Političen list za slovenski narod.
P» poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesee 1 gld. 40 kr. T administraciji prejeman veljii: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 8 (ld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške uliee št. 2, II., 28.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velji tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne.
Štev. 286.
V Ljubljani, v četrtek 13. decembra 1888.
Letnilt XVI.
Državni zbor.
Z Dunaja, 11. decembra.
Dr. vitez Groholski.
Stari in izkušeni vodja poljskega kluba" vitez Groholski je včeraj popoludne ob '/a5. uri v Opatiji umrl, kamor je bil šel, da bi zimo prebil pod tamošnjim milim podnebjem. Predsednik dr. Smolka se ga je v pričetku današnje seje spominjal in ga po vsej pravici prestavljal kot moža, ki je bil vzor pravega cesarskega služabnika, svojemu gospodu iz srca vdanega, kot vzor pravega domoljuba, vzor nesebičnega in požrtvovalnega moža, ki je bil vsakemu vdan, ki si je pridobil njegovo zaupanje, in je dolžnosti svoje kot poslanec še izvrševal, ko je že smrt trkala na vrata.
Vojaški zakon.
Po razdelitvi peticij bil je brez razprave rešen zakon glede deželnega posojila štajerskega v znesku 12 milijonov goldinarjev, potem pa se je pričela razprava o novem vojaškem zakonu, o katerem sta govorila glavna govornika Barnreither na levi in Javorski na desni strani, pa poročevalec grof Kinsky. Biirnreitber je proti svoji navadi danes jako zbadljivo govoril, ne da bi bil pa s svojim govorom dosegel kaj vspeha. Nasprotno pa je načelnik poljskega kluba Javorski s svojim govorom napravil velik vtis in mu je večina živahno pritrjevala, ko je levičarskim govornikom zaklical, da bi se kaj tacega, kar so tukaj trdili, v nemškem zboru ne smelo govoriti. Ako bi kdo tam trdil, da se notranja in vnanja politika ne vjeraate, kakor je Plener očital vladi, bi mu Bismarck sam posvetil, da bi imel dovolj. Ob a2. uri bila je splošnja razprava dovršena in je bilo soglasno skleneno pričeti posebno razpravo.
Pri § 1 so se oglasili večinoma govorniki, ki pri splošnji razpravi niso prišli na vrsto, in ki bodo več ali manj v njo segali nazaj. Proti zakonu so se dali vpisati i mladočeški poslanec dr. Vašatty,
Tiirk in Kronawetter; zanj pa Kovvalski in Heinrich. Ni gotovo, da bi bil še danes § 1 rešen; sicer se pa s celim zakonom več ne mudi tako zelo, kakor so je iz prva povdarjalo, ker listi danes iz Budimpešte naznanjajo, da bodo v ogerskem državnem zboru do praznikov dovršili komaj splošnjo razpravo, posamezno pa odloži za pričetek prihodnjega leta. Ako se vojnemu vodstvu na Ogerskem ne mudi posebno zelo, bode jako težko pri nas priganjati k naglici.
Z Dunaja, 12. decembra.
Vojaški zakon.
Poslaniška zbornica je včeraj rešila prva dva paragrafa vojaškega zakona. Pri prvem paragrafu govoril je za Vašattyem še rusinski poslanec Ko-walski, ki je zlasti tožil, da njegovi rojaki ne bodo mogli vstrezati zahtevam novega vojaškega zakona, ker se v šolah ne uče zadostno nemškega jezika. Tudi ga boli, da rusinske polke splošnje imenujejo poljske polke, in da se rusinskiin vojakom ne daje prilika ob nedeljah in praznikih vdeleževati se službe božje po svojem obredu. Sklepa pa svoj govor z zagotovilom, da so vsi Rusini pripravljeni bojevati se junašso in možato zoper vsakaterega sovražnika, naj kdor koli bode in kjer koli bode to zahtevala volja cesarjeva, in da hočejo na ta način za cesarja in za domovino častno živeti, pa tudi častno umreti, ako bi bilo treba!
Poslanec Ilompeš za njim nasvetuje konec razprave, kar je pa na skrajni levici vzbudilo veliko nevoljo. Dr. Kronawetter se ni mogel zdržati, da bi ne bil večini zarad tega očital posilstva, za kar ga je predsednik pokaral; Fiirnkranz pa je zahteval ustno glasovanje, toda tudi med levičarji ni našel dovolj podpore, pač pa je predsednik vstregel želji Kronavvettrovi, da je dal glasujoče so-šteti, ter je zbornici naznanil, da je bil konec razprave sprejet z 8S glasovi proti 80. Govorila sta torej le še glavna govornika Tiirk in Heinrich.
Tiirk je v imenu nemških narodnjakov povdarjal, da za novi zakon toliko časa ne morejo glasovati, dokler ne vedo, za koliko časa velja zveza med Avstrijo in Nemčijo. Riegerju je očital, da ne vč, kako slovanski narodi sodijo o tej zvezi, in da je G r e g r v tej zadevi bolj pravo zadel, kakor Rieger.
Heinrich je omenjal, da je naša država podobna Kristusovi obleki, o kateri je prerok rekel: Mojo obleko so med seboj razdelili, za površno oblačilo pa so vadljali. Zato želi, naj se kolikor mogoče okrepča in utrdi za svojo obrambo proti vnanjim sovražnikom. Dalje hvali častnike, da so olikani, vitežki in junaški, pritožuje se pa, kako surovo podčastniki dostikrat delajo s prostaki, iu konečno prosi vojno upravo in častnike: Usmilite se mož! usmilite se kmetskih, delavčevih, rokodelskih sinov in varujte jih sitnosti in nagajivosti podčastnikov!
Po nekaterih kratkih opazkah poročevalca grofa Kinskega bilje sprejet § 1, ki določuje, daje vojaška dolžnost splošnja in da jo mora vsak za njo sposoben državljan osebno izvrševati; § 2, ki določuje razne vrste naše vojne, namreč stalno vojno, deželno brambo, domobranstvo in vojno mornarico, obveljal je brez ugovora, potem pa je bila seja ob Vi na 4 popoludne sklenena, ko ste bili prečitani še dve interpelaciji, ena zarad davkov pri posojilnicah, ena pa zarad neke železnične proge v Šleziji.
Danes je bil najprej sprejet zakon, ki dovoljuje, da se sme iz dohodkov Bosne in Hercegovine napraviti železnica iz Mostara in iztoka Rame v Serajevo, potem pa se je nadaljevala razprava o vojaškem zakonu. § 3 je bil sprejet brez posebnih ugovorov, pri § 4 pa sta govorila Tiirk in Vašatty. Kako zelo pa se je ločil Turkov govor od včerajšnjega govora Rusina Kovvalskega! Nemški šlezijski poslanci so zgubili že ves čut za Avstrijo. Ni dolgo temu, ko je gimnazijski profesor F u s s svojim volilcem zagotavljal, da ga bodo pri njegovem delovanji vodili edino le nemško - narodni oziri, ne pa državna skupnost, in danes je njegov tovariš Tiirk v zbor-
LISTEK.
Izpoved blaznikova.
(češki spisal Lad. Stroupežnicky; poslovenil V. B.)
»Takoj ko pridemo na ta-le klanec, ugledate, gospod, Rabi", pravila mi je soseda moja v poštnem vozu, ki nas je peljal iz Horažd'jovic v R&bi, in zraven je gorko poljubovala in na srce stiskala mojega mladega soseda, kateremu so bili jako po godi ti dokazi ljubezni mlade, okroglolične, zdravja kipeče kmetice.
Sosed moj, jedva jednajst mesecev staro dete, bil je očividno največja slast mlade svoje matere, katera se mu je tako blaženo nasmihavala. Tudi jaz sem gledal dete ter se pri tem spominjal svojih mladih let in mladih mesecev svojih. Voznik je pušil kakor opekarna, kobila šepala je kakor Me-fisto, voz zaletaval se je z nami po kameniti cesti sedaj na desno, sedaj na levo. Cesti ob straneh cvrčali so v mejah cvrčki, na travnikih meketala je drobnica, mukala goved in šumela reka Otava.
Prišli smo vrhu klanca. V višnjeli večerni megli, ki se je baš razpenjala po gorah in lesih, opazili smo mesto in grad Eilbi. Megla se je naglo gostila, višnjeva njena barva prešla je v sivo.
Od tistega trenotka, ko sem prvič uzrl mogočne razvaline gradu R;ibi, spomnil sem se v duhu Jana Žižke s Trocnova, kateri v zgodovini naši na večne čase ostane velikanska prikazen.
Iz teh mielij vzdramila me je sosedka z opombo, da je grozno gladna, kar se mi je pri materi, ki hrani sama svoje dete, zdelo čisto naravno.
V mraku dospeli smo v mestece; voz se je ustavil pred gostilno, kjer sva si oba, sosedka in jaz, najela vsak svojo sobo za prenočevanje. Ona se je vračala s pohoda prijateljev v Plznu ter nameravala drugo Jutro peš oditi do svojega doma, kaki dve uri od Raba oddaljene vasi. Jaz sem potoval za zabavo.
Dokler so nama pripravljali večerjo, šetal sem se pred gostilno, odkoder je bilo videti vso razvalino gradu Rilba. Kar opazim, da se mi počasi bliža človek čudne vnanjosti. Kolikor sem mogel v mraku spoznati, bil je star mož, kateremu je bela gosta brada segala skoro do pasa. Na glavi je imel širok klobuk, na telesu dolgo halo, v roki palico, in tiha hoja njegova je jasno kazala, da je bos. Mislil sem, da je kakov ubog prosjiik. Kar ta človek naglo skoči k meni, pade pred mano na kolena tor prične prositi tožnim, v srce segajočim glasom :
»Škofovska milost, račite poslušati mojo izpoved,
velik grešnik sem. Rešite mojo vest veliuega greha, prosim vas!"
Takoj sem izprevidel, da je starec blazen. Baš sem ga hotel upokojiti z mirnim odgovorom, ko se nam približa nekoliko mladeničev, ki so sedeli pred gostilno. Prigovarjali so starcu, naj me ne nadleguje. On pa se jim je postavil po robu ter grozno vihtel palico.
Ta hrup izvabil je iz gostilnice nekoliko gostov, med njimi tudi mojo sosedko z voza, ki je prišla vun, imejoč v naročji svoje dete, katero se je kmalu —■ gotovo od straha — spustilo v vriskajoč jok.
Starec, ki se je bil doslej jezil nad mladeniči, zaslišavši otročji jok, je divje zakričal, da mi je šlo po vsem telesu, ter strahoma kličoč: »Dete! Dete!" z nesigurnim korakom spustil se v tek. Kmalu je zginil za hišo na nasprotni strani trga.
Podal sem se v gostilnično sobo, v prvem nadstropji, pripravljeno za-me, ne da bi šel na daljši izprehod, ker se je pripravljalo k nevihti. In premišljeval sem o tem, da ima vsako mesto svojega blaznika, ubogo bitje, kojega zmeda pameti je bilo nekako naglo vzrušenje, katero je prouzročil bodisi nenaden, bodisi globoko v duši ruvajoč prevrat okol-nostij. Čuti li se vsak tak človek nesrečnega, je težko določiti; nahajajo se med njim taki, kateri z visokega
niči povdarjal, da bo jako slabo, ako nastane kaka vojska, ker se nemški vojaki po Tilrkovem mnenji ne bodo hoteli vojskovati zoper Nemce, slovanski ne zoper Slovane, italijanski ne zoper Italijane itd. Ako bi duh Fussov iu Tiirkov vladal med našimi vojaki, bilo bi morda res, kar je Tiirk trdil, k sreči se pa ne samo slovanski, ampak tudi uemšKi vojaki zavedajo svoje prisege iu drugih ozirov ne poznajo, kakor edino le ozir na svojega vrhovnega poveljnika, čigar sovražnik je tudi njih sovražnik, čigar zaveznik tudi njih prijatelj. Bomo videli, kaj k Tiirkovi modrosti poreko nemški listi; ako bi bil kak slovanski poslanec kaj tacega izustil, bi ga bili brez usmiljenja križali in govornik za govornikom bi bil na levici vstal, da bi bil kazal, kake veleizdajske namene slovanski prebivalci gojijo v svojem srcu.
Obveljali so potem §§ 4., 5. in 6., pri § 7. pa je poleg Tauscheta in Popovskega govoril tudi naš poslanec gosp. Vilj. Pfeifer ter prav toplo priporočal, naj se že pri otrocih gleda na to, da zaradi obiskovanja šol ne bodo stradali in v rasti zaostajali. Govor pošljem jutri. Pri § 8. govoril je zopet Tiirk, za njim pa Vitezič, ki je kazal, da ima novi zakon velike težave, zlasti za mornarje, oziroma za primorske prebivalce. Da bo šla razprava urneje izpod rok, se bodo od jutri naprej seje pričenjale že ob 10. uri zjutraj.
Iz Hrvatske.
(Izviren dopis.)
Ker je moj dopis o proračunski razpravi v od-borskih sednicah bral le državni pravdnik, moram torej izpregovoriti nekoliko besedi o generalni debati o našem proračunu, in sicer samo o generalni, kajti specijalne ni niti bilo, nego se je o vsem samo odborsko izvešče prebralo, samo da bode stvar prej gotova. To se je zgodilo zato, ker opozicija ni hotela sodelovati v specijalni debati, saj je že v generalni razpravi povedala svoje mnenje. Med pro-tivnimi govorniki so se posebno odlikovali dr. Brlic, dr. Amruš, Jakčiu, dr. Starčevič in posebno še dr. Markovic. Od vladne stranke so pobijali opozicijo Miškatovič, Pavelic, Mikulčič, Cernkovič in sam ban. Vsa razprava o proračunu je trajala pet dni. Da je bil proračun sprejet, kakor je bil predložen, je čisto naravna stvar. Sploh pa je vsa ta razprava le iluzorna, kajti o pravem proračunu pri nas ne more biti govora. Vsi naši dohodki so odobreni najpoprej od ministerstva v Budimpešti, ter tako pro-računani, da se ž njimi pokrijejo naši troški. Tukaj ni govora o kakšnem racijonalnem sestavljanju proračuna, nego enostavno je načelo, toliko ti dam, s tem si pokrivaj troške, kakor znaš. Koliko zemlja daje dohodkov, kako se ti pobirajo, kdo ž njimi gospodari, to ne spada pod forum hrvatskega sabora, nego pred ogerski. Vse to je prav lepo razložil zastopnik Jakčin ter dokazoval, da so Številke v proračunu netočne in da bi naš proračun moral čisto drugačen biti. Ta govor je celo vladno stranko osupnil, ker ji je dobro povedal, da premalo pazijo na korist svojega naroda.
Sploh pa smo v tem pogledu res prav na slabem, kajti mi nimamo pravega moža, ki bi naše
gledajoč na nas ostale »razumne ljudi" baš nas imajo za velike norce. A kdo ve, morebiti jih uprav ta nazor, s katerim se vsi povzdigujejo nad nas, napolnjuje z zadovoljnostjo ?
Po večerji sedel sem k oknu. Med tem se je bila pripodila nevihta in ploha se je bila ulila. Iz teme, v katero sem gledal, pokazala se je o vsakem blisku razvalina gradu Raba, obsevana sedaj od rudečkaste, sedaj višnjele, a potem zelenkaste svetlobe. Kadar je grom utihnil za trenotek, cul sem iz sosednje sobe, kjer je prenočevala moja sopotnica, glasne molitve, katere so časih pretrgale nežne besede, s kojimi je tešila preplašeno dete svoje.
Vnovič se zabliska, grozno zarohni grom, in opazil sem sredi trga sivo postavo, ki je omahovala naravnost proti gostilni.
Spoznal sem siromaka blaznika. Klobuka ni imel, in dež, kakor iz čebra lijoč, bil mu je ob plešasto teme; brado mu je vihar divje razmršil — živa podoba blaznega kralja Leara!
Takoj na to začuje se trkanje na zaprta že vrat« gostilne. Skozi okence pogledam doli: blaznik motal se je okrog vrat. Cez nekaj časa zaškripljejo vrata, svit svetilnice zaleskeče se na tlaku — in vrata se zopet zapro. Blazni starec je imel prenočišče.
financijelne odnošaje v saboru razjasnil. Edini Bar-tolovic, umirovljeni finančni ravnatelj, je bil mož na svojem mestu, ali njega je vladna sttranka iztisnila pri zadnjih volitvah iz sabora, ker se ga je ravno radi tega bala, da ne bi odkrival slabega gospodarstva pri nas. Madjari torej vedno upijejo, da Hrvatsko vzdržujejo, od naše strani pa se le slabo zavračajo take trditve na veliko škodo zemlje. Posebno izvrstno je govoril veteran hrvatskih poslancev dr. Brlic, ki je dokazal večini, da ni nsgodba med Ogersko in Hrvatsko, ravno pred 20 leti sklenena, nobenega namena dosegla: niti občuvala narodnosti, niti ustavnosti, niti povzdignila blagostanja, kakor se je takrat obečalo, česar se on dobro spominja, saj je bil čl»n istega sabora, ki je to pogodbo sklepal z Madjari. Njegovi dokazi in primere so večino popolnoma poparili, kajti stvarno mu ni mogel nobeden ovreči njegovih trditev. Kar pa zastopnika še posebno odlikuje, je njegov krasni jezik in mladostna oduševljenost, s katero govori o sveti domovinski stvari.
Ravno tako oduševljeno, goreče bi rekli, je govoril dr. Amruš ter silno bičal sedanjo upravo v celem obsegu, posebno pa še občinsko, kajti občine so postale po njegovih b.esedah v novejšem času žandari kotarskih oblasti. S tem je povedal vse, iu govornik je dobro pogodil. Seveda je dobil od predsednika ukor, ali to ne moti takih mož, kajti oni si smatrajo to za svojo čast.
Najlepše pa jo vendar govoril prof. Markovic, ki je dokazoval iz zgodovine borbo za naš narodni jezik, kako se je ta borba razvijala, kako so bili slabi naši predniki, da so popustili v tem vprašanju, in kako so se vsled tega Madjari razšopirili, da Košut že ni mogel nič več najti Hrvatske na zemljevidu. Ali da je bila strašna tudi reakcija v tem pogledu, česar se še mnogi spominjajo. Govornik torej opozoruje narod, naj mu bode historija magistra vitae, a ne mortis, kakor bi nekateri radi. Konečno pa apeluje hrvatski pesnik na hrvatsko mladež ter jo pozivlje s polnim oduševljenjem svojega duha, da ua zahtevo, ki ji bode stavljena radi učenja madjarskega jezika, čvrsto in odločno odgovori: nočem in ne morem. Ta govor je znamenit, kajti hrvatska mladež visoko ceni govornika kot prvega pesnika in dobro je znamenje, da se nahajajo še med nami tako plemeniti možje in da so tako odvažui, da svarijo mladež pred nevarnostjo, ki preti celemu narodu. V njegovem govoru se vidi pravi narodni ponos. Na te govore sta prav mlačno odgovarjala Miškatovič in ban. Prvemu je hrvatska historija večjidel bajka, kar je še dobro poznato, drugemu pa je vse le negacija, kar se trdi, in potem nam je lahko razsoditi, kakšen je bil odgovor obeh govornikov.
Politični pregled.
V Ljubljani, 13. decembra.
Notranje dežele.
Iz Rima se brzojavlja v »Politik": Badikalni listi poročajo, da so v Trstu zgrabili in odvedli v zapor tamošnjega odvetnika in irredentovca dr. Roberta
A meni se je postava njegova tako vtisnila v spomin, da se mi je zdelo, kakor bi jo videl v vsakem nadaljnem blisku, s trudnim, nesigurnim korakom bližajočo se gostilnici.
Stoprav po polunoči utihnila je nevihta, oblaki razpodili so se proti vshodu in bledi, megleni lunin svit razlil se je na razvalino, katera je v nočni ti-hoti ležala pred mano kakor nemo mrtvo truplo nekdanje slave.
Po nekoliko ur trajajočem spanji vzbudil sem se ter vsedši se znova k oknu, pričakoval sem vshoda solnčnega, kojega prvi žarek je na mah zlato pobarval tiste vogle in stene razvaline, ki so obrnene na vshodno stran. Pozorno opazujoč to igranje barv, začujem zdajci, da nekdo tiho stopa v sobo. Ozrši se vidim, da jo — blazni starec stal pred menoj.
Zgrozil sem se. Zajedna udaril mi je v nos ostri, pronikavi duh amonijaka, ki me je poučil, da je blaznik prenočeval v ovčjaku.
Ubogi starec je kakor prejšnji večer padel pred menoj na kolena ter nagovorivši me s »škofovsko milostjo", prosil, naj poslušam njegovo izpoved.
(Konec prik.)
Emanuela Nani-ja. Nameraval je baj6 napasti neko jako visoko osebo. Nani je v nemškem prevodu izdal »Garibaldijeve spominske spise".
»Narodni Listy" popolnoma molče o Riegrovi slavnosti. To netaktnost celo „Wiener Tagblatt" imenuje obžalovanja vredno strankarsko fatrast. »Fremdenblatt" pravi sicer, da ga ta češki narodni praznik ne ogreva, vendar pa priznava, da je Rieger storil vse, kar je mogoče storiti posameznemu človeku. Dunajski židovski narodno-liberalni listi pa bolj ali manj ljuto napadajo slavljenca, in to njemu v največjo čast; hvalisanje teh listov bi bilo zanj več kot sumno.
Ogerski državni zbor je odložil razpravo o orožni postavi do januarija, in sicer z utemeljenjem, ker hoče izpolniti neko željo košutske stranke. To je le izgovor, kajti ogerska vlada ni navajena ozirati se pri tako važnih predmetih, kakor je orožna postava, na želje posameznih strank, tem manj, ker je avstrijski državni zbor že rešil to točko. Pravi vzrok se bo pokazal še le pri razpravi in — gla-sovauju o tem predmetu.
VII Milje države.
Iz Rima se poroča: Italijanski vladni krogi ne verujejo, da bo papež Leon XIII. v slučaji vojske odpotoval iz Italije. Ako bi hotel to storiti, bi mu italijanska vlada niti ne dovolila (1), ker je v inozemstvu bivajoči papež mnogo nevarnejši sovražnik Italije, kakor če biva v Vatikanu. V slučaji vojske bi vlada postavila papeža pod varstvo italijanske vojne sile ter zaradi varnosti zaukazala blokado zoper Vatikan (!), kar bi pa seveda ne bilo nič žaljivega (?). Mogoče pa je, da bi se papežu v slučaju vojske zabranilo dopisovanje v inozemstvo in podredilo njegovo brzojavno občevanje »cenzuruim paragrafom", ki veljajo za vsakega zasebnika. — Takih mnenj je tedaj italijanska vlada, pri tem pa se še predrzne trditi, da spoštuje jamstveno postavo !
Srbski kralj je odločno odbil prošujo kraljici Nataliji, da bi k njej v Balto poslal za nekaj časa prestolonaslednika. Dovolil pa je, da se snideta mati in sin v Bukareštu, kjer se bo prestolonaslednik nastanil v ruskem poslaništvu; spremljala ga bodeta vojui minister in dva druga častnika. Tudi se ne sme kraljevič muditi dlje časa v Bukareštu, kakor k večjemu tri dni.
Ruska vlada je sklicala posebno komisijo, katere člani so pl. Giers, Vanovskij, Višnjegradski in Abasa, da se posvetuje o perzijskem vprašanji. Sklenila je, da se karunska pogodba nadomesti z novo, katero bodo podp;sale vse velevlasti, in da se ustanovi v Medšedu ruski konzulat. Perzija baje ni naravnost odklonila dotične zahteve, marveč le ni hotela prevzeti jamstva za osebno varnost ruskega konzula. Rusija hoče sicer varovati svoje koristi v Perziji, a isto tako se ogiblje razprtije z Anglijo. — Dosedanji načelnik generalnega štaba, vice-admiral Cihačev, je postal mornarični miuister.
Nemški državni zbor je v drugem čitanji skoraj enoglasno potrdil postavni načrt o narodnem spomeniku cesarja Viljema; protiglasovali so samo socijalisti. — Vladui krogi z velikim zanimanjem zasledujejo rusko-perzijsko zadevo. Ruska bojna stranka hoče porabiti ta dogodek, da omaja Giersovo stališče.
V francoski zbornici se je pri razpravi o izrednem vojnem proračunu za leto 1889. izjavil Lamarzello, da bo desnica sicer glasovala za to točko, ker je potrebna za varnost države, a naglašati mora. da ne zaupa ministerstvu. Ta proračun se je določil na 138 milijonov, potem pa potrdil s 545 proti 9 glasovom.
Vzrok, zaradi katerega so bile italijanske finančne predloge zavržene, je prevelika odkritosrčnost, s katero je Magliani sestavil proračun. Državno gospodarstvo od leta 1882. nazaduje ter bo iznašal koncem tekočega leta primanjkljej najmanj, kar priznava tudi Magliani, 104 milijone. Narod je posebno nezadovoljen, da tirja vlada 120 milijonov za oboroževalne namene. Crispi pridobiva vsak dan več — nasprotnikov, za to pa se mora zahvaliti Nemčiji, oziroma njenemu prijateljstvu. Zaradi tega se trudi tudi »Riforma" na vse kriplje, da bi dokazala, kako neopravičeno je mnenje naroda, da mora Italija žrtvovati onih 120 milijonov le zaradi nemško-italijanske zveze.
Novo španjsko ministerstvo je nastopno sestavljeno : Sagasta, predsedstvo ; Vega Amijo, zunanje zadeve; Capdepen, notranje zadeve; Canalejas, pravosodje; Becerra, naselbine; admiral Arias, mornarica; Gonzales, finance; Chinchilla, vojska; grof Xiquen-na, javna dela. — Znak novega kabineta je ta, da ima namesto dosedanjih štirih le še dva radikalno-liberalua člana, in da je večina na Sagastovi zmerni strani. Tudi ne zahteva novi vojni minister, da se uvedejo preosnove po načrtu generala Cassole; ministerska kriza je izbruhnila ravno zaradi tega, ker je to odločno tirjal prejšnji vojni minister O' Ryan.
Izvirni dopisi.
Iz Čemšenika, 10. dec. »Jaz ne dam sveta nobenemu notri hoditi," piše Simen L., izseljenec iz čemšenika v Koritibi v provinciji Paranagua v Braziliji svoji materi. Pismo se glasi: »Jaz vzamem pero v svojo desno roko in Vam pišem par besedij.
Vozili smo se po barki devetindvajset dni do postaje »San Francisco", potlej smo pa če peš hodili deset dni do Koritiba. Tu smo delo dobili; opeko delamo in imamo na dan po 1 gld. 80 kr. vašega denarja; toda hrana je veliko dražja, kakor pri vas, samo meso je po ceni. Tu ne bom dolgo časa, brž ko bom mogel, bom šel naprej. Tukaj je le za take dobro, ki morejo grunt začeti obdelavati; dobč ga skoro zastonj; toda brez denarja se ne more začeti (obdelavati), ker nima ta čas kaj jesti, predno so kaj pridela. Brez denarja ni nič. Slišal sem vže večkrat, da za agentom ni nikamer notri iti, in jaz ne dam sveta nobenemu, notri hoditi! Pri vas je sedaj mrzlo, tu pa je vroče; pri vas bo sedaj božič, tu pa kres, sedaj bedo zrele pomaranče in lige. Kraj je zelo dober, zemlja rodovitna, samo ljudje niso pravi, so vsake vrste, samo naših ni nič. Vino tudi tu raste, samo drago je: polič vina velja 60 kr. Majhna steklenica piva je 24 kr., 45 kil moke 15 gld., kilo mesa 24 kr., kilo krompirja 18 kr."
Iz tega se vidi, kako prav je imelo okrajno glavarstvo v Logatci, da je naravnost odsvetovalo izseljevanje v Brazilijo mnogim osebam. Tudi iz Zagorja in Oemšenika se jih je nukoliko izselilo v Ameriko, pa se nič kaj ne pohvalijo, kakor kaže to pismo. Siromaki so verovali mešetarjem (agentom), ki so jim obetali zlate gradove. Zagotavljali so jim, da dobe tako visoke plače, da si bodo vsaj 50 gld. lahko prihranili na mesec.
Ne verujte torej krivim prerokom, ki vas slepijo z medenimi obljubami! Kako pa se more za-doščevati cerkvenim zapovedim? Kako vsprejemati sv. zakramente? Kako opravljati velikonočno izpoved? Kako se izpovedati v smrtni bolezni? Kako?! ko ni v vsej Braziliji niti jednega slovenskega duhovnika! Pač neizrekljivo žalostno, nikdar nikoli ne slišati v materinem jeziku pridige in krščanskih naukov! Zdivjati mora človek brez vsacega pouka. Tužno v istini, ako človek za malo leče proda prvenstvo, to je, izveličanje svoje neumrjoče duše! Pohlep oslepi. Lakomnost je zares naglaven greh. Pomisli dobro, nesrečni izseljenec, besede sv. pisma: „Kaj pomaga človeku, ako ves svet (vso Ameriko!) pridobi, na svoji duši pa škodo trpi."	M. L.
Iz Žabnice, 10. dec. Tudi mi smo praznovali štiridesetletnico vladanja blagega nam vladarja. V predvečer zažgali so domači fautje mogočen kres. Topiči so pokali, fantje pa so krog ognja stoječi zapeli cesarsko pesem, in peli so jo tako iskreno, ko še malokdaj. In kako bi je ne: saj so večinoma cesarja služili že mnogo dni, pa mu bodo še, če bo treba. In radi mu bodo služili in ponosni so ua to. — Da, dragi bralec, ko bi bil poslušal lepe narodne pesmi, katere so se isti večer tako milo glasile iz teh junaških prs, vzkliknil bi bil z menoj: Ne, ni še minula poezija, pa tudi ne bo. — Rano v jutro in potem ves dan oznanjevali so nam topiči veliki pomen tega dneva, z zastavami okrašena cerkev pa je vabila vaščane zahvaljevat se Bogu za milega cesarja in izprosit mu še mnoga leta. Po svečani sv. maši vrne se mladina v šolsko poslopje, katero so spretne roke jako okusno okrasile z zastavami in zelenjem. Tu jim razloži v lepem govoru naš duhovni oče, čast. g. L. Rožmau. pomen današnje svečanosti in budi, kazaje na okrašeno sliko Nj. veličanstva, v nežnih otročjih srcih ljubezen do dobrotnega cesarja in mile nam domovine, ter konča s trikratnim „živijo". Nato zapojo učenci cesarsko himno, katera je tudi iz teh mladih grl prav ljubo kipela. Še večje pa je bilo njih navdušenje, ko so prejeli lepe cesarjeve podobe, spominske knjižice in njihovim željam kaj primerna darilca — žemlje, kakoršnih jim še sv. Miklavž po dolgi molitvi vselej ne prinese.
V obče moremo reči, da se je slavnost vršila po naših skromnih materijelnih močeh prav lepo, dasi je g. župan le prerad pozabil, da bi bilo primerno, da bi bil jedino slavnost, ki se je praznovala v naši veliki občini, gmotno malo podprl. Preverjen 6em, da ostane slavnost vsem vedno v prijetnem spominu.
Zdravniško poročilo mestnega fizikata za mesec oktober 1888.
I. Meteorologično opazovanje.
Srednje stanje zrakomera 737'3mra; srednja toplota + 7-7° 0.; srednja mokrota 82%; srednje deževje 229'8'nm. — 11 dni je deževalo, 2 dni z nevihto, 12 dni je bilo meglenih, dva sta bila popolnoma jasna. 17 dni je bilo pol oblačnih, 12 dni
popolnoma oblačnih. — Veter je bil SJ., J., JZ. Voda v globini je znašala 2'58m.
II. Zdravstveno stanje je bilo dosti povoljno. Večinoma so ljudje bolehali na katarih pljuč in črev. Zdravniki so naznanili nastopne kužne bolezni: Koze in varicelle po jeden-krat, difterijo šestkrat, škarlatino dvakrat, vročinsko bolezen trikrat in grižo desetkrat. — Izid bolezni je bil večinoma dober ter je umrlo le pet oseb za difterijo in dve za grižo.
III. Umrljivost.
Tekom meseca je umrla v Ljubljani 101 oseba, 47 moških in 54 ženskih. Izmed teh je bilo 41 tujcev, tedaj ostane domačih mrtvih 60. — Po posameznih boleznih so umrli: Na boleznih možgan in živic 14, na boleznih pljuč 17, na boleznih srca 10, na boleznih želodca in črev 10, vsled telesne slabosti 3, vsled starosti 13, vsled samoumora 2, vsled ran 3, vsled občnih bolezni 5, vsled jetike 15, vsled difterije 5, vsled griže 2, mrtvorojena sta bila 2. — Po starosti: do jednega leta 14, od 1 do 10 let 8, od 10—20 let 8, od 20—30 let 10, od 30—40 let 10, od 40—50 let 9, od 50—60 let 9, od 60—70 let 15, od 70—80 let 15, od 80 do 90 let 1, mrtvorojena dva. — Obesili sta se dve osebi, 1 vojak in 1 mestni oskrbljenec.
Iz civilne bolnišnice je došlo nastopno poročilo: Koncem septembra je ostalo 434 bolnikov, tekom oktobra jih je priraslo 285, ozdravljenih in zboljšanih je bilo odpuščenih 248, umrlo 37, ostalo tedaj koncem oktobra zopet 434 bolnikov. — Na medicinskem oddelku promet ni bil velik, večinoma so bile bolezni prs, kronični revmatizmi, tri slučaji vročinske bolezni in jeden slučaj difterije. Na opazovalni oddelek blaznice sta prišla dva bolnika, dva sta bila odpuščena in štiri premeščeni. — Na kirur-gičnem oddelku je bil promet enak onemu prejšnjega meseca: večjidel telesne poškodbe vsled te-pežev in nesreč. — Izvršilo se je več velikih operacij; rane so se lepo celilo, šena ni bilo.
V	bolnišnico za kozave je prišel jeden mestni bolnik.
V	vojaški bolnišnici je ostalo bolnikov 63, priraslo jih je tokom oktobra 130, ozdravilo se jih je 125, odpuščenih in premeščenih je bilo 8, umrl je 1, ostalo je tedaj koncem oktobra 59 bolnikov.
V	otroški bolnišnici na Poljanah je ostalo koncem septembra 15 bolnikov, priraslo 12, ozdravelo 7, umrli so 3, ostalo tedaj koncem oktobra 17 bolnikov. — Zdravile so se očesne bolezni trikrat, bolezni kosti petkrat, driska, šen in davica po jedenkrat.
Dnevne novice.
(Presvetli cesar v Gradci.) Včeraj ob 11. uri dopoludne se je presvetli cesar pripeljal v slovesno okrašeni Gradec. V spremstvu cesarjevem sta naučni minister dr. pl. Gautsch in ministerski tajnik pl. Fraydenegg. Na kolodvoru so se zbrali cesarski namestnik baron Kiibeck, korni poveljnik grof Schonfeld, deželni glavar grof Wurmbrand, župan dr. Portugall in mestni zastop. Cesar se je v odprtem vozu odpeljal do nove velike tehnične šole, pred katero so pričakovali cesarja vsi častniki in častna stotuija meščanskega lovskega kora z godbo, V šoli so se cesarju poklonili vsi profesorji, zastopniki oblastev itd. Cesar si je ogledal vse prostore nove šole. Od tod se je odpeljal k cerkvi Srca Jezusovega, kjer ga je vsprejel knezoškof dr. Z w e r g e r. Ob 1. uri se je cesar odpeljal na kolodvor.
(Presvetli cesar) je podaril po toči poškodovanim prebivalcem v Zavrči, pri sv. Barbari in sv. Andreji v ptujskem okraji 1000 gld.
(Imenovanje.) Gimnazijski profesor g. Simon Rut ar je premeščen iz Spljita na c. kr. realko v Ljubljani, računski sovetnik g. Martin Riss-maul pa odide iz Ljubljane za višjega računskega sovetnika v Gradec.
(Najnovejši izdelki domačega umetnika) po-dobarja g. Matije Ozbiča mlajšega iz Kamnika so videti v »Katol. Bukvami"; namreč: prelepo ter bogato polihromiran kip D. Marije brezmadežnega spočetja, dve enako lepo izdelani pa manjši podobi lurške Matere božje in doprsne podobe raujcega msgr. Andreja Einspielerja. Kip Device brezmadežno spočete je namenjen romarski cerkvi na Brezji, ostali izdelki vrlega mojstra so na prodaj. Komur je pri-lično, naj si ogleda dela Ozbičeva; spoznal bode,
da je prav odveč, naročati si enac:h kipov na Fran-coskem ali v Nemčiji.
(Ljubljanska čitalnica) dobi prihodnjo soboto druzega oštirja, kateri zagotavlja, da bo vedno vestno skrbel za dobro pijačo, ukusna jedila in točno postrežbo. Ker so bivši čitalnični gostje zadnji čas občutljivo pogrešali dobre čitalnične restavracije in se razkropili na vse vetrove, pričakovati je, da jih najde novi gostilničar zopet zbrane v polnem številu in da se njim polagoma pridružijo še drugi gostje. Naj bi se že skoro povrnili nekdanji časi, v katerih je bila čitalnična restavracija reduo večerno shajališče slovenskemu občinstvu mestnemu in z dežele. Upajmo!
(Za osepnicami) je zbolelo več ljudi v šestih vaseh šentjernejske župnije na Dolenjskem. Otrokom iz teh vasi je prepovedano hoditi v šolo.
(Za slovensko šolo) so sklenile potrebne korake občine Globoko v brežiškem okraji, Nova Cerkev v celjskem okraji, Ljub ni ca, Brezen in Paka v konjiškem okraji ter odposlale vloge na deželni šolski svet, oziroma naučno ministerstvo.
(V Sevnici) je umrl v torek popoludne znani trgovec Anton Cvenkelj.
(Umrl) je 11. t. m. v Trstu nadsvetnik deželnega sodišča Danelon. Pokojnik je slovel kot strokovnjak med juristi. — Dne 10. t. m. je umrla v Trstu gdč. Ant. Piano, stara 21 let. Bila je zavedna Slovenka, vrla pevka in deklamovalka.
(Izpred sodišča.) Včeraj se je moral pred porotnim sodiščem zagovarjati 321etni Erzar zaradi hudodelstva uboja. Obsojen je bil na šest let težke ječe, poostrene vsak mesec s postom. — Jožef Petrič je bil zaradi težke telesne poškodbe obsojen na štiri leta težke ječe, poostrene s postom, in na 250 gld. denarne globe.
(Interpelacija) o zavodu usmiljenih bratov v Gorici s priloženimi pojasnili je izšla v Seitzevi tiskarni v Gorici. Založil je brošurico interpelant, goriški deželni poslanec dr. A. Rojic.
(Iz c. kr. poštne hranilnice.) Te dni razposlana okrožnica objavlja novico, da 6e bodo plačilne nakaznice v čekovnem prometu polnile s pomočjo pisnega stroja. Vsled tega bodo dotične tiskovino (št. 6 in 8) deloma drugače tiskane. To bo za zdaj le za poskušnjo. Sicer bodo se te vrste nakaznice še po-polnovale tudi rokopisno. — Iz računa za mesee november povzamemo sledeče podatke: Vložilo se je 487.229krat skupaj za 61,996.189 gld.; od tega na Štajerskem 24.081krat za 2,500.181 gld., na Koroškem 6402krat za 662.378 gld., na Kranjskem 5523krat za 600.916 gld., na Primorskem 7528krat za 1,045.575 gld. Vrnili so pa v minolem mesecu 137.879krat v skupnem znesku za 60,785.428 gld.; od tega na Štajerskem 3807krat. za 1,282.028 gld., na Koroškem 916kratza 156.885 gld., na Kranjskem 634krat za 117.843 gld., v Primorji 2629krat za 1,035.395 gld. Od 12. jan. 1883 do zdaj se je po državi vložilo 19,387.912krat skupaj 2.062,113.268 gld. 49 kr., a vrnilo 5,821.771krat v skupnem znesku 2.018,242.412 gld. 45 kr., tako je v hranilnici preostalo 43,870.856 gld. 04 kr. Med povračili nahaja se tudi 9,180.250 gld., za ta znesek je urad vložnikom na zahtevanje kupil in odposlal vrednostnih papirjev. — Med vložniki je 9196 rentnih knjižic za 8,062.160 gld., potem 648.968 vložnih knjižic in 14.166 knjig-čekovnic. — Med vložnimi knjižicami, ki so v zgubo prišle, so po jedno izdali v Pulji, na Dobrni, v Konjicah, v Beljaku; prvi vložnik je novo knjižico dobil dne 2. decembra, drugi 9. decembra, četrti 7. decembra, tretji bo še čakal do 22. t. m. — Novo pošto z nabiralnico dobila je Nova Cerkev pri Ptuji. — Število vložnikov naraslo je za 5131 oseb. — V neuradnem delu okrožnice so črtice o poštni hranilnici na Ogerskem, Francoskem, Taljanskem, Belgijskem, Nizozemskem, Švedskem.
Raznoterosti.
—	Žid — lastnik in vrednik katoliškega lista. Poleg nemškega lista »Oesterr. Volksfreund" izhaja nekje na Ogerskem katoliški tednik „Uj tiirsadalom" (Nova družba); izdajatelj in vrednik tega lista je žid Arno Meyer, in so-trudniki njegovi so vsi židje. — Izdajatelj katoliškega tednika »A katolikus Csalad" (Katoliška družina) je žid Singer. Iz tega je razvidno, v koliki meri ]e Ogerska že požidovljena.
—	O junaški smrti angleškega poročnika Cooperja pri napadu na neko arabsko suženjsko ladijo se poroča: S šestimi prostovoljci ja zasledoval na kutru (hitri ladijci) vojne oklopnica
„Griffonu arabsko „dhau". Ko se je tej približal, iadela ga je sovražna kroglia. „Ne brigajte se zame — premagajte sovražuika, ako le morete", zavpil je svojim tovarišem. Akoravno sta bila še dva Angleža ranjena, posrečilo se jim je vendar vjeti arabsko suženjsko ladijo ter oprostiti 98 sužnjev, mož, žensk in otrok. Hrabri častnik je videl še, kako se je posrečilo njegovo delo, potem je pa izdihnil svojo dušo, še predno je došel kuter h „Griffonu".
—	Nove bombe, s katerimi se brez prelivanja krvi premaga največja vojna ladija, je iznašel neki Wetson. Vzduh amjlnitritov omoti človeka, ki ga je dihal, v nekaterih minutah. Wetson je tedaj predlagal, naj se bombe napolnijo z amylni-tritom. Ako se razleti nekaj teh krogelj na ladiji. omamil bo vzduh vse pomorščake in vojake, tako da bo treba premagano ladijo le prepeljati v varnost. Ladijo bodo potem prezračili in premagani sovražniki se bodo zdramili iz omotice kot vjetniki. Kaj pa hočemo še boljšega?!
—	V Neapolj u bil je leta 1815 nastavljen mlad pevec. Ker so ga le za male in manj važne vloge potrebovali, so ga tudi borno plačevali. Z malo nagrado bi bil preživil samega sebe, nikakor pa ne tudi svojih starišev, ki so pri njem stanovali. Pomagal si je iz zadrege prihodnji umetnik s tem, da je v prostih urah krpal raztrgano obleko. Nekega dne pride k njemu sloveči operni pevec No-zari, naj bi mu popravil obleko. Umetniku se je oseba našega na pol krojača nekoliko znana zdela, vendar se ni mogel spomniti, od kod bi ga poznal. Vprašuje mladeniča kje je že vse bil in s čim se še peča v mestu. Zvedel je, da ravno pri tistem gledališču sodeluje, kjer on sedaj kot gost pri operah poje. ,.Imaš li dober glas?" poizveduje Nozari. „Ni take sile", ,g' težko pojem. ..Poskusi!" Krojač poje skalo do ,g' in niti šivauke ne dene iz rok. Še ,a' poj! „Gospod ne gre!" Težkoma sem Vam pel do ,g'. Jaz pravim še ,a'", osorno ukaže Nozari. Prisiljeno je šlo, a skala do ,a' bila je vse eno končana. „Zdaj pa še do ,h'". „Kaj mislite, gospod! saj še ,a' ni bil čist, s prsnim glasom še ,g' težko dosežem, posebno š ako se melodija bolj v višavi suče." „Hitro mi zapoj skalo do ,h\ ali te .... " Nozari povzdigne grozeč roko. „Ne bodite hudi, saj precej poskusim!" -a-h, a .. h . . „ Vidiš, da gre? Zdaj ti dam ta-le svet: ,Pridno se vadi, varuj se prehlajenja in zatrdim ti, da lahko prvi tenorist Laške postaneš'!" — Mladenič je poslušal opomin, bil najbolj vstrajen pevec male opere in čez nekaj let postal je slavni tenorist Rubini, ki je s svojim milim in močnim tenorom očaral poslušalce v Parizu, LondonH in Peterburgu.	y.
— Prednost. Miha: „Lončene pipe imajo pa vendar eno prednost pred leseuimi." Jože: „No, na to prednost sem pa radoveden?" Miha: „Če nam lončena pipa pade na tla, ni se nam treba več pripogniti."
Telegrami.
Berolin, 12. decembra. Cesar Viljem je sprejel danes avstrijskega veleposlanika ter je njega in njegovo soprogo povabil k za-jutreku.
Bukarešt, 12. decembra. Kakor poroča Havasovo izvestje, sešla se bodeta kraljica Natalija in srbski prestolonaslednik dne 15. januarija v Bukarešta. Kralj je zahteval, da se mora vršiti sestanek v navzočnosti prič, kraljica pa je to odbila. Konečno se je ustreglo kraljičini želji.
Listnica opravništva:
G. J. L. v K.: Prav vse v redu.
Umrli so:
10. decembra. Elizabeta Dolinar, pismonoševa vdova, 63 let, Stari trg št. 11, spridenje krvi. — Antonija baronovka Codelli-Fahnenfeld, posestnica, 79 let, Gospodske ulice št. 4. marasmus.
V bolnišnici: 6. decembra. Alojzij Podlogar, delavec, 61 let, einpbysem
pulin.
8.	decembra. Katarina Fožgaj, gostija, 86 let, pleuro-pneumonia. — Jožef Vogrinc, delavec, 22 let, scrophulosis.
9.	decembra. Andrej Vavrik. krošnjar, 35 let, jetika. — Antonija Trebar, delavka, 60 let, catarrh. intcst.
Vremensko sporočilo.
Dani	Čas	Stanje		Veter	Vreme	Mokrine na 24 ur v mm
opazovanja		zrakomera T mm	toplomera po Celziju			
12.	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u.zvec.	/Ja-9 743-5 745 8	1 1 1 SKC 00 CO C	brezv. sl. vzh. n	megla n	0-00
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 13. decembra.
Papirna renta 5% po 100 gl. (g 16% davka)	81	gl. 85 kr
Sreberna „ 5% „ 100 „ „ 16% „	88	„ 55 „
4% avstr. zlata renta, davfea prosta ...	109	„ 15 n
Papirna renta, davka prosta ......	97	, 70 "
Akcije avstr.-ogerske banke .-,.•..	876 " _
Kreditne akcije ........ .	303	" 90
London . . .........121	^ 85 "
Francoski napoleond....................9	64
Cesarski cekini......................5	" 77 "
Nemške marke ........"	59	" 67'/ "
(glej podobo), naj bolj praktično, elegantno, moderno in priljubljeno tapecirano pohišt veno orodje, pre oblečene z modernim in močnim blagom in popolno pozamenterijo, to je s Čopi ln dolgimi franžaml iz blaga, izdeluje po - 3S grold. a. v. — zajamčeno dobro in solidno narejene
Anton Obreza,
tapecirar in dekoratšr
v Ljubljani, Šeletaburgore ulico št.
Uzorci blaga resnim kupcem franko na razpolago. Vsa v mojo stroko spadajoča dela v mestu in na deželi izvršujem najceneje. — Modroce na peresih (Federmadratzen) lO jj-1. in višje. — Preč. duhovščini priporočam kot špecijaliteto: altarne preproge.
Ceniki 8 podobami zastonj in franko na zahtevanje.
■Illllllllllll
Slovenski
i
IIHIH
Žepni koledar I
■	fl HW<)
izšel je ter se dobiva v jako lični obliki v
Katol. Bukvami, pri Jos. Gerberji in J. Giontiniju
komad po 20 kr., po pošti 2 kr. več.
Knjižica je posebno primerna kot novoletno darilo za kavarne, kojim se dovoljuje primeren rabat. — Razproda-jalcem po jako znižani ceni.
Tudi je dobiti v „Katol. Bukvami"
t lijubl jani" za 1.1889,
namenjen zlasti slovenski duhovščini. Med drugim podaja veroučiteljem zapisnik učencev za več nego 40 0 otrok.
Udje „Katol. tiskovnega društva" dobivajo ta krasnovezani Koledar zastonj; neudom stane 1 gld. 20 kr., po pošti 5 kr. več.
BlllilHIII MIHE
Janez Dogan,
mizarski mojster v Ljubljani
na Dunajski cesti št. 15, (Medijatova lilSu)
priporoča svojo dobro vrejeno zalogo raznovrstne
politovane in likane: altarne podstavke po 5 gld. 50 kr., divane, garniture, modroce na peresih po 10 gld., žimnate modroce po 20 gld., vozičke za otroke, okvire za svete in posvetne podobe po mogoče nizke) ceni. Tudi prevzema vsa mizarska in stavbena dela. Cenilnik s podobani zastonj In franko.
XXXXXXXXXXXXXXXXXX
x Brata Ebcrl, *
izdelovalca oljnatih barv, firnežev, lakov JC 3C	in napisov.
H Pleskarska obrt za stavbe in meblje. *
^ za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 4. *
J priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse ^ ^ v nj'ju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot )( ^ znano reelno fino delo in najnižje cene.
Posebno priporočilne za prekupee so oljnate barvo ^ v ploščevinastih pušicah (Blechbiichsen) v domačem lanenem oljnatem lirneži najfineje naribane in boliše ££ nego vso te vrste v prodajalnah.
^ SC Cenilce ua zahtevanje. m
*K»OmKKK**K*KKKKX*
DR VALENTINA ZAKMIvA
ZBRANI SPISI.
I. ZVEZEK:
PRIPOVEDNI SPISI.
UREDIL IVAN ŽELEZNIKAR.
Cf Vsebina : Zivotopis dr. Valentina Zamika. — Ura fj bije, človeka pa lii! — Maščevanje usode. — p§ Razni spisi: Iz državnega zbora. — Pisma slovenskega turista.
Knjižica je jako elegantno, po najnovejšem uzorci in res krasno vezana. — Utisnena je na sprednji strani podoba dr. Zar-nikova v zlatu in pridejan tudi njegov lastnoročni podpis. — Cena knjižici je 1 gld., s pošto 5 kr. več. — Dobiti je v „NARODNI TISKARNI" v Ljubljani.	(7)
Srednja temperatura —5-5° C., za 4-7° pod normalom.
Na tisoče
odrezkov in koscev sukna
za	(9)
jesensko in zimsko rabo
pošilja le proti poštnemu povzetju ali poprejšnji gotovini pobijajo vsako konkurenco,
in sicer:
3*10 metra sukna, debelega in močnega (za moško obleko)	gl. 4 80
310 metra sukna, debelega
in močnega, pa boljšega ,, G'25 3 10 metra sukna, debelega
močnega in finega 3410 m. najfinejšega sukna 310 metra izborno finega sukna
2-10 metra zimskega sukna (za zimsko suknjo) ,, 5*—
2	10 metra finega zimskega
sukna	,, 9«—
1*70 metra surovega sukna (za eno suknjo)	,, 3 35
3	25 metra črnega sukna, čista volna (za popolno salonsko opravo)	,, 7 75
3*25 metra črnega finega sukna, čista volna (za popolno salonsko opravo) ,, 10'—
Su k no vsake vrste ceneje leo cli-ng-ocl.
D. Wassertrilling,
trgovec s siihnom v Boskovicu pri Brnu. Uzorci zastonj in franko.
8'50 12-50
1G-50
Tuj c i.
8. decembra.
Pri 31al.iču: Engel in Schwarz. trgovca, z Dunaja. — Reina in Mandl iz Trsta. — Stiene, potovalec, z Dunaja. — baron Schmidtburg, stotnik, iz Trsta. — Ranzinger iz Kočevja. — dr. Mittendorfer iz Celovca.
Zobolek, prašek in pasta za zobe
preč. oo. Benediktincev
opatije Soitlac (Gironde). Dom MAGUELONNE, prijor.
Največje odlikovanje: dve zlati svetinji: Bruselj 1880, London 1884.
Iznajdeno leta 1,373 P° P"jorji Pierre Boursaud.
Vsakdanja raba zoboleka oo. Benediktincev (po nekoliko kapljic na vodi) ozdravi in zabrani gnji-lobo zob, jih obeli in utrjuje; okrepčuje in popolno ozdravi čeljusti.
^ Zares močno ustrežemo našim p. n. čitateljem, opozorujč na to starodavno ter prekoristno iznajdbo — najboljši in edini lek proti zobobolu.
ivrdka mmm B?ar
Kuc Croix de Seguey 100 & 108.
Ustanovljena leta 1807. Dobiva se v vseh lekarnah in prodajalnicali dišav.	(18)
dobiti so v Katoliški Bukvami v Ljubljani komad po jeden kraj car.