Leto XXII. MSbSJS ■ BfP Številka 55. Naročnina za Jugoslavijo: R9 |m8bM|BBF Mft JB vSBlJH7 ER EH Rj ^vSalk UH Uredništvo: Ljubljana, celoletno 180 din (za ino- E8|3 ^g^aBaT Hm ^ JgSS HH Hm IBII BgB B^l Gregorčičeva ulica 23. Tel. zemstvo: 210 din),za'Meta £8» US TBaaMiar Bii HW H ^SsBk BH BgSBBBM BI gjjgi%W Pa 25-52. Uprava: Gregor- 90 din, za >/< leta 45 din, ^90 čičeva ul. 27. Tel. 47-61. mesečno 15 din. Tedenska v Rokopisov ne vračamo. — Plača in toži se v Ljubljani : Časopis za trgovino, industrijo, obrt in denarništvo nici v Ljubljani št. 11.953. Izhaja Ljubljana, petek 12. maja 1939 Cena 1*50 Potrebna iniciativa Hrvatsko trgovstvo je ustanovilo svoje Predstavništvo hrvatskega trgovstva in nobenega dvoma ni, da bo v kratkem vse hrvatsko trgovstvo v celoti organizirano edino v tem predstavništvu. Samo praznim iluzijam bi se vdajal, kdor bi mislil drugače. Primeru hrvatskih trgovcev pa so sledili tudi hrvatski industrialci in zagrebška industrijska zbornica je izstopila iz Centrale industrijskih korporacij v Beogradu. Jasno je, da bodo polagoma storile podobne sklepe tudi vse druge gospodarske organizacije Hrvatov. Trgovstvo v Jugoslaviji je bilo dosedaj enotno organizirano v Centralnem predstavništvu v Beogradu. Že na lanskem vsedržavnem kongresu v Ljubljani se je pokazalo, da je nastala v tej organizaciji razpoka, danes pa je jasno, da Centralno predstavništvo ne predstavlja več vseh trgovcev v Jugoslaviji. Takšna je resnica in nima nobenega smisla, če resnici ne bi pogledali odkrito v oči. Prav tako jasno pa je, da trgovstvo v Jugoslaviji potrebuje svojo enotno organizacijo, ker je Jugoslavija eno gospodarsko ozemlje in ker bi bila za vse nas katastrofa, če ne bi ostala eno gospodarsko ozemlje. Zato je potrebno, da se znova ustanovi osrednja organizacija, ki bi združevala vse trgovstvo Jugoslavije v eni organizaciji, ker bi pač vsi trgovci združeni mnogo laže branili svoje interese, kakor pa razdeljeni. Ne more se sicer sedanjemu Centralnemu predstavništvu zvez trgovskih združenj v Beogradu niti najmanj očitati, da ne bi enako upoštevalo interese vseh pokrajin. Saj so bili vsi sklepi na sejali Centralnega predstavništva soglasni in nikdar ni bilo niti poskusa kakšne majorizacije. Zato tudi ni krivda Centralnega predstavništva v Beogradu, če so se razmere tako zasukale, da je treba popolnoma nove orientacije trgovstva Jugoslavije. Treba se je pač resničnosti prilagoditi in dejstva upoštevati. Dejstva pa pravijo, da si je hrvatsko trgovstvo postavilo novo organizacijo. Kdor hoče zato delati in sodelovati s hrvatskim trgovstvom, ta mora to njegovo organizacijo upoštevati. Ni druge poli! Zato smatramo za potrebno, da stopijo naše trgovske organizacije, predvsem naša zveza v stik z novo organizacijo hrvatskega trgovstva, da se najde podlaga za sodelovanje Vsega jugoslovanskega trgovstva. Mnenja smo, da je to dosegljivo, ker vendar gospodarski ljudje morajo uvideti, da zahtevajo skup-v jnteyeM tudi skupno delovanje, v kakšni obliki se potem to sodelovanje izvršuje, je navsezadnje postranskega pomena, ker glavno je, da piide do tega sodelovanja. Nobenega razloga nimajo ne slovenski in ne hrvatski trgovci da si ne bi medsebojno pomagali. Zalo tudi ni resnega razloga, da uied njimi ne bi prišlo do pozitiv-nfiga sodelovanja. Prav tako pa tudi ni resnega razloga, da se ne bi pridružili slovenskim in hrvatskim trgovcem tudi srbski. Saj smo ravno v Centralnem predstavništvu videli, da srbski trgovci hočejo sodelovali in da tudi znajo sodelovati. Zato mislimo, da je med srbskimi, hrvat-skimi in slovenskimi trgovci sporazum o skupni obrambi svojih gospodarskih interesov mogoč, ker je za vse enako koristen. Slovensko trgovstvo uživa v državi sloves, da je najbolje izvedlo svojo organizacijo in je zato tudi največ storilo za ustanovitev vsedržavne trgovske organizacije. Tej tradiciji naj ostane slovensko trgovstvo zvesto in zato naj proži ono kot prvo roko, da se tudi na novi podlagi združi vse trgovstvo Jugoslavije v složnem gospodarskem delu. To stori slovensko trgovstvo tem laže, ker si je v svoji Zvezi trg. združenj že davno postavilo svoje predstavništvo slovenskega trgovstva, saj poleg Zveze ni v Sloveniji niti poskusa kakšne druge stanovske organizacije slovenskega trgovstva. Enako organizacijo si je sedaj ustanovilo hrvatsko trgov- stvo. Zato ni razloga za nobena nasprotja in za nobena nesoglasja, temveč na mestu je le sporazumna beseda. Prepričani smo, da je ta naš predlog v korist ne le slovenskemu trgovstvu, temveč tudt hrvat-skemu in srbskemu in zato upamo, da bo tudi dobro sprejet in da bo rodil pozitiven rezultat. A. Ž. čekov! Današnje določbe so za< ameriške turiste popolnoma ne-t sprejemljive. Za naš tujski promet bi mogli postati naši izseljenci, posebno oni iz Amerike, ena najbolj aktivnih postavk, če bi se seveda tudi mi pobrigali, da se to zgodi. Zato apeliramo na Tujsko prometno zvezo, da te predloge Družbe sv. Rafaela upošteva, ker so v korist našemu tujskemu prometu in našim gospodarskim ter nacionalnim interesom. Knez-namest-nik v ISaiaii V sredo dopoldne sta prišla knez namestnik Pavle in kneginja Olga v Rim, kjer jima je bil prirejen veličasten sprejem. Na peronu je pozdravil oba italijanski kraj in cesar ter italijanska kraljica in cesarica, predsednik vlade Mussolini, drugi najvišji odličniki ter diplomatski kor, med njimi tudi poslaniki Francije, Romunije, Poljske iu Turčije. S kolodvora sta se odpeljala v Kvirinal. V prvi kočiji sta bila knez Pavle in italijanski kralj, v drugi kneginja Olga in italijanska kraljica, v tretji pa oba zunanja ministra Italije in Jugoslavije. Na vsej poti je občinstvo navdušeno pozdravljalo kneza Pavla. Po kratkem odmoru v Kvirina-lu je knez Pavle položil na grob italijanskih vladarjev krasen venec, nato pa na grob neznanega vojaka. Nato se je odpeljal v liktor-sko palačo ter položil lovorjev venec v čast onim, ki so padli v fašistični revoluciji. V vili Savoji je bilo nato slavnostno kosilo, ki ga je priredil italijanski kralj. Še dopoldne je sprejel knez Pavle Mussolinija, popoldne pa je on obiskal Mussolinija. Razgovor kneza Pavla z Mussolinijem je trajal skoraj eno uro. Zvečer je priredila italijanska kraljevska dvojica na čast svojih gostov slavnostno večerjo, na kateri je pozdravil italijanski kralj svojega gosta z zdravico. V tej je naglašal, da so vezi, ki družijo Jugoslavijo in Italijo, trdne. Z beograjskim paktom se je začelo med obema državama plodno sodelovanje, ki naj se še poglobi, Združeni po skupni težnji za ohranitev roda in stabilnosti, delata obe državi za mir. V nadi, da ponese knez Pavle s seboj globok vtis o veliki iskrenosti, s katero spremlja italijanski narod delovanje in trajni vzpon plemenitega in prijateljskega jugoslovanskega naroda, izreka svoje zdravice. Knez Pavle je v svoji zdravici odgovoril, da je globoko ganjen od sprejema in simpatij, ki jih izkazujeta italijanski kralj in narod Jugoslaviji. Te simpatije je mogel ugotoviti tudi pri sestanku z italijanskimi državniki, zlasti s predsednikom vlade Mussolinijem. Te simpatije bodo napravile globok vtis na drugi strani Jadrana, kjer se goje občutki velikega občudovanja za plemeniti italijanski narod. Ti medsebojni občutki simpatij so tudi najboljše jamstvo za trdnost sklenjenega prijateljstva med Jugoslavijo in Italijo. Z zagotovilom, da je napravilo nanj potovanje v Italijo nepozaben vtis, je zaključil knez Pavle svojo zdravico. Naslednji dan se je odpeljal knez Pavle s svojim spremstvom v Neapelj, kjer so bile njemu na čast prirejene velike vaje italijanske vojne mornarice. Ob vsej že- Izselienci in tuiski promet Izseljenci — naši naiboli zaželeni turisti Premalo smo se brigali za naše izseljence in premalo se za nje brigamo še danes. Hvaležno smo sprejemali njihov denar, toda za nje smo storili silno malo. Šele v zadnjem času je opažati nekaj več zanimanja za izseljence in nekaj več dela, da se ohranijo živi stiki z izseljenci. Kako malo smo se zanimali za izseljence, to se vidi tudi pri organizaciji naše tujsko-propagand-ne službe. Med najrazličnejše narode sveta smo pošiljali svoje propagandne letake in brošure, povsod smo vabili tujce, da obiščejo naše kraje, le na izseljence smo čisto pozabili. A vendar bi morali biti ti naši najboljši gostje in vendar bi mogli ti biti naši najbolj zaželeni turisti. Zato je nad vse hvalevredno, da je začela Družba sv. Rafaela opozarjati tudi naše tujsko-prometne organizacije na važnost izseljencev za naš tujski promet. Za zadnji občni zbor Tujsko-prometne zveze je pripravila Družba sv. Rafaela obširen elaborat, ki zasluži največje upoštevanje, ker kaže jasno pot, kako bi mogli prav znatno dvigniti naš tujski promet, če bi znali privabiti naše izseljence. Zaradi važnosti predloga Družbe sv. Rafaela posnemamo iz njenega elaborata najvažnejše misli. Izseljenec prinese največ Tuji turisti prihajajo k nam, da čim najceneje prežive pri nas svoje počitnice. Naš človek v tujini, ki zahrepeni po svoji domovini, pa večinoma zbira in varčuje po več let, da more obiskati svoj rodni doma s čim več darili in čim več denarja. Mnogokrat se pripeti, da se morajo ti naši izseljenci predčasno vrniti nazaj v Ameriko, ker so doma preveč izdali. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da so izseljenci del naše krvi, da so del našega naroda v tujini. Mi sami bi morali zato skrbeti, da ostanejo naši stiki z njimi živi, ker ni vseeno za nas, če ostanejo del našega naroda ali pa če utonejo v tujem morju. Živi stiki pa se najbolj vzdržujejo z obiski izseljencev v domovini. Tudi zalo mora naš turizem stremeti za tem, da privabi čim več vsako leto izseljencev v staro domovino. Ce bodo izseljenski turisti do-nia dobro potreženi, potem bodo to naši najcenejši in najboljši turistični agentje. Da to dosežemo, je treba silno malo, samo malo vljudnosti, ustrežljivosti in nekaj dobre volje. Zad .voljni izseljenec se vrača v Ameriko ves navdušen, nacionalno okrepljen in v Ameriki bo svojim znancem v najbolj živih barvah opisoval lepoto naše zemlj' in agitiral za njen obisk. Da je to res, se je pokazalo lani ob dobro organiziranem obiskanem obisku Ženske zveze iz Amerike. Še danes, skoraj eno leto po obisku, je ameriško časopisje še vedno polno navdušenih poročil udeleženk izleta. Vsako takšno poročilo je najbolj učinkovita reklama za naše kraje in tisoči dinarjev ne bi dosegli tako uspešne reklame. Res našo zahvalo zasluži g. Leo Zakrajšek, ki je tako odlično organiziral ta obisk. A naši izseljenci tudi zaslužijo, da smo na nje pozorni! Naši izseljenci so poslali v domovino velikanske vsote. Dr. Ara-nicki je izračunal, da so poslali naši izseljenci samo 1.1928. celih 18 milijonov dolarjev v domovino. Ker tvorijo slovenski izseljenci 40% jugoslovanskega izseljenstva, je dobila torej samo Slovenija v tem letu od svojih izseljencev okoli 60 milijonov din. Kaj bi bilo iz naše Dolenjske, Suhe in Bele Krajine brez izseljencev! Samo denar izseljencev je rešil tamkajšnje kmetske domačije pred propadom. Tudi za naše osvobojenjc so si priborili izseljenci velikanskih zaslug. Naši izseljenci so bili tisti, ki so pridobili predsednika VVil-sona za naše zahteve in nam rešili Gorenjski kot. Izseljenci v Južni Ameriki so vzdrževali Jugoslovanski odbor v Londonu. In še bomo potrebovali pomoči svojih izseljencev! Zato pa je tudi treba, da se za nje zanimamo. Privabiti moramo izseljence, da bodo naši stalni turisti in naloga Tujsko prometne zveze je, da se to doseže. Vedno se mora Zveza zavedati, da so izseljenci naši najbolj zaželeni turisti. Kai ie treba storiti Naše turistične organizacije in naši hoteli trošijo velikanske vsote za oglase v vse mogoče tuje liste. Niti enkrat pa se še ni zgodilo, da bi priobčili inserat tudi v ameriškem slovenskem listu. To je prav gotovo napačno. Zalo naj Tujsko prometna zveza vpliva na Putnika, na naša zdravilišča, na našo železnico in na naše hotele, da bodo oglašali tudi v ameriških listih naših izseljencev. Tujsko prometna zveza naj bi nadalje prirejala organizirane obiske naših izseljencev v domovino! Dosedaj so jih prirejali le posamezniki, večinoma duhovniki, in zato tudi teh izletov ni moglo biti zadostno. TPZ naj bi delovala dalje na to, da bi postale njene članice tudi slovenske turistične agenture v Ameriki. Ne le naše izseljence, tudi druge Amerikance bi znale te privabili v naše kraje. Kaj ima Francija od ameriških turistov! Le majhen del tega denarja naj bi prišel v Slovenijo, pa bi nam bilo prav znatno pomagano. TPZ naj m dalje skuša izposlovati za naše izseljence pri železnici ir. pri drugih oblastvih čim več ugodnosti. Ni se treba bati, da bi imela zaradi tega država škodo, ker izseljenci ilak puste ves s seboj prineseni denar tu. Poleg tega bi si ogledali izseljenci vso Jugoslavijo, da bi tudi s'tem prišla železnica na svoj račun. Prvi vtis pri vstopu v vsako deželo je vedno najvažnejši. Zal, da dobe naši izseljenci le prepogosto pri vstopu v našo državo silno slab vtis. Pritožbe izseljencev nad šikanami carinikov so na dnevnem redu. Redno zagotavljajo, da v nobeni drugi državi niso doživeli toliko sitnosti. Kako malo se ozirajo pri nas na potrebe izseljencev, kaže naslednji primer. Ko je odšel pred- lani izseljeniški vlak naših izseljencev, so jim dale francoske železnice najlepše vagone, kar so jih imeli. Ko so se vračali v Francijo, se jim je sicer v Ljubljani obljubilo, da dobe vagone 2. razreda, v resnici pa so dobili najslabše vagone 3. razreda. Ti vagoni so bili tako slabi, da je nemška železniška uprava v Ulmu zamenjala te vagone za boljše, ker je bila mnenja, da so bili jugoslovanski vagoni tako slabi, da nadaljnje vožnje ne bi niti prenesli. Lahko si mislite, kako razočarani so se vračali izseljenci iz domovine. Ali je to treba! Velike težave imajo naši izse-ljehci tudi zaradi državljanstva. V smislu našega državljanskega zakona, kakor se je začel v zadnjem času izvajati, sta izgubile dve tretjini naših izseljencev jugoslovansko državljanstvo. Postali so brezdomci. Vse intervencije, da bi se to vprašanje zadovoljivo uredilo, so bile dosedaj zaman. Naj bi tudi TPZ posredovala v Beogradu, da se to vprašanje vendar enkrat zadovoljivo uredi. Ce pridejo naši izseljenci v domovino, pa je treba tudi poskrbeti, da naši izseljenci nekaj vidijo, da jim ni dolgčas, da se zaradi dolgega časa ne vrnejo predčasno v Ameriko. Izseljenec, ki se vrne po tolikih letih v svoj domač kraj, se v par dneh razgovori s svojimi ljudmi. Totem obišče svoje znance, nato pa ne ve, kaj bi delal. Zato je treba organizirati za izseljence avtobusne izlete po Sloveniji in Jugoslaviji. Pripraviti jim je treba sprejeme, ki bodo napravili na nje dober vtis, gledati je treba na to, da se jim nekaj nudi, da se. bodo vrnili v njih novo domovino s polno novimi vtisi. Končno je treba tudi urediti zadevo z menjavanjem potniških Sezniški progi so vihrale italijan-1 zgubile znatno na ocenjevalnih *?ke in jugoslovanske zastave ter točkah, ker aranžer ni upošteval »bile razpostavljene vojaške in fa- dejstva, da je bistven del vsake Išistične čete. Na kolodvoru je po- izložbe blago samo. zdravil italijanskega kralja in kne- Po tehtnem preudarku je zato iza Pavla vojvoda Piemontski, naj žirija razdelila razpisane nagrade Jkar sta se odpeljala v pristanišče namesto na 3 na 5 izložb. Za naj-EBeverello, kjer jima je izkazal vo-1 lepše izložbe so nagrajene nasled-Jaško čast bersaljerski polk. Nato nje tvrdke: T. nagrada: Weixl, sta se vkrcala na križarko »Trie- II. M a tu n, III. Pregrad, IV. Weka ste«, kjer ju je sprejel Mussolini. I in V. Obnova (Novak) (300, 200, Takoj nato so se začeli vojaški manevri, katerih se je udeležilo 120 italijanskih vojnih ladij. Po vajah sta se vrnila v Rim, zvečer pa je bila na Kvirinalu slavnostna večerja. Ves italijanski tisk navdušeno] [pozdravlja prihod kneza Pavla. Vsi listi poudarjajo, da je sodelovanje Italije in Jugoslavije v zgodovinskem interesu obeh držav in važen činitelj miru na Balkanu. 200, 200, KM)). Mariborska JS pa smatra, da ne zadošča samo zahvala vsem ostalim tvrdkam, ki so na tako učinkovit način propagirale naše krasno Jadransko morje. Zato bo izdala sporazumno z žirijo priznal-na pisma še naslednjim tvrdkam: Lah Jakob, Kravos, Pintcr & Lenaril, Itožaj, Kovačič, Preac Janko, Majer, Dolček Marini, Brišnik in Šraj. Vse navedene tvrdke so na okusen in iz reklamno-tehničnega vidika uspešen način izvedle po- stavljeno nalogo. Vendar bi bilo pri bodočih sličnih natečajih želeti, da se aranžerji ne bi gibali v preozkih mejah. V tej zvezi je treba omeniti tvrdko Vicel, ki je skušala na prav svojstven način rešiti nalogo in je samo premajhna dimenzija izložbe onemogočila boljši uspeh. Natečaj JS je vsekakor iz nacionalnega kakor tudi s trgovsko-reklamnega stališča rodil prav pozitivne uspehe. Krošnjarji se organizirajo Neorosiovolina priznania krošniariev V Ljubljani se je ustanovil »Pri-1 treba, da ga spoznajo tudi naši pravljalni odbor za ustanovitev trgovci, da so poučeni, s kakšnimi društva krošnjarjev«. Ta odbor je | »argumenti« se branijo krošnjarji. tudi že razvil precejšno delavnost ter izročil podbanu dr. Majcnu posebno spomenico, v kateri toži, kako silne krivice da se delajo še o »bojkotu« hrvatskih trgovcev? Z velikim začudenjem mora slo-1 krošnjarjem. Odbor pa je poslal (Venski trgovec Citati članke o ne-1 tudi slovenskim listom članek, ka-ikakem bojkotu hrvatskih trgovcev ko po krivici in kako neusmiljeno v Sloveniji, ko je vendar hrvat-fckim trgovcem in industrijcem dobro znano, da je Slovenija za hr-vatske izdelke dober odjemalec. Poglejte trgovine na Bledu, pa boele videli, da so vse izložbe polne hrvatskih narodnih vezenin in da so preganjani krošnjarji. Ker so nekateri listi objavili ta članek v celoti, nekateri pa v izvlečku, je Naša dolžnost pa je, da na ta članek, ki je poln drznih neresnic, takoj energično odgovorimo, da bo javnost o krošnjarski zadevi pravilno poučena. članek krošnjarjev se glasi (čisto neizpremenjen in nepopravljen, polkropko natisnjene besede pa so podčrtane od nas): Članek krošniariev »Zaradi pogostih šilom od strani hrvatskih usnjenih narodnih izdel-1 ”rfaii?v\ kfkor tl,odar6kega Iščejo se trgovski zastopniki Razne inozemske tvrdke iščejo I stanja tudi mi škodo. Ljudstva golju-izastopnike za svoje izdelke. V ,ali’ kakor nam ho^° »«^1eri oči- tati, ne moremo, kajti krošnjar, ki bi zadnjem času smo prejeli več to-1 je eno osebo v vasi prevari], se ne •zadevnih vprašanj, posebno za fi-1 sme tja nikdar več prikazati. Kazni ne kartonažne izdelke, letne in K^jubvi triki, katerih se nekateri po- ..... I sluzuieio, pa večinoma ne izvirajo od ivecerne damske torbice, razna I nažlh\Jr’g{,7arjev> tetnveJ! od krošnjar- tglasbila, različne predmete iz kri- jev, ki prihajajo od juga in imajo »talnega stekla, za znojnice iz močno zaslombo bas pri svojih trgov-tusnja za klobuke, razno jekleno on železno orodje za obrtnike, za! [različne umetne okraske, napra-1 ni m nastopom in preziranjem našega ye za osuševanje in čiščenje (pre- jezika s tujo govorico (žalostno, a res- i*oiovnnie> 7a slednie se želi teh-I ni6no1) naše 1iudL P°«ebn<) inteligen-Jcejevanje). /.a steunje se zen ten ^ kjer bi C)ovek priCakovai največ hiik ali kemik. Interesenti dobijo I razg0dnosti, pregovorijo in odnašajo atančnejša pojasnila pri Društvu I lepe denarce, če zasledujete pritožbe v časopisju, boste našim izvajanjem popolnoma pritrdili. Tudi trditev, da škodujemo trgov- rgovskih potnikov in zastopnikov Ljubljani, Trgovski dom, med 8 14. uro. JJajlepše izložbe JS v Mariboru ceni zaradi prodaje, je le bolj navidezna. Upoštevati je treba, da blago od trgovcev kupujemo, saj nimamo mi sami tovarn, niti ne moremo blaga naročati iz inozemstva. Prodajamo pa večinoma blago, ki ga trgovci nočejo prodajati, češ da še ni dosti vpeljano. Vpeljati pa blaga nočejo. Ko je pa enkrat blago vpeljano [Kitom naše pro daje, pa imajo tudi trgovci možnost prodajati ga in s tem trgovcem mi koristimo. Trditev mnogih trgovcev, da smo škodljivci naroda, je neumna. Krošnjar, ki bo blago, ki se dobi drugod, n. pr. v trgovini ceneje, drago prodal, bo najhuje kaznovan s tem, da ne bo mogel v dotičnem okolišu nič več prodati. Če pa morda res kje kak trgovec zaradi nas manj proda, pa blagovolite upoštevati, da smo tudi m>i ljudje, ki moramo jesti, da imamo tudi mi družine, za katere moramo skrbeti. Lačen bili je pa hudo tudi krošnjarju in njegovi družini. Kruh krošnjarja je itak grenkejši od beraškega! Z beračem ima še kdo usmiljenje, nad nami se stresajo vsi mogoči, tudi najbolj bedasti očitki, kakor da bi bili mi krošnjarji najvplivnejši ljudje v državi in za vse odgovorni! Berač nič ne prodaja; kar priberaci, je vse njegovo, torej dela — če se smemo po trgovsko izraziti — s 100% dobičkom! Krošnjar pa zasluži večkrat toliko, da pride domov z manjšo množino blaga in brez denarja! Med nami v splošnem tudi ni pijancev, kajti listi, ki bi si rad kaj boljšega privoščil, ne bo dolgo krošnjarji; ne bo imel ne denarja, ne blaga 1 Sicer pa bodimo odkriti: Dajte nam dela, stalnega zaslužka, pa bo 99% slovenskih krošnjarjev nehalo z življenjem, ki razjeda živce in uničuje zdravje! Dalmatinskih krošnjarjev se pa ne boste nikdar iznebili, ker imajo le ti stare pravice in močno zaslombo drugje. 2e zdaj smo zakoniti krošnjarji v manjšini. Večina prodaja brez vsakega dovoljenja. Saj vam je znano, da tam, kjer je obup in obupno tekanje za kruhom, ne velja noben zakon. Prosimo torej: Pustite nam ta grenki košček kruha! Če nam pa boste namesto grenkega dali boljšega s tem, da nas zaposlite e stalnim delom, boste krošnjaretvo, vsaj naše slovensko, lahko odpravili, za kar vam bomo najbolj hvaležni mi krošnjarji sami.« tudi zanje morajo veljati iste dolžnosti ko za vse druge. Tako tudi davčna dolžnost! Tudi najmanjši trgovec mora plačevati pridobnino in če je še tako majhen branjevec, ni pridobnine oproščen! Kateri krošnjar pa plačuje pridobnino? Prav nobeden in čeprav vozi v avtomobilu naokoli manufakturno blago in znaša njegov izkupiček v enem dnevu več, ko izkupiček branjevca v več mesecih! Da, enakost za vse in tudi za krošnjarje! Smešno pa je naravnost, če pisarijo krošnjarji, da tudi oni služijo v vojski in da plačajo tudi železniške karte, kadar se vozijo po železnici. Ali morda mislijo, da bi morali biti oproščeni vojaške službe in da bi se morati voziti po železnici zastonj, zato ker so krošnjarji? Ali morda trgovci ne služijo tudi v vojski, ali trgovci ne plačujejo tudi železniških kart, ali ni to dolžnost vseh državljanov? Vidi se, da se krošnjarjem kar vedno kolca po privilegijih. V svojem članki! naglasa jo kroš njarji, da niso nikaki kriminalni tipi, goljufi ali zločinci. Kdo pa je to trdil? Zakaj pa smatrajo za potrebno, da to naglašajo? Kor so že krošnjarji načeli to vprašanje, pa naj jih vprašamo še tole: Ali morda avtorji krošnjar-skega članka ne vedo, da so nekateri krošnjarji z revolverji grozil trgovcem, ko so ti branili svoje pravice? Kako pa se pravi takšnim ljudem? Kar se tiče postopka pri pode Ijevanjn krošnjarskih dovoljenj, pa je resnica ta, da nekatera načel stva dajejo ta dovoljenja vsako niur, samo da se čim prej odkri žajo prosilcev za ta dovoljenja. Avtorji krošnjarskega članka pa imajo tudi smisel za dovtipe. Pra vijo namreč, da se večkrat dogaja da prodajajo osebe brez vsake obrti kot krošnjarji in da jim ti »šušinarji« škodujejo. Dobra je ta Pa saj je vendar večina krošnjar jev samih šušmarjev! Kdo pa ima vendar pravico, da prodaja manu fakturo, kateri krošnjar pa z manufakturo ne šušmari? Sicer pa nas veseli gladko pri-nanje krošnjarjev samih, da prodajajo dostikrat blago osebe brez sake obrti. Niso seveda krošnjarji krivi, če zaslužek trgovcev pada! Samo to še manjka, da bi krošnjarji rekli, da so trgovci krivi, če krošnjarji takoj ne prodajo vsega blaga! Krošnjarji so res že izgubili smisel za to, kaj je prav in kaj ni prav! Veseli pa nas, da krošnjarji v svojem članku v glavnem potrjujejo vse, kar trde trgovci. Tako priznavajo razne goljufive trike krošnjarjev (ki pa so seveda z juga), priznavajo, da krošnjarijo Realni prodajalci, ki prihajajo iz tujine in da ti odnašajo lepe denarce. Kaj je treba še kaj več, da je krošnjarska nadloga popolnoma dokazana? Lepa je tudi trditev, da prodajajo krošnjarji večinoma blago, ki ga trgovci sploh ne marajo prodati. Ali so morda hoteli s tem reči, da trgovci takšnega »pofla« ko krošnjarji nočejo prodajati? Ce so hoteli reči to, potem imajo prav. Vse drugo pa je gladka neresnica! Apel na usmiljenost in dobrosrčnost pa je tu čisto neumesten. Če pravijo predpisi, da je kroš-njarjenje z manufakturo prepovedano, potem se takšno krošnjarje-nje ne sme dopustiti, pa se naj kdo še tako sklicuje na svojo revščino. Kam pa bi prišli, če bi bili takšni apeli mogoči. Saj potem se sploh nihče ne bi smel kaznovati! Sicer pa je treba tudi tu trditev krošnjarjev malo popraviti! Ali zaslužijo usmiljenje morda tudi »revni« krošnjarji, ki prodajo v enem dnevu po 100 kosov manufakture, ki se vozijo v svojem avtomobilu po deželi in v zasmeh vseh predpisov prosto krošnjarijo blago! Kakšni reveži pa so ti! Najbolj dragocena priznanje pan vsebuje konec članka, ko pravi, da so že sedaj zakoniti krošnjarji v manjšini in da večina krošnjarjev prodaja brez vsakega dovoljenja! Lepšega priznanja pa krošnjarji res niso mogli dati trgovcem! Saj to je ravno, kar so vedno trdili in kar trde trgovci, da prodaja večina krošnjarjev sploh brez vsakega dovoljenja. V tem je tudi jedro vse krošnjarske nadloge in zato je dolžnost oblasti, da krošnjarstvo zatro. Kajti pri nas imamo opravka skoraj edino z nelegalnim kroš-njarstvom in proti temu se tudi bori trgovstvo. Tako so krošnjarji sami priznali upravičenost zahteve trgovstva, da se krošnjarstvo zatre in zato upamo, da se bo to tudi zgodilo! Delajte za napredek trgovskih organizacij! Naš odgovor Predvsem moramo ugotoviti, da I se trgovci proti legalnim krošnjar-Nagradno tekmovanje Jadran-1 j,.m Bpi0h ne bore. Nikdar ni noske straže za najlepšo trgovsko iz- j)en trgovec nastopil proti ribni-Uožbo, ki naj izraža ideologijo te I škemu krošnjarju, ki prodaja svo- maše vsenarodne institucije, je zbudilo tako med trgovstvom kakor občinstvom največje zanima- j aje. Nič manj ko 36 tvrdk je na jo suho robo ali pa proti belokranjskemu krošnjarju, ki prodaja svoje domače platno. Boj trgovcev velja le nelegalnim krošnjarjem, K)lj ali manj posrečen način okra- L. d&. ■ ki a )tc bi (silo svoje izlozbe ter prav ucinko- l jn kj prodajajo ta našo publiko, ki se je pred ne aterimi izložbami kar gnetla. njarstvo sploh prepovedano. Toda IIlll JAlv/AUdII11 Kdl I . v • •. , * v* ««nrlnIeo žirija, ki jo je na prošnjo JS krosnjarp zavestno kršijo predpise jimenovalo Združenje trgovcev v o krosnjarstvu in se za le predpise •Mariboru, je bila pred kočljivo sploh ne zmenijo. Oni poznajo le rnalogo, komu prisoditi tri nagra- en zakon, kako bi najhitreje lju-dc v znesku po 500, 300 in 200 di- dem obesili svoje blago, vse drugo inarjev. Sodbo je še otežkočala se jih ne tiče. Zato je več ko smes-okolnost, ker so nekatere izredno I no, kadar si drznejo nastopati efektne izložbe sicer povsem krošnjarji v vlogi dobrih državlja-nstrezale namenu razpisa JS, a sol nov. Prva dolžnost dobrega držav- ljana je, da izpolnjuje zakone, da upošteva zakonite predpise, kdor pa te prve dolžnosti ne izpolnjuje, naj se tudi ne baha s svojo državljansko zavestjo. Popolnoma neresno je zato, če hočejo krošnjarji paradirati z zahtevo, da morajo biti pred zakonom vsi enaki. Kdo pa jim sploh krati to pravico? Ali morda razumejo enakost pred zakoni tako, da njim ni treba izpolnjevati predpisov o krosnjarstvu? Da, popolna enakost pred zakoni mora veljati za vse! To zahtevamo tudi mi in zato pravimo, da mora biti krošnjar prav tako kaznovan, če krši zakonite predpise, kakor je vedno kaznovan trgovec, če se pregreši proti tem predpisom! Nobenih pri _vilegijev zato krošnjarjem, temveč Na kolodvoru v Kranju naj se odpre druga pošta Kranj se je v zadnjih letih gospodarsko močno razvil in edina pošta v Kranju že davno ne zadostuje. Poleg tega pa so nastale močne industrije ob kolodvoru. Ker je v Kranju še vedno le ena pošla, morajo danes industrije voziti poštne pakete po klancu navzgor v Kranj na pošto, od tu pa se vozijo potem paketi zopet po klancu navzdol na kolodvor. Da se to zamudno in nepotrebno delo odpravi, je potrebno, da se ustanovi druga posta na kolodvoiu. Ministrstvo za pošto je potrebo te druge pošte tudi spoznalo in zato z rešitvijo št. 95677/36 odobrilo, da se olvori v Kranju na kolodvoru druga pošta. Že lani je bil ta načrt tik pred uresničenjem, a se je iz neznanega razloga v zadnjem hipu odložil. Prosimo zato železniško direkcijo v Ljubljani, da pripravi na kranjskem kolodvoru prostore za novo pošto. Prezidava kranjskega kolodvora je itak nujna in neodložljiva potreba. Naj bi se zato tudi takoj izvršila in hkrati našli potrebni lokali za pošto na kolodvoru. Obenem naj bi se postavila tudi javna telefonska govorilnica, ki je na kranjskem kolodvoru na vsak način nujno potrebna. Občni zbori 1!). redni občni zbor Delniške tiskarne d. d. v Ljubljani bo 25. maja ob pol 18 v družbeni pisarni v Dalmatinovi ulici. Delnice treba založiti najmanj 8 dni pred občnim zborom. Trboveljska premogokopna družba ima 66. redni občni zbor 5. junija ob 10. dopoldne v svojih poslovnih prostorih. Delnice treba deponirati vsaj 8 dni pred občnim zborom. Tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku d. d. ima občni zbor dne 25. maja ob 10.30 v Celju. Delnice treba položiti najkasneje tri dni pred občnim zborom. Jurija grofa Thurnskega jeklarne na Itavnah d. d. imajo 12. redni občni zbor 25. maja ob pol 17. v Mariboru v hotelu »Orel«. Na dnevnem redu je tudi sprememba pravil. Politične vesti Jugoslovanski poslanik v Parizu dr. Purič je zaprosil francosko vlado, da prevzame zaščito jugoslovanskih interesov na Kitajskem. Romunski ministrski predsednik Calincscu je sporočil, da bodo romunske parlamentarne volitve dne 1. junija, novi parlament da pa bo sklican dne 7. junija. Novi parlament bo izvoljen na stanovski podlagi. Romunski zunanji minister Ga-fencu obišče na povabilo turške vlade Ankaro. Pogajanja med Anglijo in Rusijo so se nekoliko zapletla, ker je Anglija hotela z Rusijo skleniti zvezo, po kateri bi bila Rusija sioer zavezana, da priskoči na pomoč Angliji, Franciji, Poljski in Romuniji, če bi bile te napadene, ue pa tudi Anglija, da priskoči na Pomoč v primeru napada Rusiji. Moskovska vlada pa tako enostransko pogodbo odklanja in zahteva. da dajo Vel. Britanija, Francija in Rusija skupno jamstvo državam vzhodne in srednje Evrope in da sklenejo vse tri države med seboj trdno zvezo. Rusija pravi, da od te svoje zahteve ne more odstopiti. Kajti če Anglija te zahteve ne sprejme, potem tudi nima resne volje, da bi priskočila na pomoč Poljski ali Romuniji. Nekateri listi poročajo, da bo odpotoval zun. minister Halifax v Moskvo, da se osebno dogovori s sovjetsko vlado. Iz Moskve pa poročajo, da odide na zasedanje Sveta Zveze narodov Molotov, ki se bo pri tej priliki sestal s Halifaxom in Bon-netom. Angleško-francoska-turški sporazum bo objavljen najbrže še to teden. Sporazum je popoln ter upošteva vse možnosti, ki bi mogle nastati v Črnem ali Sredozemskem morju. Izrečno se nanaša tudi na Sirijo, Palestino in Egipt. Min. predsednik Chamberlain je imel v Londonu velik govor, v ka tereni je govoril o odnošajih An glije do Nemčije. Zavračal je mi ^l. kakor da bi hotela Anglija °hkoliti Nemčijo. Najpomembnejši bel njegovega govora je bil, ko je govoril o Gdanskem in naglasil, da bi vsaka nasilna rešitev tega vprašanja spravila v nevarnost Poljsko neodvisnost in zato dovedla do vojne. Pomočnik ruskega zunanjega komisarja Patjomkin se je ustavil v Varšavi, kjor je imel dolg razgovor z zun. ministrom Beckom. Med obema je prišlo do popolnega soglasja. Kakor se zatrjuje, bo Rusija prevzela zaščito vseh baltiških držav. Poljska bo imela tem hrbet zaščiten. . Italijanski poslanik v Varšavi baron Valentino je obiskal polj skega zun. ministra Becka in interveniral pri njem zaradi vpra šanja Gdanskega. Predlagal je, da Poljska prizna glede Gdanska načelo samoodločbe. Le na ta način da bi se mogel mir zagotoviti. To da bi mogla Poljska storiti tudi zato, ker je itok ustanovila svoje lastno pristanišče Gdinjo, skozi katero gre vsa poljska zunanja trgovina. Minister Beck je italijan ski predlog odločno 'odklonil. VVashingtonska vlada jc imenovala za svojega veleposlanika v Moskvi svojega dosedanjega od Pravnika poslov 371etnega Stein- Zunanji ministri skandinavskih držav so na skupnem sestanku sklenili, da ostanejo vse štiri dr zave v vsakem primeru nevtralne. Nemško ponudbo o sklenitvi ne-nj*Padalnega pakta z Nemčijo so odklonile, ker smatrajo tak pakt kot nepotreben. Le Danska bo zaradi svojega eksponiranega stališča emško ponudbo sprejela. Maršal Balbo je prišel v Kairo, j^®1* se je sestal z glavnim poveljnikom angleških zračnih sil in glavnim poveljnikom angleškega brodovja. Nato je bil sprejet tudi avdienci od egiptskega kralja. V Rimu se je na večer pred dnevom vojske sestal lK>d nredsed-stvom Mussolinija ItMijanski vrhovni vojni svet, ki So se ga udeležili vojvoda Piemontski, maršala Badoglio in Graziani, šef generalnega štaba Pariani ter 12 italijanskih generalov. Na seji je dal Mussolini direktive, kako se mo-1 rajo uporabiti pred kratkim dovo-Ijeni izredni krediti za vojsko. a V^hjanski minister za javna ,ela 3« pregledal v Albaniji ceste ^Ltak°j odredil, da se začnejo hi. Popravljati in da se začno helati nove. Naročajte in širite -Trgovski list**! Nemška vlada zahteva od litovske vlade, da se litovska trgovina usmeri v nemško pristanišče in da Litva ne zida tovarn, ki bi mogle nadomestiti tovarne, ki so na me-melskem ozemlju. Malo verjetno je, da bi Litva te zahteve sprejela. Demobilizacija španske vojske se začne 15. maja. Najprej bodo demobilizirani letniki 1905, 1906 in 1907. Med Francijo in Španijo je prišlo do sporazuma ter bo Francija vrnila Španiji vse špansko zlato in orožje. Angleška zbornica je sprejela tudi v tretjem branju zakon o uvedbi vojaške dolžnosti, in sicer v razmerju 387 : 45 glasovom. Grška je poklicala na orožne vaje rezerviste-strokovnjake, zlasti] telegrafiste in radio-telegrafiste. Vpoklicani so samo iz Epira, Tesali je in Macedonije. Lesni trg v Po ..Mesečniku Vsak napreden trgovec prodaja le tako blago, s katerim svojim odjemalcem koristi. Nudite tudi Vi Vašim odjemalcem v prvi vrsti naravno Rogaško slatino; s tem koristite njim in sebi*. Zadnji izhaja v »Mesečnik C. I. 11.«, ki Bruslju, objavlja naslednji informativni članek o italijanskem lesnem gospodarstvu. Od poletja trajajoči razmah italijanske industrijske proizvodnje polagoma ponehtije. Indeks industrijske proizvodnje (v I. 1928 r= 100), ki je izkazoval v juliju 1938. 90*7 točke in se dvignil v novembru na 116'5, je v decembru nazadoval na 112*8 ter je s tem padel na višino prejšnjega leta (112*4). Večina industrijskih panog zaznamuje nazadovanje proizvodnje. Indeks tekstilne proizvodnje, ki se je dvignil od 84 0 na 94'7 točke v novembru, je padel v decembru na 90'1 točke. Bolj zaposlena je bila kovinska in strojna industrija, kjer ni nikakih pomembnejših nazadovanj. V decembru 1938. je izkazoval njen indeks 134*4 proti 136*6 v novembru in 130*5 v decembru 1937, Avtarkični načrt se izvaja v Italiji vedno bolj intenzivno. Z dekretom z dne 5. januarja I9H8. se je ustanovil medinini3terialni odbor, ki naj pospešeno izvede avtarkični načrt. V februarju je razpravljal ta odbor o novih napravah za pridobivanje gonilnih sredstev, za proizvajanje sintetičnega kavčuka ter za povečanje proizvodnje dušika za kmetijstvo. Zunanja trgovina je izkazovala v januarju močno nazadovanje, kakor se vidi iz naslednje tabele: januar 1939. december 1938. januar 1938. izvoz uvoz v milijonih lir 684*3 705*3 1123*7 1090*0 824*1 1139*8 Kakor je razvidno iz tabele, je bilo nazadovanje izvoza večje ko nazadovanje uvoza, čeprav je sku-ala italijanska vlada z vsemi sredstvi zmanjšati pasivni saldo. l’o je pač posledica tega, ker zahteva pospešeno izvajanje avtarkičnega programa večji uvoz surovin. Pomanjkanje lesa, ki vlada v Italiji že dolgo, je bilo tudi v marcu občutno, ker se uvoz iz prej navedenih vzrokov še ni pričel polnem obsegu. Upajo pa, da se bo kmalu položaj na lesnem trgu zboljšal, ker so bile medtem sklenjene številne pogodbe z državami, ki izvažajo les. Tako pričakujejo, da se bo v kratkem obnovil lesni uvoz iz Avstrije, s katero je bil že sklenjen dogovor o dobavi losa. Podrobnosti o tem dogovoru so bile sedaj objavljene. Kontingenti so določeni takole: rezanega iglastega ton lesa 100.000 mehkega okroglega lesa za žage 40.000 lesa za papir 25.000 Za iz Nemčije dobavljeno bla-20 so bile določene stalne cene ter je veljal les za papir Iranko nem-ško-italijanska meja 10 HM za prostorni meter in 20 HM za kubični meter. Za rezani les so predvidene natančne cene za različne širine, kakovosti in debeline. Tako je določena cena za žagan rezan les jelke franko nem- ko-italijanska meja v debelini 12—13 cm in širini 8—17 cm, 4 111 dolg 3. vrste paralelno obrobljen 30 KM in isti les 1. in 2. vrste 42 HM. V splošnem je jugoslovanski les nekoliko cenejši, ker pa so cene v Nemčiji še znatno višje kakor pa z Italijo dogovorjene, dovoljuje Nemčija izvoznikom, da jim omogoči izvoz v Italijo, znatne eksportne premije, katerih višina pa se še ni mogla ugotoviti. Dovoljenja za dobavo rezanega materiala se smejo izdati le takrat, če se dobavi najmanj 20“/» prvega in drugega sortiinenta, 60'»/. tretjega in 20V. četrtega, moralov ali drugih sortimentov. Italija je sklenila tudi pogodim s Poljsko, ki pa za lesno trgovino ni tako pomembna kakor sklenjene pogodbe z Jugoslavijo, Rusijo, Romunijo in Nemčijo. Glavni kontingent tvorijo rezana hrastovina ter hrastovi frizi v vrednosti 3,3 milijona lir, poleg tega les za papir v vrednosti 1 milijona lir in vezane plošče v vrednosti 2,5 mi lijona lir. Kar se tiče lesne kupčije z Jugoslavijo, ki je najvažnejši dobavitelj, se ta polagoma razvija, če prav se dosedaj niso dobavile večje količine. Sele dokončna ureditev uvoznega vprašanja bo omogočila kupčije v večjem obsegu. V splošnem bo najbrže letos italijanski lesni trg mnogo bolje založen z lesom kakor je bilo to mogoče lani, zlasti po priključitvi Avstrije k Nemčiji. V naslednjem naj podamo pregled z Italijo dogovorjenih kontingentov za leto 1939. hkrati z uvoznimi številkami Italije v prejšnjih letih, da s tem Se bolj ponazorimo pomen dogo- aa vorjenih lesnih kontingentov za ] rezani material. korr- Nem. Avstrija lugoslavija Kusija Romunija Skupno tangent ton 106.000 ho 000 150.000 70.000 uvoz (standardov) 1939 43.000 35.000 57.000 :(0.000 1938 58.500 40.000 33.800 400.000 105.000 108.300 uvoz (standardov) 1937 1938 Nem. Avstrija Jugoslavija Rusija Romunija 144.500 37.900 1.100 114.300 8.300 14.900 9 1935 104.900 70.900 55.500 12.000 Skupno 183.500 137.509 :S03.300 Čeprav se morajo kontingenti v splošnem označiti kot zelo visoki, se vendar z navedenimi državami dogovorjeni kontingenti ne morejo označiti kot pomembni. Zaradi napete politične situacije ni poleg tega niti gotovo, če se bodo sploh mogli v polnem obsegu izkoristiti. Uto* mehkega reianega materiala ostaja zaenkrat še močno za uvozom v lanskem letu. V prvih dveh mesecih 193». je znašal uvoz samo lt.900 standardov proti 17.900 standardom v prejšnjem letu. Nazadovanje je v glavnem posledica izpada dobav iz Avstrije. Dočim se je v prejšnjem letu uvozilo iz Avstrije 9000 standardov, ni letos še nikak uvoz registriran. Uvoz iz Jugoslavije je bil večji ko lani in je znašal 9000 standardov proti 8.300 standardom v prvih dveh mesecih 1938. Zvišanje se mora konstatirati tudi glede Romunije, iz katere je nabavila Italija 1400 standardov lesa, dočim v lanskem letu samo 120 standardov. Za ustanovitev redne trg. šole v Kraniu Že v 24 urah barva, plesira in kemično snaži obleke, klobuke itd. Škrobi in svellolika srajce, ovratnike in manšete. Pore, suši, monga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4-6. Selenburgora ul. 3 Telefon št. 22-72. Združenje trgovcev v Kranju je začelo energično akcijo, da se ustanovi v Kranju prepotrebna dvorazredna trgovska šola. I)a je ta šola v resnici potrebna, dokazujejo naslednja dejstva: Kranj je zaradi svoje ugodne zemljepisne lege že od nekdaj gospodarsko središče Gorenjske. V Kranju se je zato razvila močna trgovina, tu je bila vedno živahna obrtna delavnost, v zadnjih letih pa so nastale v Kranju tudi številne industrije, zlasti tekstilne. V teh industrijah je zaposle n ih na tisoče delavcev in na stotine strokovnih moči. Gospodar ska intenzivnost pa še vedno narašča. Zidajo se nove zgradbe in ustanavljajo novi obrati, ki zaposlujejo nove delovne moči. Brez dvourno je za razvoj gospodarskih obratov važno, da imajo stalni pritok strokovno izobraženih de lovnih sil, ki ustrezajo stavljenim pogojem. Baš v tem oziru se opaža v Kranju nedostatek. Za strokovno naobrazbo tekstilnih mojstrov skrbi tukajšnja dvo razredna drž. tekstilna šola, v kateri se v posebnem tečaju izpopolnjujejo tudi delavci v lekslil nih tovarnah. Temeljno naobrazbo za splošne obrtne in industrijske potrebe se dobiva v tukajšn meščanski šoli. Ta' za komercialno stroko, od katere zavisi napredek vseh gospodarskih panog v Kranju, še ni šole. V Kranju in okolici je na stotine pisarniških poklicev, nad 200 trgovinskih obratov in par sto zaposlenega pomožnega osebja trgovini, prav tako tudi v Tržiču Jesenicah in drugih krajih, ki gra- vitirajo na Kranj in vendar ves a kraj in vsi ti poklici nimajo svoje strokovne šole, da se morajo nastavljati v podjetjih tujci, domačini pa se morajo pošiljati drugam v šolo. Sedaj obstoječa naša 3 razredna trg. nadaljevalna šola, ki jo obiskuje že skoro 90 učencev, je prilagodena le potrebam trgovskih učencev. Dvorazredna trgovska šola pa bi pripravljala absolvente nižje gimnazije oz. meščanske šole za živ ljenjski poklic. Danes morajo interesenti z Gorenjske, ki jih ni malo, obiskovati tovrstne šole v Ljubljani. A tudi to je že skoro onemogočeno, ker so šole v Ljubljani prenapolnjene in se spreje ma le omejeno število učencev Trgovske šole obiskujejo največ sinovi in hčere manj premožnih staršev, ki so prisiljeni, da pridejo čimprej do kruha, nimajo pa sredstev za stanovanje v Ljubljani. Vožnja t>o železnici je vsaj iz oddaljenejših krajev, kakor liži-ca, Jesenic in -tudi iz Kranja za mnoge ne le predraga, temveč se zgubi tudi preveč na času. Potreba dvorazredne trgovske šole v Kranju je torej evidentna. Zlasti pa bi se z novo šolo izpopolnila vrzel v izobraževanju poklicev komercialne stroke, ki je posebno za Kranj vazna. Združenje v Kranju in z njim tudi vse kranjsko prebivalstvo z vso upravičenostjo zahteva, da se takoj ustanovi v Kranju dvorazredna trgovska šola, ki naj s prihodnjim šolskim letom tudi že odpre T. razred. Združenje se je obrnilo z utemeljeno vlogo za ustanovitev šole tudi na Zbornico za T0l in na Zvezo trgovskih združenj v Ljubljani. Tako Zbornica ko tudi Zveza bosta storili vse, da se zahteva kranjskega združenja tudi izvede. Prosimo pa tudi druge činite-Ije, da se zavzamejo za upravičeno zahtevo Kranja in da še letos omogočijo otvoritev I. razreda dvorazredne trgovske šole v Kranju! Pred začetkom trgovinskih pogajanj s Španijo Te dni odpotuje v Španijo jugoslovanska delegacija, da sklene novo trgovinsko pogodbo s Španijo in da likvidira prejšnje trgovinske odnošaje. Zlasti pa, da uredi vprašanje plačila naših terjatev v Španiji. še ena nova tovarna Bat'e Poleg onih treh novih tovarn, o katerih smo že poročali, namerava Bafa ustanoviti v Jugoslaviji še eno novo tovarno. V ta namen je ustanovil Bafa delniško družbo »Celofan« v Beogradu, ki bo imela 2 milijona din delniškega kapitala. Nova družba naj bi pridobivala iz lesa celofan, tanin, umetno svilo itd. ______ Nagradni natečaj za osnutke lepaka Ljubljanskega velesejma Uprava Ljubljanskega velesejma razpisuje natečaj za osnutke lepakov jesenske velesejmske prireditve v letu 1939. Osnutki morajo bili izvedeni umetniško za litografični tisk, največ v treh barvali. Format osnutka mora obsegati 70X100 cm. Besedilo: Velesejem 2. do 11. septembra 1939 Ljubljana v jeseni. Natečajniki naj se ozirajo pri kompoziciji na spored jesenske velesejmske prireditve, kjer bo prevladovalo zlasti kmetijstvo in živinoreja (goveja živina, koze, ovce, male živali itd.). Grke besedila morajo biti dobro čitljive. Avtor prvonagrajenega osnutka je zavezan sestaviti v Jitografičnem zavodu tudi besedila v treh drugih jezikih. Natečajniki morajo poslati z geslom opremljene osnutke do 12. junija t. 1. opoldne ravnateljstvu Ljubljanskega velesejma. Istočasno morajo poslati svoj natančen naslov v zapečateni kuverti, na kaleri je označeno geslo osnutka. Nenagrajene in neodkupljene osnutke lahko dvignejo natečajniki med 15. in 30. julijem 1939 v uradu velesejma. Predvidene so te nagrade: Ena za din 2000*—, ena za din 500*—, dve po din 250'—. Avtor prvonagrajenega osnutka dobi polovico nagrade takoj, drugo polovico pa čim pregleda prvi poskusni odtis litografičnega zavoda. Nemčija in mehiška nafta Tz New Yorka poročajo, da je dr. Sehacht, bivši nemški minister in guverner Reichsbanke že nekaj dni v Mehiki, kjer vodi pogajanja s predsednikom Cardenasom za večje nabave mehiškega petroleja. Nemčija bi rada sklenila daleko-sežuo pogodbo. Posledice sporazuma bi ()ri""dele tudi bivše, sedaj razlaščene tuje lastnike mehiških petrolej kih vrelcev, kar povzroča veliko vznemirjenje v New Yorku, Washinglonu in Londonu. Trgovinski register Vpisale so sc naslednje firme: Pipuš Boris, Maribor. Obratni predmet: carinsko posredništvo L. Šalamun, 1’lacar, občina Sv. Urban pri Ptuju. Obratni predmet trgovina z mešanim blagom na drobno. Imetnik: Leopold Šalamun, trgovec v Placarju. Pro-kura je podeljena Ivanu Šalamunu. Belin Oldo, gradbeno podjetje, pooblaščeni graditelj za talne in visoke zgradbe, Trbovlje. Vpisale so se naslednje izprc-membe in dodatki: Park-Hotel, družba z o. z., Bled. Izpreinenila se je družbena pogodba. Izbriše se poslovodja Franc Balanč. Vpiše se prokurist Fianc Trefalt, bančni uradnik v Kranju. Carbonarija, družba z o. z. za cksport oglja in drv v Kočevju. Družba se je razdružila. Likvidator dosedanji poslovodja Josip Ilc, Beograd. Tekstilna družba z o. z. v Košakih pri Mariboru. Izbriše se poslovodja Josip Duchek, vpiše pa se novi poslovodja mag. pharm. Ila Cižek, asistentka v Zagrebu. Jugočeška, Jugoslovanska češka tekstilna industrija d. d. v Kranju. Vpiše se član upravnega sveta Francis Payne Carrington, The Grey, Cottage, Chipstead (Sur-vey). »Jadran«, avtobusno podjetje, d. d. v Ljubljani. Izbrišeta se člana upravnega sveta inž. Stanko Bloudek in dr. Milivoj Korlevič. »Šagrin«, trgovina s knjigovc-škimi in sorodnimi potrebščinami, družba z o. z., Ljubljana. Spremenila se je družbena pogodba v. točkah 3. in 12. Izbrišeta se poslovodji Franc Bartol in Fran Škrbec, vpiše pa se poslovodja Franc Kovač, trgovec v Ljubljani. »Weka«, lastnik Karl \Vesiak, Maribor. Vstopili so kot javni družbeniki: Karol Wesiak ml. mizarski mojster, Alojz Wesiak, tapetniški mojster in Alfred Wesiak, tapetniški mojster, vsi v Mariboru. Besedilo firme odslej: »Weka«, Karl Wcsiak & sinovi. Obratni predmet: trgovina s pohištvom, posteljnino, glasovirji, slikami, preprogami in drugo stanovanjsko opremo na drobno in na debelo. Javna trgovska družba. Firmo podpisuje Karl Wesiak samostojno, ostali družbeniki pa po dva kolektivno. Kolin Rudolf, Markovci. Obratni predmet odslej: trgovina z mešanim blagom na drobno in debelo, z vsemi vrstami deželnih pridelkov in izvoz sadja na debelo. Prva jugoslovanska tovarna za podpetnike in druge lesne izdelke v Rimskih Toplicah, družba z o. z. Izbriše so poslovodja Henrik Falter, vpiše pa se kot poslovodja Julij Marguč, knjigovodja v Jurkloštru. Izbrisale so se naslednje tvrdke: K. Werli, Cerknica, trgovina s špecerijskim blagom — zaradi opustitve obrata. Blau, Bartoš in drug, Dol. Lendava, izvrševanje strojnega pletil-skega obrta — zaradi prestanka obrata. Artur Serini, trgovina z lesom v Logatcu. Ivan Kerec, izvozna trgovina sadja in poljskih pridelkov, Ger linči. A. Kajfež & Co, javna trgovska družba Sušak, vsi zaradi opustitve obrata. Stavbno podjetje Accetto in dru govi, družba z -v z. Maribor, ker je bila razdeljena vsa masa. Valcskini Ivan, trgovina in eks port sadja na drobno in debelo, Maribor. Ptujska mehanična tkalnica v Ptuju. Ivan Fatur, trgovina z mešanim blagom, Rakek. Zveza trgovskih združeni sporoča Pripravite se za občni zbor Zveze Znova opozarjamo vsa združenja in vse trgovce, da bo občni zbor Zveze dne 17. in 18. junija v Murski Soboti. Vsi trgovci, ki se udeleže občnega zbora, naj se takoj prijavijo svojemu združenju, združenja naj pa pravočasno spo-roče Združenju trgovcev v Murski Soboti število udeležencev, da bo to moglo preskrbeti prenočišča. Opozarjamo, da bo s prenočišči zaradi velikega navala gostov težava. Pravočasno naj pošljejo združenja tudi samostojne predloge. Le oni predlogi, ki so bili poslani Zvezi vsaj 8 dni pred občnim zborom, se smejo po pravilih Zveze obravnavati na občnem zboru. Kako zatreti ilegalno trgovino z domačimi živalmi V nekaterih okrajih se je v zadnjem času silno razpasla ilegalna trgovina z domačimi živalmi. Da se ta nelegalna trgovina zatre, je potrebno, da zainteresirana združenja tudi sama store potrebne korake. Zato priporoča Zveza vsem združenjem, da vlože na svoje pristojno sresko načelstvo vlogo, da se izdajajo živinski potni listi edinole lastnikom živine, katero so sami zredili, ter trgovcem, ki dokažejo s svojimi obrtnimi listi, da so upravičeni trgovati z domačimi živalmi. Združenja naj tudi priporoče, da se pri izdaji novih živinskih potnih listov stari odvzamejo in shranijo v občinskem uradu. To zahtevo naj utemelje združenja z naslednjimi razlogi: Če je trgovina z domačimi živalmi brez vsake kontrole, je velika nevarnost za razširjenje živalskih bolezni. Kontrola pa je mogoča le, če se izdajajo živinski potni listi edinole upravičenim trgovcem ter lastnikom živali, ki so jih sami vzredili. Kontrolnim organom nikakor ne bo težko ugotoviti, če je v hlevih lastnikov več živine, kakor pa jo dotična gospodarstva potrebujejo. Kjer je živine preveč, tam je nadzorstvo treba zlasti poostriti. V svoji vlogi naj navedejo nadalje združenja, da je država oškodovana, če prodajajo živino nelegalni prodajalci, ker ti ne plačujejo onih davščin, ki so predpisane. Poleg tega pa ogrožajo obstoj legitimne trgovine, ki plačuje vedno vse davščine. Nikakor se ne sme dopustiti, da bi se uničevali davkoplačevalci z nelegitimno trgovino. Pripominjamo, da je imela podobna vloga nekega združenja že popoln uspeh ter je izdalo pristojno sresko načelstvo na vse orožniške postaje nalog, da na cestah ustavijo vse transporte domačih živali in pregledajo živinske liste ter se prepričajo, če imajo dotični pravico kupčevati z domačimi živalmi. Če te pravice nimajo, se jim morajo živinski potni listi odvzeti in s primernim poročilom predložiti sreskemu načelstvu. Podpišite uzance za zaboje! Zveza prosi vsa združenja, da ji čiinprej pošljejo imena vseh onih lesnih trgovcev, ki pošiljajo v Palestino zaboje za pomaranče. Ti morajo podpisati poseben formular, da sprejemajo uzance glede teh zabojev. (Uzance so bile objavljene v »Trg. listu«.) Zveza potrebuje te izjave, da jih pošlje Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu. * Lesnim sekcijam Osrednji lesni odsek sporoča, da bo uzance ljubljanske borze za les pregledal posebni odbor odseka in da bo prihodnji teden seja osrednjega lesnega odseka, ki bo sklepala o poročilu posebnega odbora. Kdor ima kake pripombe glede lesnih uzanc, naj jih zato takoj sporoči. Jugoslovanska politika Nemčiia bo zvišanie teiaia klirinške marke Že pred 14 dnevi smo poročali, I da namerava Nemčija zahtevati zvišanje tečaja klirinške marke. Ta vest se sedaj v polnem obsegu potrjuje. Dne 20. maja bo v KOlnu zasedanje Stalnega nemško-jugo-slovanskega gospodarskega odbora, na katerem se bo razpravljalo tudi o tečaju nemške klirinške marke na jugoslovanskih borzah. Nemški zastopniki bodo pri tej priliki zahtevali, da se tečaj klirinške marke dvigne na najmanj 15 din. Nadalje bodo zahtevali, da se veljavnost tega tečaja zagotovi za daljšo dobo. Nemci pravijo, da se ni treba Jugoslaviji bati, da bi zaradi tega aktivni saldo Jugoslavije narastel, ker se bo v novo trgovinsko pogodbo vključil tudi češko-moravski protektorat. Češkoslovaška pa' je bila v trgovini z Jugoslavijo vedno visoko aktivna in se bo zato pasivni saldo Nemčije že s tem izravnal. Nemški krogi pravijo zato, da se bo zaradi zvišanega tečaja klirinške marke nemški uvoz iz Jugoslavije sicer zvišal, toda ne v tej meri, kakor se bo zvišal jugoslovanski uvoz iz Nemčije. To mnenje nemških krogov pa čisto ne drži. Zlasti z jugoslovanskega stališča je stvar precej drugačna. Višja vrednost klirinške marke bo znatno dvignila jugoslovanski izvoz v Nemčijo, hkrati pa tudi otežkočila izvoz v neklirinške države, ker bo cena naših pridelkov za te države previsoka. Podražilo pa se bo tudi blago, ki ga Pod tem naslovom poroča >N. Z. Zeitung« iz Zagreba o nekaterih važnih črtah našega deviznega prometa in težavah z izvoznimi devizami in ovirah, ki so nastale zaradi enostranskega, prevelikega izvoza v klirinške države. Lani je 65% našega izvoza odšlo v take države, letos pa se je to razmerje še poslabšalo. Narodna banka se zato trudi, da bi se še povečal uvoz iz teh držav, izvoz pa okre-nil v neklirinške države. S strogo kontrolo se ji res posrečuje, da je skoraj izločila neklirinške države od uvoza, ne more pa dobiti surovin, ki jih klirinške države nič več ne oddajajo. Tako je zmanjkalo tekstilnim tovarnam bombaža, volne in niti. Tudi preokrenitev izvoza v neklirinške države ne uspeva. Banka obtožuje za ta neuspeli razliko domačih cen proti svetovnim, izvozniki in pridelovalci pa mislijo, da jim prenizki tečaj, ki ga dobe za izvozniške devize, že naprej onemogoča konkurenčnost. »Uradni« tečaji deviz naj se splošno dvignejo. Pa tudi prepogostim mene deviznih predpisov so krive trajne negotovosti, ki onemogoča zanesljivo kalkulacijo. V zadnjem času je Nar. banka uvedla nove odredbe za povečanje izvoza v neklirinške države: koruza se sme — razen v Nemčijo — izvažati le za proste devize. To je že lani ovrlo izvoz v Švico. Zdaj je banka dovolila delno plačevanje z internimi dinarji, ki imajo v Švici tečaj 6‘50 fr. Drugi ukrep v ta namen je določitev predmetov, za katere se dovoljuje boljši devizni tečaj (funt 258); to so: v Anglijo zaklana živina in sveža jajca; sicer še: suhe in osoljene ribe, surovi mavec, metilacetat, etilmetilketon, cink, cigar, papir (do 10 mil. din). Pričakuje se tudi, da bo upadli izvoz v Francijo spet močno narasel in prinesel več deviz. Francija je povečala lanski kontingent za les na 75.000 ton (48% za Alžir), za druge predmete pa znižala carino ali priznala ugodnosti, s čimer bodo odpadle največje ovire. Transfer z neklirinškimi državami pa deluje zelo počasno celo za dovoljene predmete, ker doseže bančna dobava deviz dnevno komaj 10—20% potreb ali ponudb. Kompenzacije žita za surovine banka odklanja. Dovoli jih le za izvoz popolnih izdelkov iz iste surovine in še to ob kavciji 10%, ki zapade, če se izdelki ne izvozijo. Na ta način bodo tiste industrije, ki ne delajo z domačo surovino, kmalu prisiljene omejiti obratovanje, če ne sploh ustaviti, razen če se še pravočasno zboljša in uredi dodeljevanje deviz. Vsak trgovec mora biti naročnik »Trgovskega lista" Program letošniega Liubliantkega uvažamo iz Nemčije. Naravna posledica tega bo, da se bo uvoz zmanjšal. Večji izvoz, pa manjši uvoz, to mora nujno povzročiti ponoven dvig našega aktivnega klirinškega salda. Formalno bomo dobili sicer za svoje pridelke in surovine več, dejansko pa mnogo teže prišli do plačila tega izvoza. Dejansko ne bodo imeli od višjega tečaja dobička niti naši izvozniki. Je pa še druga stvar, ne katero je treba misliti. Če se bodo podražili kmetijski pridelki in istočasno tudi uvozni predmeti, potem se bo vse življenje v Jugoslaviji tako podražilo, da se bo življenjska ravan našega ljudstva občutno znižala," a je že danes mnogo prenizka. To bo povzročilo mezdna gibanja za zvišanje mezd in naše gospodarstvo bo izpostavljeno nevarnim stresljajem. Zato menimo, da nikakor ni sprejemljiv za nas predlog o zvišanju tečaja klirinške marke. Tečaj za funt se bo zvišal »Jug. Kurir« poroča, da bo Narodna banka dovolila deviznim borzam, da v svojih tečajnicah objavljajo dejanski tečaj angleškega funta v odnosu do dinarja. Do-sedaj se je navajal tečaj po 238 din brez pripombe, da se mora dodati temu znesku še prim v višini 8‘40%, da je torej dejanski tečaj funta 258 din. Verjetno je, da bodo začele borze izkazovati novi tečaj funta s 15. majem. Kakor druga leta, tako je tudi letos prevzel pokroviteljstvo letošnjega 19. mednarodnega spomladanskega velesejma Nj. Vel. kralj Peter II. Letošnji velesejem bo od 3. do 12. junija in ima tudi letos zelo bogat program, da bodo vsi obiskovalci prišli na svoj račun. Splošni velesejem bo imel te oddelke: Strojna in kovinska industrija, fina mehanika. Radio in elektrotehnika, razsvetljava in kurjava. Dvokolesa, vozovi, šport. Poljedelski stroji in orodje. Mlini. Lesna industrija, pletarstvo, šče-tarstvo, igrače. Tekstilna industrija in konfekcija, klobučarstvo, čipkarstvo. Usnje in konfekcija. Krznarstvo. Papir in pisarniške potrebščine. Kemična industrija in fotogra-fija. Živilska industrija. Stavbarstvo. Glasbila. Steklo, porcelan, keramika, bižuterija. Razno. Priredile se bodo naslednje posebne razstave: Italijanska industrija. Pregled slovanskih narodnih ženskih izdelkov. (Vezenine, narodne noše in ženska ročna dela.) Tobačni izdelki monopol, uprave. Avtomobili, motorna kolesa svetovnih znamk. Pohištvo, stanovanjska oprema. Mala obrt. Turizem. Gorenjska in dolenjska hiša v narodnem slogu. Za razstavno blago veljajo izdatne prevozne, carinske in trošarin-ske olajšave. Inozemski obiskovalci dobe na podlagi velesejmske legitimacije jugoslovanski vizum brezplačno pri vseli jugoslovanskih konzulatih. Na jugoslovanskih železnicah imajo obiskovalci velesejma brezplačen povratek. Na postajni blagajni kupijo poleg vozne karte še rumeno železniško izkaznico za din 2'—. Ko dobe potrdilo o obisku velesejma, imajo s to izkaznico in staro vozno karto brezplačen povratek. Izkaznica velja za: dopotovanje od 31. maja do 12. junija, za’ povratek od 3. do 17. junija. Na inozemskih železnicah veljajo ti popusti: Bolgarija . . . . 56%, Francija . . . , 25%, Italija............30%, Madžarska . 25—33%, Nemčija . . • . 25%, Poljska . . • . 33%, Romunija . . . . 25%, Švica..............25 %. Na parobrodih: Jadranske In Dubrovačke plovitbe velja vozna karta nižjega razreda za vožnjo v višjem razredu za dopotovanje od 29. maja do 10. junija, za povratek od 5. do 20. junija. Na parobrodih Zetske plovitbe pa velja 50% popust za dopotovanje od 20. maja do 13. junija, za povratek od 3. do 20. junija. Na zračnih linijah: 30% popust. Razstavni prostor meri 40.000 kvadratnih metrov. V razstavnih zgradbah je 8.000 kvadratnih metrov prostora. Plačevanje na Slovaškem kupljenega blaga Narodna banka je izdala naslednje navodilo glede vplačil na zbiralni račun za slovaško blago: Vsi pooblaščeni zavodi se obveščajo, da se bodo dajali zneski, ki jih bodo vplačevali domači uvozniki v korist upnikov na Slovaškem v plačilo uvoženega blaga, na posebni račun pri Narodni banki. Ta račun se bo glasil na ime Slovenske narodne banke v Bratislavi. V zvezi s tem se opozarjajo zavodi, da morajo vplačila posameznih uvoznikov v korist tvrdk, katerih bivališče je na Slovaškem, prenesti Narodni banki s popolnoma posebnimi seznami, ki morajo imeti v desnem gornjem vogalu zapisano: vplačila za Slovaško. Za ta vplačila se uporabljajo isti obrazci, ki so se dosedaj uporabljali za vplačila v češkoslovaški kliring. Ta vplačila se izvršujejo po tečaju, ki je bil v veljavi po kliringu s Češkoslovaško. Davčni svetovalec! Povsod se opaža, da promet v I trgovinah nazadnje, čimbolj so vznemirjeni ljudje zaradi napete 1. M. v N. M.: Ali so možni ugovori in pritožbe v izvršilnem postopanju Odgovor: Zoper opomine in zoper nared- politične situacije. Ljudje so v ne-be ob izvrševanju prisilne izter-1 gotovosti, kaj prinese jutrišnji dan, Jave, sme podajati dolžnik ugo-lzaj0 izgubljajo veselje za nakupe, vore. zalo vsak drži doma denar, da ga Z ugovori sme navajati dolžnik j jma vsaj za Vsak primer zadosti, n. pr.: IPesimistični ljudje so slabi kupci. 1. da je davčna terjatev prc- y to resnico mora trgovec ra stara, (z vplačilom, preračunava-1 čunati. Zato pa ne sme bili tudi njem, rešitvijo davčne pritožbe, I sam tisti, ki vznemirjenost širi, odpisom, zastaranjem itd.), (kajti na ta način le žene ljudi iz '2. da se je dovolil za davčno ter- j trgovine. Trgovec, ki hoče prodati, jatev odlog, mora biti optimist in se kot tak 3. da niso nastopili pogoji za iz- [ kazati ljudem. Saj ljudje komaj vršnost davčne terjatve, (čakajo, da slišijo kje pošteno be- 4. da se je izdal opomin pre- sedo, da se ni treba bati vojne. To zgodaj, ali da se je uvedlo izvr- j velja celo za one, ki navidezno silno opravilo pred zakonskim ro-1 radi govore o vojni, kom, Vse to mora dober trgovec upo- 5. da ni dolžan, plačati terjatve, | števati in zato mora biti njegovo ker je objekt (trajno ali začasno I geslo, da se v trgovini vedno kaže oproščen ali ker je davčna obvez-1 kot optimist, Ce pride k njemu nost prenehala, (stranka in toži, kako črni oblaki 6. da so se zarubile stvari in (da se zbirajo, mora trgovec odgo-terjalve, ki se po tej uredbi ne j voriti, da ni tako hudo. Bili mora smejo zarubljati, | tako dobre volje, da prevzame nje- 7. da se je uvedla rubežen v gova dobra volja še stranko. In večjem obsegu, kakor je bilo tre- (videl bo, da bo stranka kupila, ba za poravnavo terjatve, | Ljudje namreč nimajo radi sla- 8. da oblastvo, ki je izdalo opo- (bih vesli. Ljudje hočejo, da je živ-inin ali odredilo izvršilni ukrep, | Ijenje lepo, slabe vesti pa delajo ni za to upravičeno, (življenje neprijetno. S lo resnico ' 9. da se izvršilni organ ni mogel legitimirati ali da je prekoračit nalog itd. Ugovor, ki bi ga bil mogel po-1 dati dolžnik že zoper opomin ali | pozneje zoper drugo prejšnje izvršilno opravilo ali ugovori, ki so j Trnovskemu naraščaju! ¥ sedanjih časih mora vsak dober prodajalec računati. Zalo bodite v trgovini posebno v sedanjih časih optimisti! Če pride kdo ves nesrečen zbog te ali one vesti v trgovino, mu mirno recite, da se nobena juha tako vroča ne spije, kakor se skuha. Takoj bo stranki odleglo. Pa tudi pogum je treba dajati ljudem: Ko nekateri že obupujejo, jih spomnite, da je naš narod preživel tudi že mnogo težje dogodke od sedanjih. Če je star človek, ki je izkusil vse mogoče stvari, pesimističen, je to še nekako razumljivo, ker je življenje že za njim. Mladina pa ima življenje še pred seboj, zato je za mladino naraven postulat, da je optimistična. Zato silno slabo vpliva, če je pesimističen trgovski pomočnik. Mlad je in že zato se pristoja zanj le optimizem. Pesimizem mladega človeka ljudi odbija, ker je pesimističen mlad človek podoben ptiču, kateremu so zlomili krila. Še bolj ko v mirnih časih mora biti v sedanjih razburkanih časih trgovski pomočnik optimist. Le optimisti so všeč ljudem, samo ti imajo uspeh pri prodaji. Izkoristite čas pred počitnicami! Neka trgovina z moškim modnim blagom je pripravila za konec maja naslednje pismo za svoje stalne odjemalce: »Zelo spoštovani gospod! Pripravljate se na počitnice. Ali Vam smemo pomagati pri spravljanju za potovanje potrebnih stvari v kovčeg? Po pravici te ponudbe ne sprejmete, ker je člo- vek rad pri takem poslu sam. Mislimo pa, da ne boste odklonili naše pomoči, da na nobeno potrebno stvar ne pozabite. Zato si dovoljujemo poslati Vam priložen seznam vseh predmetov, ki se potrebujejo pri letovanju na morju ali v planinah. Če Vam kateri teh predmetov manjka, si dovoljujemo opozoriti Vas, da imamo vse te predmete v izbrani kakovosti in po ugodnih cenah na razpolago. Zlasti Vas opozarjamo na rdeče podčrtane predmete. Upamo, da nas v kratkem obiščete. Z vele-spoštovanjem itd.« Ni dvoma, da bo imelo pismo pri mnogih uspeh. LiKen vodeča • • znamka Praktični Deset navodil za prodajalce za pultom 1. Zapomnite si, da je za kupca že bili enkrat pravnoveljavno za-ha;e riajti drugo trgovino, kakor vrnjeni, se ne uvažujejo. (pa za vas drugega kupca. Z ugovori se ne smejo navajati 2. Če slopi kupec k vašemu pul-okolnosti, ki jih more ali jih ’,e (tu, jnora imeti vedno vtis, da ste mogel dolžnik navesti v pritožbi j ga jskreno veseli. »oper odmero davka. 3. Kdor ne zna kupcem dobro Ugovori se vlagajo v 8 dneh pri ustreči, ta iim ludi ,ie 1,0 oblastvu, ki je izdalo opomin, odn. prodal. čegar organ je dobil pri izvršitvi j 4. Kako hitro in kako veliko drug izvršilni nalog. Oblastvo mo-jp-gie prodali, to zavisi predvsem ra izdali rešitev ugovorov. Rok od tega, kako skrbno ste najprej teče od dne, ko se izvrši opomin, pri Sebi ugotovili, kaj si kupec oz. od dne, ko se izvršilno opra- ( prav za prav želi. vilo izvrši. 5. Ljudje vedno vprašajo za ce- Zoper pravilno priobčen kon-j n0i kupijo pa blago šele takrat, ko kreten nalog, zoper obvestilo iz-(so prepričani o dobri kakovosti j blaga in njegovi prikladnosti. Dobra reklama j e podret kupčiji Zakaj nekatera reklama nima uspeha Naziranje nekaterih ljudi na re-Iklaino je v resnici čudno. Treba vršilnega oblastva in zoper rešitev ugovorov se sme vlo/,iti v 8 dneh pritožba na finančno direkcijo, ki odloča dokončno. Zunanja trgovina V seznam predmetov, za katere se sme izdajati potrdilo za izvoz le po predhodnem dovoljenju Narodne banke, se morajo uvrstiti še žvepleno olje (1 IJeno s pomočjo ..... ka) ter cunje in tekstilni odpadki. (ja 7a H]ai)0 reklamo. Ker pa takšna Romunski trgovinski minister reklama nima uspeha, govore ne-Constantinescu je prišel na kateri, da je sploh vsa reklama ne »S- Resnica pa j« I«, d« je vinske po°eodbe med Romunijo in treba delati reklamo prav, ker je Italijo. Italijanski tisk iskreno j reklama zej0 občutljiva cvetica, ki »ozdravlja romunskega ministra, I [)e prenese vsega. Trgovec, ki si K znan pnjatelj Italije pravi, da zadostuje, če enkrat na omenja, da je bila po | ^ nekakgen letak; ta M bo]je 6. Vsak prodajalec more zvišati svoj obrat s prodajanjem blaga .boljše kakovosti ali ugodnih dopolnitev k že kupljenim stvarem. 7. Če kupec izrečno vpraša po blagu določene znamke, ne skušajte nikdar, da bi mu prodali blago druge znamke. 8. Večina kupcev more izdati za blago več kakor pa so nameravali pri vstopu v trgovino. Če je prodajalec spreten, to tudi store. ♦ 9. Zapomnite si naslove in imena svojih kupcev kakor tudi blago, ki ga redno kupujejo. 10. Prodaja ni dokončana, dokler se niste prepričali, da je kupec slišal vašo zahvalo. Dotok zlata v Ameriko je začel že ponehavati, vendar pa so številke še precej znatne. V zadnjem tednu se je zlati zaklad USA povečal za 87 milijonov dolarjev proti 109 in 175 v prejšnjih dveh tednih. Ves dotok pa se v tem tednu ceni na 175 milijonov dolarjev, od tega iz Anglije 146, iz Švice 16, z Nizozemskega 10 milijonov. Razen tega so bili objavljeni podatki o kopičenju dolarja v Evropi. Zapadne države so nabrale v aprilu za 50 milijonov dol. ameriških bankovcev. Angleški krediti Romuniji Vodja angleške trgovinske misije lord Leith Ross je iz Romunije odpotoval z vso svojo misijo v Atene. V Beogradu se ne bo ustavil. ker daje Anglija zaenkrat blagovne kredite samo državam, za katere je prevzela jamstvo. Ker je Nemčija ponudila nevtralnim državam blagovne kredite po zelo ugodnih pogojih, je tudi Anglija pogoje za svoje blagovno posojilo Romuniji zelo olajšala. Namesto 5 dobi Romunija 10 milijonov funtov, in sicer po 5-5% (prvotno se je zahtevalo 6%), posojilo pa se mora odplačati v 20 in ne v 10 letih. Velike težave so nastale pri pogajanjih, ker je Anglija zahtevala zvišanje uradnega tečaja za funt. To svojo zahtevo pa je Anglija opustila, ker je uvidela, da je upravičen strah Romunije, da bi v tem primeru zahtevala enako ugodnost zase tudi nemška vlada Radii Ljubljana Sobota 13. maja. 12.00: Plošče — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi 13.20: Plošče — 14.00: Napovedi 17.00: Otroška ura — 17.50: Pregled sporeda — 18.00: Radijski orkester — 18.40: Pogovori s poslušalci— 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura: O gojenju industrijskih in zdravilnih rastlin (doktor Dušan Gregorič) — 19.50: Iz Schubertove beležnice, fantazija (plošče) — 20.00: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar) — 20.30: Vesel živalski krog. Pester večer. Besedilo sestavil F. M. Izvajajo člani rad. igr. družine, sodelujeta Jožek in Ježek — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Samospevi Mirka Jelačina, pri klavirju prof. M. Lipovšek. Nedelja 14. maja. 8.00: Radijski orkester — 9.00: Napovedi, poročila — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve — 9.45: Verski govor (dr. Gvido Rant) — 10.00: Čajkovski: Uvertura 1812 (plošče) — 10.15: Akademski pevski kvintet — 11.00: Godbe na pihala (plošče) — 11.30: Koncert radijskega orkestra — 13.00: Napovedi — 13.20: Ruske ciganske pesmi poje ruski oktet. Solisti: gdč. M. Polajnarjeva, gg. Barsky, Dri-gp. Golovin, Minakov. Vmes ciganske pesmi na ploščah. — 17.00: Pravilna pletev trte (Vladimir Kuret) 17.30: Koncert vojaške godbe — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Problemi našega Posavja (Ludvik Mrzel) — 19.50: Prenos šmarnic iz cerkve sv. Petra — 20.30: Klavirski koncert, ga. Ducy Temmel-Belec — 21.15: Koncert lahke glasbe. Sodeiujeio: Orgb e in harmonika (gg. Fr. Petan in A. Stanko) in radijski orkester — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Koncert lahke glasbe. ^epfeno "olje (oljčno olje, dob- |samo malo pogledati okoli sebe in lieno s pomočjo žveplenega oglji- takoj se vidi, koliko denarja se iz- slugi sklenjena sedanja trgovin ska pogodba med Italijo in Ro munijo. storil, če bi še tega opustil, ker en sam letak ne more prinesti uspe Grčija je prepustila družbi Kritpp , reklamo je trebh imeti r.o- v Essenu 6 rudnikov manganske | ‘ c -„„1 • i.,i„r ni nule v oblasti Drame. (seben dar, smisel in kdor tega m- Angleško-romunska izvozna in j ma, la tudi ne zna delati reklame, uvozna družba se je ustanovila ob bivanju angleške trgovinske | Letaki misije v Romuniji. I Nemčija pripravlja velike zaloge Zelo priljubljeno reklamno sred-živeža in ga konservira. 30% zele- | sivo so letaki. Dosežejo pa svoj ««rvnaPind^strija!°Pl«i češke^I Upeh_ie, 5«» res izdelani dob™-sedbe je bil tudi ogromen, zlasti I Letaki na slabem papirju, v sla-Slede vojnih snovi, surovin, živil in bem slogu in slabo natisnjeni, ne ^ožja. S češke so izvozili Nemci (morejo.imeli uspeha, ker so danes maga v vrednosti 3 milijard mark. zaj)teve j.^. velike Letak mora Blagovni promet v gdanskiluk* biti na dobrem papirju, če le mo-' J® znašal v marcu 583.301 P | goče nai o-i krači elii-a leno izde-«4.102 t v marcu 1938. V februar- k naj ga k. asi slika, lepo izde 1» in januarju pa je bil letos pro- lana slika, lter sliko pogleda vsak. bnet večji ko lani. Letak računa le na bežen pogled, zato mora biti besedilo kratko, a Opozarjamo na današnji oglas to lapidarno, da se hitro vtisne v Prometne banke d. d. v Ljubljani j spomin. Uporaba narodnih prego- ler jo toplo priporočamo vsem ce- j vorov za reklamno besedilo je zla- »jenim naročnikom. (sti dobra. Letak mora biti nadalje živ, da kliče k pozornosti. Letaki v barvah imajo zato vedno večji uspeh, ko letaki v eni”barvi. Napačno je, če se misli, da je letak dober, če čim manj velja. Letak je dober le takrat, kadar ima močno reklamno silo, če te nima, potem je denar, izdan za letak, stran vržen. Samo dobro izdelane letake se splača izdajati, ne pa cenenih. Ce so tudi ceneni je dobro, če pa imajo večji uspeh, a veljajo zato več, je še bolje. Plakati so že mnogo dražji in mali trgovci si jih sploh ne morejo privoščiti. Dober plakat mora učinkovati že iz daljave. Zato je danes dober plakat brez dobre in jasne slike zgrešil svoj cilj. Besedila sme imeti dober plakat le malo. Kajti le malo ljudi stopi čisto blizu k plakatu, da ga čita. Plakat visi dalj časa. Tudi zato mora biti izdelan posebno dobro. Izročajte plakate v delo samo velikim tiskarnam, ki imajo dosti opravka s plakati, ker le vam bodo mogle tudi dobro svetovati. Pri velikih firmah se vidi, da izdajajo plakate kar v serijah. To je silno dobro, ker tako ostaja zanimanje vedno sveže in glavno geslo plakata se vtisne ljuaem v spomin. Kakor za plakat tako je serijska izdaja tudi za letake priporočljiva. Toda vedno treba povedati aii pokazati nekaj novega. časopisna reklama Zelo mnogo se izda denarja za časopisno reklamo, ne da bi vselej dosegla dober uspeh. Zopet kažejo velike firme, kakšna časopisna reklama je najboljša. Reklama v obliki povesti v slikah dosega pač največji uspeh. Samo pomislite malo! Ce hočete ali ne, nekatere firme so vam vedno v spominu. Reklama, ki to doseže, je dosegla popoln uspeh. Ceniki - prospekti Razen z letaki je treba opozarjati na svojo trgovino tudi s ceniki. Cenik je reprezentanca firme, zato mora biti tudi skrbno izdelan in mora nekaj nuditi. Format cenikov naj bo prikladen. Cenik naj ne navaja samo cen, temveč tudi kondenziran opis zlasti novih predmetov. Posebno na jezikovno plat je treba zelo paziti. Cenik brez fotografij je danes nemogoč. Da morajo biti fotografije dobre, se razume samo po sebi. Primer lepo izdelanega in dobrega cenika je cenik, ki ga je izdala firma 1’in-ier & Lenarti v Mariboru. Dobri ceniki niso zanimivi le za direktno zainteresiranega kupca, temveč za vsakogar. Prospekt je tltdajl iz cenika. Prospekt opozarja le na nekatere predmete ali na neko vrsto predmetov, zato pa te opiše podrobneje. Zlasti o novih predmetih je treba izdajati prospekte. Tudi za prospekte velja, da ne smejo biti brez slik. Za vsako stroko posebne vrste reklama Ne sme biti reklama za vse široke le po enem kopitu. Kdor prodaja jestvine in živila, naj pošilja svoje reklamne letake strankam tudi v obliki jedilnih listov. Prikupil se bo gospodinjam tudi z dobrimi recepti. Nekatere jih bodo hranile skozi leta. Ti reklamni letaki so dosegli svoj namen v popolnosti. Velika konfekcijska trgovina mora prirejali tudi razstave ali modne revije. K takšnim revijam se vabi z vizitkami ali lepo izdelanimi vabili. Trgovina, ki računa na obisk dijakov, mora seveda tudi reklamo temu primerno urediti. Vsaka stroka zahteva svoje vrste reklamo. Smisel reklame je, da vedno opozarja na neko firmo ali na neki predmet in da ne pusti, da bi zanimanje za tirmo ali predmet ponehalo. Velike firme morajo v ta namen izdati mnogo, manjše firme pa manj. Ce bi mal podeželski trgovec izdajal velike p.a-kale za svojo trgovino, bi lo bilo smešno, ker ne bi bilo to v nika-kem razmerju. Prav pa je. da tudi najmanjši trgovec opozori ljudi, da je dobil sveže blago, da ima neke nove predmete in da to sporoči ljudem na način, ki je najbolj prikladen. Tudi v malih krajih je mogoče na ta način povečati promet. Morda bi v malem kraju nekaj dobro sestavljenih pisem ta namen popolnoma doseglo. 5Va/vcč/i slovensisi pupilarnovarni zavod MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA Stanje vlog din 420,000.000*— Lastne rezerve nad din 28,650.000*—■ Dovoljuje posojila proti vknjižbi Za vse obveze hranilnice jamči MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA Doma in po svetu »Hrvatski dnevnik« piše v svojem z 9. majem datiranem uvodniku med drugim naslednje: Star običaj HSS je, da je vodstvo stranke vedno v živem stiku z narodom. Zato tudi ni skoraj dneva, da ne bi predsednik HSS sprejel katerega narodnega poslanca. Kadar pa je potreba, se zberejo vsi hrvatski poslanci. Tako so se tudi včeraj hrvatski poslanci zbrali, da slišijo poročilo predsednika doktorja Mačka. Posvetovanje je trajalo dopoldne in popoldne ter je poteklo v "največji harmoniji in solidarnosti. Vsi poslanci so potrdili, da narod popolnoma odobrava stališče predsednika HSS. Pokazalo se je nadalje, da imajo vsi poslanci isto mnenje in da so bili pri zadnjih volitvah izvoljeni tudi resnični rodoljubi. — Od zadnjega sestanka hrvatskih poslancev do včeraj so se dogodili veliki dogod ki v zunanjem in notranjem poli •tičnem življenju. Zanimanje za hrvatsko vprašanje je silno nara slo. Tuji tisk je skoraj brez razlike priporočal sprejem sporazuma in ureditev hrvatskega vprašanja, da bi se mogli tudi Hrvati uvrstiti med zadovoljne narode. Posebno se je opazilo pametno pisanje listov dveh velikih sosednih držav. Mora se celo priznati, da so tuji novinarji stvar bolje razumeli kakor nekateri beograjski politiki, ki so se sicer izjavljali za sporazum s Hrvati. Spominjamo se še, da je Ljuba Davidovič nekoč dejal, da bi pristal na vsak sporazum, ki bi ga sklenil dr. Maček s katero srbsko stranko. Sedaj pa se je izkazalo, da tudi pri združeni opoziciji prevladujejo strankarski računi. Če celo one srbske stranke, ki so se vezale na listo dr. Mačka, kažejo sedaj tako veliko pasivnost, kje naj najdejo Hrvati še razumevanje? Čeprav so nastopile v zadnjem času mnoge činjenice, ki so spravile Hrvate v slabo voljo, se vendar vsakdo moti, če misli, da je popustil njih elan. Smo dobro organizirani in predsednik dr. Maček je dobil od poslancev polnomočje, da stori, kar smatra za potrebno. »Hrvatski dnevnik je ponatisnil izjavo dr. Korošca, da je 90 do 95 % spornih vprašanj med Hrvati in Srbi že rešenih. Nato dodaja naslednji svoj komentar: »Katera vprašanja so že rešena, dr. Korošec ni povedal. Kolikor je nam znano, še ni nič rešeno, ker se ni nič spremenilo. Potemtakem je dr. Korošec mislil na nekaj, za kar je razpoloženje, da se reši. Kaj pa je to, ni povedal dr. Korošec niti kdo drugi niti o tem kaj ve hrvatska javnost.« »Der neue Tag«, ki je začel izhajati namesto starega »Prager Tagblatta« v Pragi, začenja svoj uvodnik o hrvaških legalnih in ilegalnih organizacijah z naslednjimi besedami: »Hrvate deli od Beograda predvsem načelo: ni »jugoslovanskega naroda«, kakor ni bilo češkoslovaškega naroda, temveč v kraljevini Jugoslaviji so samo trije narodi Srbov, Hrvatov in Slovencev (poleg neslovanskih narodnih skupin kot Nemcev, Madžarov in drugih, o katerih pa naj ne bo govorjeno v tej zvezi), kakor so živeli v nekdanji češkoslovaški Čehi in Slovaki...« Za to primero se prav lepo zahvaljujemo. Predsednik romunskega parlamenta je obiskal predsednika naše narodne skupščine. Sv. arhierejski sabor pravoslavne cerkve je začel zasedati v Beogradu. Univ. prof. dr. Josip šilovič je umrl v Zagrebu. Pokojnik je bil znan znanstveni delavec ter je večkrat predaval tudi v Ljubljani. Posebno se je posvetil delu za zaščito mladine. Pred vojno je bil član unionistične stranke. V prvih povojnih letih se v političnem življenju ni mnogo udejstvoval. Kasneje pa se je uveljavil tudi v političnem življenju ter bil prvi ban savske banovine. Umrl je znani slovenski kulturni delavec Pavel Debevec. Bil je med ustanovitelji »Modre ptice« ter kasneje urednik »Kronike«. Naj mu bo ohranjen lep spomin! Predstavništvo hrvatskih trgovcev ima na Binkošti svojo prvo sejo v Splitu. Upravi zagrebškega »Merkurja« je glavna skupščina odrekla raz-rešnico ter je bila izvoljena posebna komisija, ki bo pregledala delovanje uprave. Temeljni kamen za veliko cerkev sv. Save je bil blagoslovljen v Beogradu. Cerkev bo ena največjih cerkva na Balkanu in bo v njej prostora za 10.000 ljudi. V teniški tekmi za Davisov pokal je zmagala Jugoslavija nad Irsko v razmerju 5 : 0. V prihod- BIRMANSKA DARILA ure, zlatnina, srebrnina in optični predmeti po nizkih cenah pri J. VILHAR, urar. LJUBLJANA SV. PETRA CeSTA ŠTEV. 3« R. Z. Z NEOM. Z. Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 6, v lastni palači obrestuie hranilne vloge naiugodnele Nove in stare vloge, ki so v celoti vsak čas razpoložljive, obrestuje po 4%, proti odpovedi do 57« Manufaktura veletrgovina F. Hrehorič LJUBLJANA Tyrševa cesta 28 Najugodnejši nakup Vseh vrst VOLNE, za ročna dela In strojno pletenje, BOMBAŽA, SVILE, NOGAVIC, ROKAVIC, PLETENIN, raznega PERILA itd. Vam nudi v stalno veliki zalogi tvrdka KARL PRELOG, liubliana ENGROS : Gosposka ul. 3 A. Šarabon LJUBLJANA m 11»oi kolonijalne robe Veletrgovina s Špecerijo Velepražarna za Kavo Mlini ta d U a w e Glavna zaloga rudninskih voda Brzojavni naslov: ŠARABON LJUBLJANA Telefon št. 2(5-66 Ustanovljeno leta 1886 KNlIGOVEZhllCA JUGOSLOVANSKE TISKARNE I reg. zadr, z o. tav. B LJUBLJANA KOPITARJEVA 6 * Nudi po Izredno nizkih cenah: Salda konte, štra-ce, journale, šolske zvezke, mape, od j e ni a ln e knjižice, risalne bloke itd. PROMETNA BANKA D. D V LJUBLJANI STRITARJEVA ULICA 2 Telefon 21-49 Ugodni trgovski krediti Eskompt menic — Nakazila v inozemstvo njem kolu nastopi Jugoslavija proti Madžarski. 4500 ton boksita je naložil parnik »Bosanka« v Šibeniku, da ga prepelje v Nemčijo. Prva ofertna licitacija za sezi-davo palače ministrstva za javna dela v Beogradu bo 25. maja. Proračunska vsota znaša 16'9 milijona dinarjev. Ustanovila se je v Beogradu delniška družba »Kalna« z delniško glavnico 3'5 milijona din, ki bo izkoriščala zlate rudnike v Kalni v vzhodni Srbiji, oz. južno od Knja-ževca na reki Timok. Lastnik teh zemljišč je hotelir Mesarovic v Beogradu. Med ustanovitelji družbe je tudi dr. Švrljuga iz Zagreba. Znana tvrdka »Ganz« je izdelala za gen. direkcijo železnic elaborat o elektrifikaciji železniške proge Sušak—Srbske Moravice. Nova delniška družba MA-VA (Mariborske in varaždinske združene tekstilne tovarne) z delniškim kapitalom 2 milijonov din_ se je ustanovila v Beogradu. Družba more glavnico zvišati na 5 milijonov din. Družba se bo bavila s trgovino surovin in tekstilnih proizvodov. Med ustanovitelji so dr. Kisovec, J. Janovič, prokurist »Ta-Te« in drugi. V Romuniji je bil slovesno odkrit spomenik kralju Karolu I. Spomenik je delo hrvatskega kiparja Meštroviča. »Narodna Jednota«, glavno glasilo Slovakov v Jugoslaviji, je v Slovaški prepovedana. V tovarni za celulozo v Tokiu je nastala silna eksplozija, ki je uničila devet tovarniških poslopij. 80 delavcev je bilo ubitih, 200 pa ranjenih. Naprodaj je lep grad z velikim posestvom. Pojasnila daje Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani. Sejmi 15. maja: v Trbovljah. 16. maja: v Lukovku, Kočevski Reki, Krki okr. Videm, Moravčah, Studencu pri Krškem, Razkrižju, Vojniku, Ormožu, Ptuju, Pilštanju. 17. maja: v Ljubljani, Slov. Konjicah, Celju, Trbovljah. 18. maja: v Šmihelu-Stopičah, na Rakeku, v Turnišču. 19. maja: v Žužemberku, Gor. Logatcu, Mariboru, pri Sv. Lenartu v Slov. gor., v Bogojini. 20. maja: v Mozelju, Senožet ih-Dol, Brežicah, Celju, Trbovljah. Poročajte vedno o vseh važnejših dogodkih svojega kraja »Trgovskemu listu«/ 1 k O N q | N Q_s [IfO O O O O O*) žuta U MS<0> spečim. jo .O Oj Rumene britvice (barva zak. zaščit) Proizvod: K0NBIN0S, MARIBOR Pozor trgovci | Damske in otroške predpasnike iz klota ® kretona, ripsa in batista kakor tudi razno drugo damsko konfekcijo izdeluje na veliko tvrdka F.l. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra c. 29 Koliko trgovcev gre na letni dopust in odmor?! 1—2°/01! Vsi drugi pa se mučijo in delajo brez ozira na zdravje! Zato vsaj doma pijte RADENSKI ZDRAVILNI VRELEC tistega se rdečimi srci, našo najboljšo prirodno mineralno vodo. Zdravje ln užitek! Stare in nove vloge izplačuje brez vsake omejitve Obrestovanje vlog od 5^|o Sargov KALODONT proti zobnemu kamnu Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d.