje od italijanskih. Sicer pa Fiat računa, da
naj bi v prihodnjem letu prodal skupaj 200 tisoč pand.
St. 51 - 18. december 2003

Asim prevaral ženo?
Popevkar Asim Maslo, ki je nekoč odprl prvi fitnes studio v Celju, se s pomočjo svoje
picerije zavihtel med uspešne podjetnike, nastopal v videospotih skupine Nude, s svojim
glasom očaral marsikatero mladenko in se sedaj preizkusil še v vlogi taksista, je na celj-
skem drsališču nekam sumljivo osvajal temnopolto žensko, ki je kljub hudemu mrazu na
prireditev prišla popolnoma gola. Njen pogled dokazuje, da je nasedla njegovim prijaz-
nim besedam, kaj si je o vsem tem mislila Asimova žena, pa raje ne bomo napisali.
Izumitelj
Harald Flis, Hari za vse, ki ga poznajo,
neuničljivi ljubitelj zelenega listja, je resnično
univerzalen možakar, ki je tokrat presegel
samega sebe. V ledeni dvorani si je namreč
izmislil povsem nov šport, umetnostno dr-
sanje s kamero, kjer zmaga tisti, ki med dr-
venjem po ledu največkrat posname svoj tre-
buh. Ker se Flis še vedno redno ukvarja s
športom, nima odvečnih kilogramov, zato
je med vsemi direktorji zasedel predzadnje
mesto. Kdo je bil prvi, pa seveda veste.
Po očetovih
stopinjah
Celjski podžupan Marko Zidanšek je na tor-
kovo hokejsko VlP-tekmo prišel v družbi svo-
jega sinčka Sebastjana, ki je zagreto spremljal
dogajanje na ledu. Glede na to, da so se za črno
ploščico podili predvsem direktorji, lahko skle-
pamo, da bo tudi mali Zidanšek nekoč vodil
eno izmed celjskih podjetij. Pa naredimo izra-
čun. Če bo Sebastjan v šoli zelo priden, bi lah-
ko direktor postal že okoli tridesetega leta, kar
je dobro, saj bo takrat vodilno mesto v Cinkar-
ni morda vendarle že prosto.
Prevzem Klasja?
Vsestranski Milan Kos, direktor avto-
hiše Miko, mestni svetnik in lastnik po-
slopja, kjer deluje Picikato, si je na tor-
kovi hokejski tekmi nataknil čelado Mat-
jaža Pavčiča, direktorja Klasja, ki se je
potem pritoževal, da mu je čelada, na-
menjena Milanu Kosu, premajhna. Če so-
vražni prevzem čelade pomeni tudi po-
časen in prefinjen prevzem Klasja, ni-
smo uspeli izvedeti. Ko smo v rokah Ko-
sa zagledali hokejsko palico, pa smo se-
veda takoj pozabili na zobanje češenj.
Trebušna
plesalka znova v
Celju
Neverjetno seksi mladenka Valentina Si-
mič, ki je lansko leto pomagala voditi naše
osrednje praznovanje novega leta, se tokrat
vrača kot trebušna plesalka na petkovem za-
bavnem večeru diskoteke Memphis. Kandi-
datov, ki bi radi med njenim nastopom opo-
našali kačo, je zelo veliko. Očarljiva črnola-
ska pa nam je zaupala, da bo izbrala tistega,
ki bo kači tudi dejansko najbolj podoben.
Na eni izmed lokalnih radijskih postaj je
Valentina prepričljivo zaigrala srbsko pevko
Ceco in do konca očarala znanega celjskega
podjetnika, ki je hotel potem na čevelj dati
celo svojo ženo. *"
Topilki
ledu
Celjskemu hokeju se
obetajo boljši časi, saj
sta na led stopili dve pri-
vlačni blondinki, Sara
ter Katarina, sicer vra-
tarki, ki jima prav nihče
ne more zabiti gola. Sta
tako zelo dobri? Ne, hec
je v tem, da sta tako zelo
vroči, da se okoli njiju
stopi celo led, kar pome-
ni, da prav noben igra-
lec ne more dovolj bli-
zu, da bi lahko zabil gol.
Čestitamo.
IZTOK GARTNER
Foto: IZTOK GARTNER, GREGOR KATIC
7 X PO RESNICI
Miran Gaberšek, vodja
referata za promet na celj-
ski občini, rojen leta 1975,
ljubitelj športa, hitrih avto-
mobilov in lepih deklet, s ko-
lesom se je vozil po Aljaski,
rad zbija šale in prisega na
svetlo modro barvo.
Se vam ne zdi, da bi morala biti osrednja celjska
cesta že zdavnaj končana?
Ne bi bilo slabo, če bi bila. A saj veste, kako pravijo,
bolje pozno kot nikoli.
Ste res do ušes zaljubljeni v Tino Gril, vodjo občin-
ske uprave?
Zaljubljen že, toda ne v Tino Gril.
Je v naši občinski upravi resnično ogromno skokov
čez plot med zaposlenimi?
Skoki čez plot so stvar posameznikov, zato se me ne
tičejo.
Nekoč ste sloveli kot izreden matematik. Mi znate
povedati formulo za popolno kvadratno enačbo?
Matematika je stvar, ki jo potrebujemo vsak dan. Toda
ne v obliki enačb, marveč v praksi.
Nekje sem slišal, da v svojem zasebnem arhivu pre-
morete zavidljivo zbirko pornografskih filmov. Je bil
moj vir točen?
Napačen, saj imam pornografijo rad samo v živo.
Kaj bi rekli ženski, ki bi vam v obraz povedala, da
ste izredno slab ljubimec?
Nimam pojma, ker se mi to še ni zgodilo.
Boste na svoj rojstni dan povabili tudi celjskega žu-
pana?
Mislim, da ne. Vsekakor pa mu bom dal za pijačo.
Št. 51-18. december 2003