Poštnina v gotovčini plačana.
Štev. 46.	Cena ednoga drobca 1 krona.	13. novembra 1921. Leto VIII.
Glasilo Prekmurskih Slovencov. Cena na leto 20 K, če jih več vküp hodi na eden naslov, če samo edne 30 K. Urednik i izdajatelj Klekl Jožef vp. pleb. Črensovci Prekmurje.
Rokopisi se pošiljajo na g. urednika naslov i se ne povrnéje. Oglasi (inserati) ste sprejmejo v g. Balkanji Ernesta tiskarni v D. Lendavi. Cena za eden kvadratni centimeter 1.50 fil. za ednok, za večkrat popüst.
Naročijo se Novine jedino pri „Opravništvi Novin v Črensovcih, Prekmurje“. Samo na té naslov se sme poslati tüdi naročnina.
Nevole i ljübezen do naroda.
„Slabo se nam godi, zakaj bi bili v Jugoslaviji, odimo tá, gde je bolše.“ Slabe düše si tak premišlavajo I to premišljavanje je velika krivica. Velika krivica je, ar podira to mišljenje ljübezen i pravico. Ki tak misli, nema ljübavi do svojega roda te, gda jo te najbole potrbüje. A i ne potrebüje dete te najbole materne, prijateo prijatlove, betežnik zdravnikove pomoči, gda so v nevolah, težavah, v betegi? I če zdaj zgübijo pomoč od tistih, od šterih jo najbole pričakavajo i šterih so njim najbole dužni dati, so zgübili njihovo ljübezen. Ta se pa nikdar ne sme zgübiti. Ljübezen do roda svojega sloni najmre na večnoj božoj zapovedi. Zato ravno zdaj, gda so nevole, težave — pa zato ne te najvekše — po boji v orsagi, vsaki pameten i dobroga srca človek bo vse mogoče včino, ka se té popravijo, nede pa grešio proti svojemi rodi stem, da ga bo spravlao v drügi orsag, gde bi prejšo naš rod. Pomagajmo sirotam, glasimo gor krivice, zdrüžüjmo se v krščanska društva i sküpno se borimo za svoje prekmurske pravice, a nikdar ne na kvar sküpnoj, lepoj novoj domovini. To nas je vseh dužnost. Ki tak ne dela, nego premišlava, kak smo više povedali tisti lomi zapoved ljübezni i tüdi pravice. Lomi pravico, istino zato, ar so indri tüdi teškoče pa še vekše od naših celo vekše so tam, kam to mišljenje meri, bodisi v Austriji bodisi na Madjarskom. Ljübezen i pravica naj nas vodita, z tema presodimo vse i ne zablodimo.
Razpored dela
rekrutne komisije za rekrutavanje           v Prekmurji
v Murskoj Soboti:
10. novembra: Bakovci, Adrijanci, Berkovci, 11. novembra: Beltinci, Boreča, 12. novembra: Andrejci, Bokrači, Bogojina, Budinci, 14. novembra: Bratonci, Čopinci, Dankovci, 15. novembra: Dokležovje, Dolina, Domanjšovci, 16. novembra: Ivanovci, Filovci, Gorica. Fokovci, 17. novembra: Gančani, Ivanjšovci, Gornji Petrovci, Krnci, 18. novembra: Kančovci, Ivanci, Hodoš, Kostanovci, 19. novembra: Krplivnik, Košarovci, Križevci, 21. novembra: Ižakovci, Kukeč, Lipa, 22. novembra: Lončarovci, Lipovci Markovci, Mačkovci, 23. novembra: Lukačovci. Moravci, Moranovci, Matjašovci, 24. novembra: Melinci, Markišavci, Lucova, Mali Dolenci, Martjanci, Mlajtinci, 25. novembra: Moščanci, Nemčavci, Panovci, Noršinci, Pečkovci, Pordašinci, Rakičan. 26. novembra: Odranci, Puconci, 28. novembra: Prosenjakovci, Selo, Somorovci, Sebeborci, Ratkovci, 29. novembra: Stanjovci, Tešanovci, Šulinci, Trdkova, 30. novembra: Vaneča, Šalovci, Volčja Gomila, Središče, 1. decembra: Murska Sobota od 1897. do 1900., 2. decembra: Ženavlja, Murska Sobota leto 1901., Čikečka vas.
V Dolnjoj Lendavi:
3. decembra: Banuta, Brezovica, Dolina pri L, Dolnja Bistrica, 5 decembra: Čentiba, Črenšovci, 6. decembra: Dolga vas, Dolnji Lakoš, 7. decembra: Dobrovnik, Kamovci, 8. decembra: Gaberje, Kapca, Genterovci, 9. decembra: Hotiza. Kobilje, 10. decembra: Gomilica, Gornja Bistrica, 12. decembra: Gornji Lakoš, Jošec, Mala Polana, 13. decembra: Nedelica, Petišovci, Motvarjavci, 14. decembra: Kot, Pince, Trnje, Radmožanci, 15. decembra: Turnišče, Žižki, 16. decembra: Renkovci, Velika Polana, 17. decembra: Srednja Bistrica, Veliki Dolenci, Mostje, Žitkovci, Bukovnica, 19. decembra: Dolnja Lendava 1897. do 1900, 20. decembra: Strehovci, Dolnja Lendava let 1901.
Iz teh občin na te zaznamüvane dneve pridejo na nábor ali štelingo
dečki i moški rojeni v letaj 1897, 1898,	1899,	1900 i 1901. Na
nábor moro pripelati svoje ljüdi župan, tajnik i polovica poglavarov. Župan naj prinese s sebov tüdi občinski pečat i ob 8 predpoldnom naj je z tajnikom i poglavari pred komisijov. Ki šče dobiti oprostitev (felmentés) ka nede celi čas slüžo. more prinesti na nabor drüžinski list z farofa i izvleček (kivonat) iz davčne knjige kakša je njegova dača i s sebov mora pripelati na vizito vse delanezmožne moške osebe svoje hiže od 18 do 60 let stare. — Ki je že slüžo pri vojakih, naj prinesé sebov svoja vojaška svedočanstva ali če jih nema, naj župan i trije svedoki to posvedočijo. Županje naj prinesejo komisiji tüdi drügi izvod rekrutnih spiskov, šteroga majo doma.
Glasi.
Plemeniti dar. Dr. M. Slavič, profesor vseučelišni v Ljubljani, kotriga razmejitvene komisije, so darüvali na naš tisk 200 K, na siromake pa 1000 K. Iz toga zneska smo 200 K. pali poslali za sirote † Bédek Janoša v Borečo. Presrčna hvala.
Odredba od stanovanj, izdana l. 1921. maj. 21 kak se more izvršávati, razloži pravilnik št. 319. pokrajinske uprave v Ljubljani. Po tom pravilniki se stanovanjska komisija po želi prebivalcov more sestaviti. Stanovansko oblastvo je dvoje. Prvo je okrajno glavarstvo, drügo pa „oddelek za socialno skrbstvo“ v Ljubljani (Pokrajinska uprava). Proti odlokom prvoga oblastvo se priziva (apeláliva) na drügo. Proti odredbe té drüge ne več apelacije. Pravilnik predpiše hitro rešitev pritožb.
G. Rado Jurko okrajni šolski nadzornik nam javljajo za odgovor na članek „Vlada čüj“, šteroga je spisao en svecki prekmurski gospod, sledeče: Nameščeno je vučitelov z izpitom iz Preka 63, domačih 81, brez izpita je prečnih 14, domačih pa 9. Na svojih starih mestaj je ostalo domačih vučitelov 51. Od prečanov brez izpita nema nieden bolšega tem menje pa najbolšega mesta, pač pa so med njimi z gimnazijskov maturov na najslabših mestaj. Pa namenoma nišče
2
NOVINE
13. nov. 1921.
ne bio podeljen na bolše ali slabše mesto. Dnevnice so Prečani dobivali zato, da so ležej premagali neprilike življenskih potrebčin — od l. 1920. 31. dec. pa vsi vučitelje vlečejo ednako plačo. — Nam dovoli g. nadzornik, da mi na te njegov odgovor, damo to pripombo: Dokeč do na nas silili austrijski zakon, v šteroga nikdar nesmo privolili, šteroga se držijo samo zato, ar se ž njim tere autonomija, starodavna autonomija naših krščanskih verskih šol, nikdar ne moremo gučati od toga, ka se šolstvi v Prekmurji ne godi" krivica. Ne, nikdar ne. Nas vežejo zednačeni zakoni centralne vlade, dokeč pa teh ne, stari naši zakoni. Nikdar pa ne austrijski, nikdar ne. To je naš odgovor. Ki šče pokazati, ka ljübi to ljüdstvo, naj njemi ne deva na šinjek jarem nemških zakonov, nego naj poštüje njegove starodavne pravice. Vsi pravi liberalci bi mogli po svojem principi tak postopati.
Tak je prav. V Gederovcih v krčmi ešče v postnom 'časi je B. L. iz Sobote začeo na vse- čemere dol-gučati našo krščansko stranko i našega g. poslanca. Ne bi ^mislili, ka more človek tak zablojeni biti. Istina, ka je vino ž njega gučalo ali to je tüdi istina, kak pregovor pravi, ka pijanci i deca istino gučijo. Istina je bila, ka je te človek, šteri pa brez računa vzeme do rok penez naših krščansko mislečih ljüdi, iz dna srca sovražo pravico ljübezen i krščanstvo v Gederovcih. Plavo je, ka se je podao v stranko liberalcov. Iasno svedočantvo, ka je liberalizem strašen svoražnik vere. Mi gornji i dolnji ljüdje smo ga en čas poslüšali i karali, a da pa li ne henjao, smo kak en mož stopili vküp, da razbijače vržemo vö. I glejte, samo naš nastop ga je tak vkrotio, da njemi je liberalizem taki v peté odišo. Pravico zagovarjajo odločno. — Eden iz med nazočih.
M. Sobota. Znano Vam je, dragi čtevci, da je letos bilo pri nas gostüvanje. Domača Verstvena Stranka i Jugoslovenska Demokratska Stranka (liberalna) sta se zdale v nerazrüšljiv (?) zakon. I glej ga nevolo, komaj za dva meseca po zdavanyi je mlada „domača“ sneha v pamet vzela, ka jo je stari mladoženec demokrat ne za drügo vzeo, kak ona njega, za veliko herbijo. I svadila sta se že za par tjednov pa tüdi razpisala. Mišljenja sta toti ednoga oba liberalnoga, protikrščánskoga, a pogoditi se nikak nemoreta, ar bi mlada sneha ravnotak rada prišla v Beograd v parlament med vrsto követov kak stari mladoženec. To pa tomi starci nikak ne šlo v glavo, tem menje pa v srce, ka bi poleg njega što drügi mogo ravnati ne orság, nego peneze v svoj lástni žep. Svaja je tak nastala pri jaslaj i kopanyi i mladi par ne toti uradno, a vendar »zastalno"!?) se je razišao. Ka pa bo zdaj? Novo stranko bi začinjali? Ne mogoče, ar ljüdstvo vidi, da so ljüdjé tisti, ki so prle bili
i zavüpao njim ne more. Ki se z hüdim dühom zaveže, naj Kristuša poderé je vsikdar toga sovražnik, v kakši koli obleč se zagrne i kakši koli cajgar si obesi pred prag. Nadstrankarsko, samo prekmursko ljüdstvoiskajoče zdrüženje, bi radi napravili? Što pa bo/vervao? Je »Domača Verstvena Stranka" lejko nej ravno té cio mela? I kama je zablodite? Jeli v liberalni tábor, ar srca teh i onih so edna. Dokeč se srca ne spremeni jo, dokeč nede odkritosrčnoga spoznanja. Ka je naše prekmursko ljüdstvo bodisi katoličansko, bodisi evangeličansko, verno i ka je sovražnik toga ljüdstva tisti, ki té fundament podira,‘ar ž njim jemljé vse teškoče prenašajočo düševno moč tomi ljüdstvi i mir pa veselje življenja, pravim, dokeč se to ne spozna, je ves posküs po novoj prekmurskoj Stranki samo skažlivost. Če se pa spozna to, ka našemi ljüdstvi se samo na fundamentomi njegovoga krščanskoga mišljenja lehko pomaga, te, pa pridemo ta. gde smo zdaj, naimre ka Prekmurje zastopati more i sme, štokoli je te že te je katoličanec ali evangeličanec, samo krščanskoga mišljenja človek, ki ljübezen nosi v svojem srci do toga ljüdstva. To je, krsčanska stranka za naše male i vekše kmete, delavce, trgovce i siromake ma samo fundament tű, je potrebna tű i ma samo bodočnost tű. I to že mamo. Vsakoga človeka opitamo v Prekmurji, ki s pravičnimi očmi i z vednakim srcom gleda delo našega g. poslanca, jeli ne zadost i njihov trüd vsem želam i zahtevam vsega prebivalstva?,jeli se ne skrbijo zamosti železnico, jeli ne za sodnijo, jeli ne za dobro oddajo živine itd. idi. ? Jeli ka se za vse nas trüdijo ? Zakoj pa te iskati novo zdrüženje, nqvo stranko ? Ka de njemi namen? Nikaj drügo, kak čast i peneze spraviti pár ljüdem. Za te sebične namene pa mi krščansko misleči ljüdje ne damo krajcara penez i ne svojega iména. Ki šče novi list vödavati, naj si ga drži sam. Mamo mi svoj list »Novine*, podpirajte toga, pišite v toga, v tom se Zdrüžimo vsi Prekmurci brez razlike vere, pa de se nam vsem bole godilo, kak če bi se cepili. Kelkokrat so bile »Novine" bele, zbrisane, ar so nas Prekmurce zagovárjate. Tü je naš zagovornik. Sem dajmo svojo miseo i svojo podporo, štero smo inam šteli. Ne smemo pozabiti, ka kmežka zveza ali »ljüdska stranka" je naša stara domáča ječ. Ta je zdrüženje indašnjih treh naših strank. Nép-párt, kisgazdapárt, keresztény sociális párt, te tri stranke so v njej zjedinjene. Pa zove se stranka naša kmečka zveza za Prekmurje, zato ar je njeni cio predvsem braniti naše Prekmurje. I voditeo stranke dr. Korošec je sam priznao našemi poslanci, da on naše žele i zahteve vse upošteva i je bo podpirao, čeravno mi posebne pravice prosimo za Prekmurje. G. Šerügi, Rengjeli i drügim domačim, ki so bili
liberalci i zdaj ščejo list Pannonio vödavati i na njega pobirati pa novo stranko stvarjati te reči damo v po-mislek.	Gornji Domači.
Plesni venček priredijo dne 20. novembra obrtniki v dvorani gostilne „Vogel" v Bogojini. Čisti dobiček je namenjen za küpljene enoga zvona za farno cerkev v Bogojini. Začetek ob 3 vöri popoldne. K obilnoj vdeležbi vljudno vabi. Odbor.
Zakaj je v Gederovcih zaprta meja proti Radgoni, ne pa v G. Radgoni. Ka je tomi zrokV Ve pa tak Gederovci kak G. Radgona sta v Jugoslaviji, Radgona pa od vsakoga kraja v Austriji. Konji prej -moro prek pa njihovi kšeftarje. Prosili bi pojasnila od oblast, ka se dela pa tű.
Oprosi se tisti človek, komi je v Črensovcih v uredništvi Novin izročeno „uverenje“ invalida Küzma Ivana z Melinec, naj to uverenje tomi invalidi do rok da. 
Gremij trgovcov za Prekmurje i Skupna obrtna zadruga v M. Soboti vabita vse svoje člane na izredni občini zbor Skupne obrtne zadruge, ki se vrši dne 13. novembra 1921. ob 15. 3 vüri popoldne.
Dnevni red:
1.) Pogovor o izstopu bivših članov, ki so včlanjeni zdaj pri Gremiju Trgovco;
2). Pogovor o 1% prometnem davku;
3). Pogovor o davčnih cenilnih komisijah in
4). Slučajnosti.
Načelstvo obeh Korp.
Krog. Prosimo g. vučitela Mirka Dujca, naj tisti znesek, šteroga so nabrali pri nas jun. 12. na siromaško deco, objavijo i odračunajo. Ne Želemo ta kak da bi dvojili v njihovoj poštenosti, a držimo se načela, ka se dobro delo na posvečnjek more postaviti, ka do ljüdjé vidli dober zgled 'i se po njem ravnali.
Jugoslovenska Matica je 18. junija t. 1. pali oživela. Julija T. se je vršilo Vpišüvanje' med kotrige. Na leto se plača en dinar. Penezi se pobirajo za Slovence prek meje posebno, za one, ki so v Italiji, da Slovenci ostanejo. Na izrednom občnom zbori Jugos-
3
NOVINE
13. nov. 1921.
lovanske Matice v Soboti, 15. oktobra 1921 je bio zvoljen sledeči odbor: g. Cerkvenik Rado, uradnik pri okrž. akr. uradi predsednik, g. dr. Goljevšček Jože, odvetnik podpredsednik g. Habjan Rudolf, sodni , kanclist pri okr. sodišči, blagajnik . gdč. Novak Francka, uradniki pri okr. glavarstvi tajnica g. Svetina Anton, vladni komisar odbornik g. dr. Pobič Maks, profesor odbornik g. Bole Andrej, carinski uradnik namestnik g. Nišelvicer Slavko, poštni sluga namestnik g. Brumen loške, trgovec v Murskoj Soboti — pregledüvalec računov gdč. Zelnik Marija, uradnica — preg-ledüvalka računov g. Boris, vučiteo v Gornjoj Lendavi — delegat gospa Tilka Prelog, vučitelica v Soboti — delegatinja.
Na grobni spomenik † Kühar Štefana z Bratonec, našega vrloga delavca na prekmurskom pisatelom polji je uredništvo Novin i M. Lista darüvalo 635 K- 23 fil. Cela šuma znese tak 1000 koron i je izrečena v dvema knjigarna od črensovske i sombotelske posojilnice v čuvanje pokojnoga brati g. Kuhar MihaIi, železničkom uradniki v' Maribori. Če se kakši poznanec pokojnoga zmisli na njegov prazen grob, naj pošlje svoj dar na uredništvo Novin.
Na Martinišče, to je na hižo, v šteroj bi naši Siromaški dijak! v Soboti dobili stan i hrano falej ali pa celo brezplačno, so naš g. poslanec darüvali 1767 K- 06 f. Cela nabrána šuma znaša 5000 K. Okrajno glavarstvo {šolski svet) kak dar g. Ar. Srce-, ko Lanjšiča prvoga prekmurskoga komisara ma tüdi v te namen Če se dobro spominamo 50000 K-nahraniti. Dobro bi bilo te dvoji dar zdrüžiti i ga zročiti najbolšim vzgojitelca! dece, štere ešče.naj-liberalnejši protestantje hvalijo, Salezijancom, da bi oni postavi!) potreben konvikt v Soboti. Ka pove na to naš g. glavar? Bi ne bila priporočila edna anketa v te namen. Prosimo jo.
Dijaška kühinja v M. Soboti. Dobroga srcá prekmurski prebiválci! žnáno vam je, da je pred dvema letoma naša Vlada v
Murski Soboti poleg meščanske (polgarske) šole gimnazijo postavila i tak je priliko dála staršom, ki svojo deco dale i više ščejo Šolárivati. da blüzi najdejo za njé pripravno šolo. Ete krajino pametna lüdstvo je teh šol znamenitost H hitro zarazmélo. V tekočem šolskom leti sta se tevi šoli že na teliko napunite, da so v gimnaziji prvi razred na dva tála mogii razdeliti. Pred očmi držijo naši lüdje pregovor: več z pametjov, kak z močjov, i z velikov vre-lostjov davajo svojo deco v te šole! Ti dalešnji njim kvarteo gor vzamejo, z bližnjih vesnic pa vsak den z domi hodijo dijacke. Med temi je mnogo Sirmaški, šteri si nemorejo küpiti potrebnih knjig i od dneva do dneva nemajo drügoga obeda, kak sühi krűh. Za vrloga oponašanja i dobroga včenja dijake Se Skrbi „D i j a š k a kuhinja“ imenüvano drüštvo, štero poleg svoje pri-možnosti pomaga podpira Siromaške dijake. Preminoče šolsko leto je to drüštvo 20.000 kron položilo na siromaške dijake murske sobočke gimnazije, tak, da njim je kšenki knjige i 20 tim čelo šolsko leto obed spravilo. Ali kem bole se povekšava račun dijakov, tem več podpore potrebüje. Naj se nepripeti ni ednomi vrlomi, poštenom! i dob-rogo nepreidenja dijaki, ka bi za volo sirmaška z šole vőostati mogo. Znanost i zevčenost se more razširjavati? To de na hasek ne samo posebnim' lüdem, nego celoj krajin!. Zato se z velikim vüpanjom obrnemo k prebivalcom cele prekmurske krajino i prosimo vse lüdi, naj vsaki poleg svoje primožnosti svojimi dari jJodpira siromaške dijake. Cele krajine vse gospode dühovnike, vučitele i veške poglavare pa posebno prosimo, naj to našo prošnjo razglasijo med lüdstvom i je na darüvanje pobüdjavajo. Z velikov zahvalnostjov vzememo ne samo peneze, nego Ttakšište dar, silje, krumpiše, belice, mást itd. Veški poglavarje bodo tak dobri, da dare, (štere njim prebivalci prinesejo, prek vzemejo i v Mursko Soboto ravnitelstvi gimnazije pošljejo. Z poštüvanjom Murska Sobota, dne 8. oktobra
1921. Vodstvo dij. kühinje.
Državna posredovalnica za delo v M. Soboti sporoča, da se je zavoda poslüžilo od l. januarja do novembra meseca 1921. je bilo 8366 strank 3351 delodajalcov i 2629 posredüvanj. Iščejo se drvarje, gozdni delavci, ki šče iti na to delo, naj se zglasi pri državnoj posredovalnici za delo v M. Soboti. Prekmurski delavci, siromacje ne zamüdite zlate prilike lepoga slüža, nego se zglasite kak v najvekšom števili.
Prekmurski vučitelje so odišli v soboto 12. t. m. v Maribor na izpit iz slovenskoga jezika.
Orel.
Prekmurski dečki! Z namenom i željov, da bi se orlovska miseo i orlovsko v Prekmurji koliko mogoče poživilo i kem najbolje utrdilo, je Orlovska zvéza sklenila, da priredi za Vas vsaj enotedenski organizator^™ i telovadni tečaj; Najbrže v Beltincih. Čas in kraj se Vam o pravom časi določno naznani v Novinah. Želemo, da bi odseki, ki Že óbstojajó v Prekmurji, poslali takše fante na tečaj, ki imajo voljo, čas i zmožnost orlovsko delovati v predsedstvi i voditelj-skom zbori odseka. Vabljeni so pa sploh vsi dečki. Če imate kakšo sposebno željo glede tečaja, nam Sporočite, da Vam po možnosti ugodimo. Bog živi l Orlovska zveza v Ljublani.
Redni občni zbor orlovske podzveze v Ljubljani se vrši dne 20. nevembra t. k Ob 8. uri bo za udeležencejpridiga in Sv. meša, nato občni zbor v Ljudskem domu. Ob 17. uri Se vrši istotam slavnostna akademije Udeleženci akademije in občnega zbora imajo proti izkaznici polovično vožnjo na vseh progah. Vsi zastopniki odsekov se morajo izkazati s pooblastili.
Vsem odsekom! Ništeri odseki še sedaj neso vrnili preg-iednik pol. Centrala ne more vršiti dobro svojih nalog, če se odseki ne zavedajo i ne storijo svojih dolžnosti do nje. Prosimo, da nam jihnemüdoma pošljete: s tem date spričevalo disciplini predvsem sebi.
4
NOVINE
13. nov. 1921.
Dom i svet.
Jugoslavija. V Belgradi je deputacija Jugoslovanskoga kluba, v šterom so naši krščanski poslanci, zahtevala od vojnoga ministra, Žečeviča, da se naj nadaljša mobilizacija (mozgósitás) taki ostavi i že mobilizirane čete se naj demobilizirajo. Prosila je nadale deputacija, naj se kola i konji, štere so mogli naši vertovje vojski dati, taki nazaj povrnejo. G. minister je stališče Jugoslovanskoga kluba za svoje vzeo i obečao, da se demobilizacija (leszerelés) hitro bo zvršila, vozovi i konji se pa po tržnoj ceni ali plačajo ali tüdi nazaj dájo. Mobilizacija je bila od naše vlade prenaglena i nepotrebna. Zato antanta nešče priznati, da bi nam Vogri plačali, stroške za mobilizacijo. —
Vogrska. Bivšega krala Karla so iz Tihanja odpelali na angleško ladjo, štera ga že na Duni čakala. Odpelali so ga v Carigrad, tam počaka, dokeč antanta določi, kama se naj zastalno aretira, da več ne bo mogao nazaj na Vogrsko i ogrožati mir Srednje Europe. — Vogrska vlada je vöpovedali detronizacijo Habsburžanov, to je, da Habsburžani več nedo meli pravice do vogrskoga trona. Te zakon je prinesen na pritisk Antante, zato so ništerni poslanci protesterali proti tomi, kak tüjomi vmeševanji v Vogrske notranje zadeve.
Po poročili ništerni listov je mobilizacija bila samo poizkus, proba, kak bi šlo, če bi resan bojno meli. Pravijo, da se dobro posrečilo. Mi, smo tüdi toga mnenja, samo nam je odnesla dober par miljoničkov dinarov — zobston.
Valuta. Naša korona je spadnola na borzi v Cürihi 6. nov. na 1.35. To pomeni telko, ka za naši 100 K. dobimo švicarski en frank i 35 centimov.
Kelko mamo papernati penez v Jugoslaviji. Po izkazi Narodne banke dne 22. okt. je bilo papirnati penez v prometi 4 milijarde 407 miljon, 256 jezero dinarov.
Njive, senožati, šume,
gorice i grünti
se prodajo na Čurinovom imanji v Selnici. Šteri iščejo küpiti, naj se zglasijo v „Prvi hrvatski štedionici podružnica
- - Čakovec.“ —
Pošta.
Bejek Št. Krog. Tak znamo, ka g. glavar tiste, ki neso mogli napraviti tajniškoga izpita, gonijo za tajniške pomočnike na edno leto. Po vaji bi bili te tei sprejeti za tajnike, če so se zadosta navčili. Naročnikom. Letošnjo naročnino plačajte redno, ki ste zaostali. Čas je tü i delavci v štamparijah teško čakajo na svoj zaslüž. Ne spozabite se z toga? Nekaj Vam pa vsem naročnikom ovadimo. To, ka k novomi leti vsaki drügi tjeden dvakrat tak velike Novine vam damo i tüdi vekši kalendar. Cena bi bila 40 K. Jeli ka de dobro? Ve zdaj za štiri belice dobite 40 K. Pripravljajte se zato za vekše Novine k novomi leti. Dretar Martin. Prelog. Poslali ste 22 K., a cena Novin je tistim, ki je na svoj naslov dobivajo, i ne sküpno z drugimi, 30 K. Dobite brezplačno še kalendar, za M. List, šteroga tüdi redno dobivate, plačate 10 K. podpore. To smo vsem celo leto večkrat povedali. Imrey Jürja dovica M. Sobota. Nesmo se spozobili z vas, nego poslali vašo prošnjo za rešitev gor, ali ne še prišo odgovor. Smete poslati prošnjo vednako v Belgrad.	
Žaga in preša.
V Sotini (pošta Rogačevci) mlinar oda za ploje rezati kompletno žago, skoro še celo novo (železni deli moderni) za gorpostavljanje vse pripravleno. Tudi se tukaj oda ena kompletna preša za olija, štera je iz ocla.
Anton Meic, mlinar.
Najvékšo izbiro vsakovrstnoga blaga za moške i ženske po najnižjih cenah ma vsikdar Franc Seršen v Lotmerki.
Kože (leder) i podplate si vsaki naj preskrbi, ar se zima bliža i cene se podigavajo pri tom blagi.
  Küpüjem svevrste surove kože i té tüdi vzemem v delo pa je kak najhitrej zdelam.
V zalogi mam vsako vrste kože (leder) i podplate pa vse šoštarske potrebčine.
Albin Sagadin
trgovina z kožami v Beltincih.
Trüge (škrinje) za mrtve v
vsakoj velikosti i vse mrtveča
potreboče küpite najfalej pri
Albin Sagadini  v Beltincih.
Vekša množina dobrih sliv za žganje taki proda ali zamenja za zrnje.
Što želej slive küpiti (zamenjali), naj se taki zglasi v gostilni g. Alberta Horvat v Gornjoj Radgoni.
Hirdetmény.
Közhírré teszem, hogy Alsólendván 2 házamat — mind a kettő egy emeletes — s házaim mellett levő szőlővel együtt eladom. Bővebb felvilágosítás nálam kapható.
Hadrovics Elekné.
Tisk: E. Balkanji Dolnja Lendava.