TROOVSKI
Časopis za trgpvlno, Industrijo In obrt.
Raroemna a» Jugoslavijo: celoletno 180 Din, m ■/. leta 90 Din, za V. leta 45 Din, meseeno 15 Din; za luaaniatro: M ^ — PlaSa ln “T“'e
Račun pri poSt. hranilnici v Ljubljani St. 11.953.
Uredništvo ln upravnlStvo je v Ljubljani ▼ Gregorčičevi ulici St. 23.
Dopisi se ne vračajo.
štev. 38.
V Ljubljani, v soboto, dne 1. aprila 1933.
Leto XVI.
Bt&zft6seh*orf u* investicije
V svojem tretjem članku razpravlja Keynes o vplivu investicij na gibanje cen. Keynea je mnenja, da se morejo cene popraviti ^amp z investicijami po vsem svetu.
Investicije same so mogoče na dva načina: da se najamejo posojila iz tujine, kar prihaja zlasti v poštev za dežele, ki so revne na kapitalu, ali pa da se jzvrše domače investicije. Te pa se ne bi smele izvršiti na ta način, da bi se za investicije potreben denar dobil potem davkov, temveč le potem domačih posojil. V nobenem primeru pa osamljena akcija posameznih držay ne bi prinesla (»polnega uspeha, temveč tega bi dala le splošna akcija vseh držav. Ta skupna akcija je potrebna že zato, da se premaga nezaupanje v bodočnost pri emisijskih bankah z ozirom na omejenost njih rezerv. Skupna akcija bi nadalje mnogim državam omogočila, da pridejo v prvo fazo (glej članek v prejšnji številki), da pridejo do zadostnega in cenenega kredita.
Na svetovni gospodarski konferenci se bo na vsak način razpravljalo tudi o deviznih omejitvah, o carinah, o kontingenti-ranju, kvotah itd. Koristnost vseh teh vprašanj pa je zelo problematična. Pač pa morajo biti nekatera vprašanja takoj rešena in tu treba omeniti vojne dolgove in reparacije. Treba pa upoštevati tudi to, da storjeni ukrepi ne bodo takoj učinkovali, da torej tudi ne bodo takoj prinesli zboljšanja splošnega položaja.
Keynes sam pa predlaga to-le: Z ozirom J)a omejenost rezerv emisijskih bank je treba ustvariti emisijskim bankam dopolnilno kritje, ki bi temeljilo na zlatu. Z uvedbo teh dopolnilnih rezerv bi bila elastičnost vseh rezerv emisijskih bank večja. Svoj predlog navaja Keynes v osmih točkah:
1. Ustanoviti je treba mednarodno ustanovo, ki bi izdala z zlatom krite bankovce, ki bi imeli nominalno vrednost ameriških dolarjev.
2. Skupno bi se izdalo bankovcev za pet milijard dolarjev, a zainteresirane države bi mogle dobiti te bankovce na podlagi odgovarjajoče vrednosti zlatih bonov do kvote, ki bi ae priznala tej državi.
8. Ža vsako državo bi se določila na podlagi njene zlate rezerve v letu 1928 posebna kvota (ki jo navajamo ob koncu teh osmih točk).
4. Vsaka država bi z zakonom odredila, da se morajo ti bankovci sprejemati kot zlato, a da se ne spravljajo v promet, temveč drže v blagajnah emisijskih bank, kot rezerve za izdajo domačega denarja.
5. Upravni odbor nove ustanove bi izbrale vlade prizadetih držav po svojih de-tegatih, katerim bi se določilo število gla-s°v v razmerju njih kvote.
Plačevale bi se določene, a zelo nizke bresti.
7- Obresti bi se porabile za kritje ustanovnih stroškov, preostale obresti pa bi se vlagale v poseben garancijski fond. Prizadete države bi jamčile za izgube sorazmerno njih kvoti.
8. Upravni odbor bi določeval obseg emisije in višino obresti.
Tabela nacijonalnih kvot (v milijonih dolarjev);
ia pccu/ice podeželskega tcfywsb/a
1fU^0C€H oftuti &&OC 2dcu£e(*i& Mtfako- okotuo’
Anglija U.S. A. Francija Nemčija Španija
Argentina
•laiian
Italija
Holandska
Brazilija
T'idiia
Kanada
Avstralija
Švira
Poliska
Umevat
450
450
450
450
450
450
450
260
175
149
126
124
114
108
10S
70
68
•lava Švedska Danska Norveška Južna Afrika Madjarska Nova Zelandi ja	35
češkoslovaška	34
Rmnunija Avstrija Kolumbija Peru
Jugoslavija Rolgarska Portugalska	9
Finska	S
Orška	7
68
63
46
39
39
35
30
24
24
20
18
10
(,Wavija odreže ^ 8iabo, ker še
m upoštevana sprememba p« stabilizacij-
skep> posojilu.)
Dne 30. marca t. 1. so je v veliki dvorani Narodnega doma v Celju vršila 10. redna glavna skupščina Združenja trgovcev za sreze Celje, Gomjigrad in Šmarje pri Jelšah. Udeležba je bila proti vsakemu pričakovanju tako velika, kakršno še ni bilo od preobrata daljo. Mala dvorana, kjer bi se morala vršiti skupščina, je bila mnogo pretesna, da bi zajela vse udeležence. Uprava je morala zborovanje preložiti v veliko dvorano Narodnega doma, katero so zborovalci docela napolnili. Skupščine se je udeležilo nad 300 članov, kar vidno dokazuje, kako težko občuti trgovstvo današnje težke prilike, a da se tudi zaveda, da si more le z odločnim delom za svoje strokovne organizacije izboljšati položaj.
Zborovanje je ©tvoril predsednik združenja Viktor Pilih ob 9-15 uri z lepim pozdravnim nagovorom na zborovalce in izrazil svoje veselje nad sijajnim zborom. Pozdravil je med drugimi tudi zastopnika Zveze tajnika Igo Kaiserja in je pri tej priliki obžaloval, da se niso upravne oblasti odzvalo povabilu, da bi prisostvovale po svojem zastopniku tej trgovski manifestaciji.
Pred prehodom na dnevni red se je spomnil preminulih članov, med drugimi tudi člana nadzornega odbora Ernesta Brezovska iz Vranskega in pozval zborovalce, da počastijo spomin umrlih tovarišev. Nato je podal predsedniško poročilo, v katerem se je dotaknil v glavnih potezah vseh važnejših vprašanj, ki tarejo zlasti podeželskega trgovca in ogrožajo njegov obstoj. Tako je poročal o težkih posledicah kmetskega moratorija, o rigoroznosti obla-stev pri izvršbah davkov in davčnih zaostankov. Nadalje o krošnjarstvu in konzu-marstvu -ter s par markantnimi besedami opisal, kakšno škodo ustvarjajo podeželskim trgovcem krošnjarji in konzumi. Nagla šal je nujno potrebo, da bi se morali za ogrožene trgovske interese zavzeti predvsem naši narodni poslanei, ki ne posvečajo temu stanu one pažnje, ko drugim slojem naroda. Ker je trgovstvo glavni steber isega davčnega sistema, je umevno, da bi se morali merodajni krogi mnogo bolj zanimati za ogrožen položaj trgovstva kakor pa se zanimajo.
Predsednikovemu poročilu, ki je bilo sprejeto z odobravanjem, je sledilo obširno poročilo tajnika g. Avgusta Vebleta, ki je v skoro poldrugo urnem govoru obrazložil zborovalcem vse akcije, s katerimi je skušala uprava uveljaviti zahteve trgovstva in pomagati zlasti podeželskemu trgovcu čigar interesi so do skrajnosti ogroženi. Podal je jasen pregled vsega velikega dela, ki ga je izvršilo Združenje ter zlasti omenil akcijo proti privilegijem konzumov, proti nedovoljenemu krošnjarstvu, proti šušmarstvu v raznih strokah trgovine ter nato govorM o težkem vprašanju kmetskih dolgov in davkov. Nato je govoril o zahtevi trgovstva, da se skliče gospodarski svet, naš gospodarski parlament, da s© sestavi enoten, vsedržavni gospodarski program in da se izvede decentralizacija socijalnega zavarovanja. Nato je govoril o intervenci-jah Združenja za vpostavitev davčne ekspoziture v Kozjem, za montažo telefonskega voda po sredi kozjanskega sodnega okraja, o prizivih zoper način kontrole dela nad vajenci in pomožnim osebjem po organih inšpekcije dela, o skladnosti delovnega časa z lokalnjjni prilikami, o obligatornem trgovskem zavarovanju, ureditvi solnega monopola in o sporu glede prodaje solnih vreč. Naglasil je potrebo ustanovit ve obveznega strokovnega glasila za vse trgovce v banovini, o nujni odpravi predvsem monopola šolskih zvezkov ter o vseh drugih vprašanjih, ki so stalna zahteva vse ga trgovstva.
S prav kremenitim govorom1 je ožigosal delo konzumarstva in privilegije, ki jih uživajo konzumna društva, pr^v^em pa
nabavljalne izadruge (državnih nameščencev. 'Povsem upravičeno je kritiziral, da dobivajo razna konzumna društva privilegije za otvarjanje gostiln iin pivnic, s čimer se podpira na zadružni podlagi pijančevanje, kar absolutno ni v skladu z zadružno mislijo. Podčrtal je mlačno zanimanje oblastev v bojnem pohodu zoper ^krošnjar-je, šušmarje in razne slične pojave, ki škodujejo pridobitnosti podeželskega trgovstva.
Zborovalce je posebno ogorčilo poročilo o brezobraznosti tujih trgovskih potnikov, ki prodajajo razno manufakturno blago privatnim strankam, pri čemer si upajo v svoji predrznosti blatiti celo pošteno ime in ugled našega trgovstva.
Tajnik je apeliral na članstvo, da se čvrsto oklene organizacije, ki je dandanes spričo razmer, ki vladajo v naši gospodarski politiki, navezana le na svojo lastno moč, ker ne najde prave zaslombe pri kompetentnih faktorjih. Podčrtal je tudi nujno petrebo, da bi dobivalo vse naše trgovstvo v Dravski banovini obvezno strokovno glasilo proti malenkostni naročnini, s, čimer bi se jačil duh vzajemnosti in solidarnosti.
Statistično poročilo izkazuje, da se je število članstva znižalo od 934 na 782. Novih obrtnih prijav je uprava v zadnjem polletju prejela 21. Stanje vajeuištva izkazuje koncem leta skupno 168 in trgovskega pomožnega osebja 348. Poročilo je bilo z viharnim odobravanjem sprejeto.
Blagajniško poročilo izkazuje 80.43530 Din dohodkov, izdatkov pa 82.851‘73 Din. Skupno premoženje Združenja je zaiašalo koncem 1. 1932 173.127-77 Din.
Za nadzorni odbor je podal poročilo v izčrpnem ekspozeju Ivan Vizovišek, trg. iz Žalca, ki je ob koncu svojega poročila predlagal skupščini razrešnico uprave, kar je bilo z odobravanjem sprejeto. Proračun za 1. 1933 izkazuje 98.000-— Din dohodkov in 122.040-— Din potrebščin. Izkazani primanjkljaj ibo morala uprava črpati iz dolžnih prispevkov.
Članarina za 1. 1933. se je določila na Din 40-— prištevši 6% doklado na pridob-ninsko osnovo. Proračun izkazuje 20 % znižanje vseh izdatkov.
Za sekcijo lesnih trgovcev je podal poročilo g. Veble, ki je v obširnem referatu obrazložil delo v tej organizaciji, ki je v zadnjem času pokazala dokaj živahnega zanimanja za stanovske interese. S posebnim zadoščenjem je konštalirala sekcija, da se je posrečilo banskemu svetniku Goričarju pri zasedanju banovinskega sveta izposlovati primeren kredit, s_ pomočjo katerega bo našim stanovskim organizacijam mogoče poslati na izvestne točke svetovnega tržišča izvedence radi zbližanja trgovskih zvez. Zlasti se bo prizadevala sekcija, da iztrebi šušmarstvo v lesni stroki.
Vsa poročila posameznih funkcijonarjsv so bila sprejeta z odobravanjem.
Sprejet je bil sklep, da se članom, ki se zborovanja niso udeležili brez opravičila, naloži denarna globa v iznosu Din 100-—. S prav živahnim odobravanjem je bil sprejet sklep po predlogih gg. Koširja in Zidanška, da se odpravi delitev koledarjev in priložnostnih daril in da se prestopki kaznujejo z denarno globo Din 1000-—
Tajnik Zveze trgovskih združenj Dravske banovine Igo Kaiser je v prav zanimivem referatu zborovalcem obrazložil težko-če, s katerimi se mora današnji trgovski stan boriti spričo nezadostne zaslombe pri oblastvih in nerazumevanja trgovskih teženj pri vladnih krogih. Prav nazorno je podal pojasnila o nujni potrebi glede obveznega, zavarovanja trgovstva zoper bolezen, nezgodo in smrt. Zveza je v tem pogledu izdelala primeren pravilnik, o katerem se bodo morale še organizacije izjaviti. Poročilo zveznega tajnika je bilo s priznanjem odobreno.
Med samostojnimi predlogi je bila spre-
jeta resolucija kozjanskih trgovcev v vpia-šanju prodaje solli in prodaje solnih vreč. Sprejeta je bila tudi resolucija, da se skliče takoj gospodarski svet, da se revidira zakon o neposrednih davkih z določili davčnega minimuma m da se člani davčnih odborov izvolijo po predlogih organizacij, da se izpopolni Čl. 76 zakona o neposrednih davkih, tako da so zadruge, ki poslujejo z nečlani, podvržene v vsakem primeru plačilu družbenega davka.; da se konzumno zadružništvo izvzame iz zadružnega zakona; da se čimpreje izda pravilnik o krošnjarstvu k zakonu o obrtih, ki naj popolnoma ukine krošnjarjenje z ma-nufakturniin blagom; da se izvede revizija zakona o delavskem zavarovanju in zavarovanje decentralizira ter vpostavijo avtonomne banovinske socijalne ustanove, da se zakon o zaščiti kmetov ukine in uredi razdolžitev kmeta na način, ki ne bo upro-paščal ostalih strok gospodarstva in ko-nečno, da se urede razmere na denarnem trgu.
Vse predlagane resolucije so bile s soglasnim navdušenjem sprejete.
Pri slučajnostih se je oglasili g. Tiršek z zahtevo, da se temeljito razčisti položaj med hmeljskimi trgovci, ki so morali doživeti na zadnji skupščini hmeljarjev, ki se je vršila v Žalcu, neopravičeno kritiko, ter da se za hmeljsko stroko pripravijo skupno s hmeljarskim društvom primerne uzance, in da se izvede oster boj zoper šušmarstvo v hmeljski trgovini, predvsem pa naj bi uprava polagala pažnjo, da se vodi stroga evidenca o hmeljskih nakupovalcih. Gosp. Košir je dodatno k temu predlogu predlagal, da se naj za nakupovalce v hmeljski stroki nastavijo trgovski pomočniki, in da se izločijo iz vrst naku-. povalcev razni nepoklicni elementi. Predlog je bil soglasno sprejet.
Proračuni banovin
Kakor smo že poročali, je finančno ministrstvo pregledalo vse proračune in z ozirom na težko gospodarsko stanje izvedlo tudi precejšnjo redukcijo banovinskih proračunov. Po predlogu banovin so znašali vsi banovinski proračuni za leto 1933/34 844-09 milijonov, finančno ministrstvo pa jih je znižalo na 726-7, torej za 117-3 milijonov ali za 13-9%.
Končna slika posameznih banovinskih proračunov je ta (vse v milijonih dinarjev):
	banska	ban.	skupaj	preje
	uprava podjetja			
Dravska	87-5	32-4	1200	147-4
Savska	130-1	54-1	184-2	200-5
Vrbaska	32-3	2-2	34-6	36-4
Primorska	38-4	3-6	42-0	46-0
Drinska	51-0	15-5	66-6	87-1
Zetska	43-7	4-4	48-2	58-1
Donavska	118-6	24-9	143-5	164-9
Moravska	41-3	5-2	46-5	49-3
Vardarska	38-2	2-4	40-6	53-9
Skupno	581-6	145-1	726-7	844-0
DOHODKI CARIN V DRAVSKI BANOVINI
Finančna direkcija v Ljubljani je sestavila statistiko o dohodkih uvoznih in izvoznih carin in z njimi združenih monopol-skih taks, drž. trošarine in skupnega davka na poslovni promet, kar se mora vse plačati takoj pri	zacarinjenju blaga. Na
območju finančne	direkcije	v Ljubljani se
je plačalo carin in z njimi združenih davkov:
leta 1931 281 -1	milijonov	Din,
lela 1932 183-9	milijonov	Din,
torej so padli dohodki za skoraj 100 milijonov.
Stalno nazadovanje uvoza se vidi tudi iz teh številk:
Januarja 1933 so znašali dohodki 11*3 milijone, januarja 1932 14-3 in januarja 1931 20-8 milijonov Din.
Februarja 1933 12-4, februarja 1932 15-3 in februarja 1931 22-1 milijonov Din.
Donos carine je padel tudi vsled tega, ker uvažamo vedno manj gotovih izdelkov, tein več pa polfabrikatov in sirovin, kar dokazuje, da stalno napreduje naša gospodarska osamosvojitev.
Ofrctti z&oc žv&ze indusici^cev
DcapoiUi Ucifac' uu/olfeH za častnega pcedsedtuka
%
Slovenska industrija je praznovala v petek pomemben dan, ko je bila prvič združena na občnem zboru Zveze industrijcev vsa slovenska industrija. Nova pota se s tem odpirajo naši industriji in prepričani smo, da še bolj uspešna, kakor so bila dosedanja, ki pa so za industrijo bila vseskozi pota razvoja in lepega napredka. Velik del teh potov je prehodila slovenska industrija pod vodstvom prezaslužnega predsednika Dragotina Hribarja in ni bil vesel občutek slovenskih industrijalcev, ko so se na prvem občnem zboru svoje obvezne organizacije morali posloviti od Dragotina Hribarja kot svojega predsednika. Bila pa je uteha v tem, da se niso poslovili popolnoma, kajti še naprej jim bodo njegove velike izkušnje na razpolago in kot častni predsednik bo Dragotin. Hribar tudi še naprej vršil svojo dolžnost kot mož gospodarstva in kot vedno delaven mož javnega dela in kot odličen patriot.
Ko je prvič združena slovenska industrija v svoji obvezni organizaciji, je članstvo Zveze seveda močno naraslo in neizogibno je, da bodo nastala tudi trenja, ki pa so bolj dokaz zdrave volje h napredku, kakor pa medsebojnega nesoglasja, kakor je po vsej pravici naglasil dr Windi-scher. In občni zbor je tudi dokazal, da je to mnenje upravičeno, ker že prva trenja so izzvenela v lepem soglasju, da se s složnim delom odpravi vse, kar bi moglo roditi nesoglasja.
Novo etapo v svojem organizatoričnem delu je pričela slovenska industrija, ki bo z združenimi močmi in v tesnem sodelovanju z vsemi gospodarskimi stanovi v polni meri storila svojo dolžnost za blagor naroda in v čast domovine.
*
iV polno zasedeni dvorani Zbornice za TOI je otvoril predsednik Drago Hribar 9. oziroma I. glavno skupščino, sedaj obvezne Zveze industrijcev. Omenja, da ne bo vsled obsežnosti dnevnega reda vzbujal nobenih rekriminaeij, ker bo itak v poročilih podana javna slika o stanju in delu naše industrije.
Nato je pozdravil vse navzoče, imenoma pa dr. Marna kot zastopnika bana, posl. Krejčija, dr. Plessa in g. Žagarja kot zastopnika Zbornice za TOI, Josipa Kavčiča, predsednika Zveze trg. združenj in tajnika Smuča kot zastopnika Združenja ljubljanskih trgovcev.
Nato se je predsednik Hribar posebno toplo zahvalil novinarstvu za vso podporo, ki jo je izkazovalo za napredek naše domače industrije. Naj bi delo časopisja pripomoglo, da se ne bo več po krivem dolžilo industrijalce za vse neprilike, ki so pa le posledica sedanjih težkih razmer in da bo javnost bolj upoštevala delo in pomen industrije, ki daje zaslužka tisočim ljudem.
Nato je imenoval za skrutinatorje dr. Obersnela, inž. Pirkmajerja in dr. Pavlina.
Predlaga, da se pošlje udanostna brzojavka Nj. Vel. kralju in pozdravna brzojavka ministru za trgovino in industrijo, čemur skupščina z odobravanjem pritrdi.
Končno omenja še predsednik Hribar, da so morebiti nekateri nezadovoljni, ker je postala Zveza sedaj obvezna organizacija. naj pa ti pomislijo, da bo delo Zveze gotovo bolj uspešno, če bo pomenila združeno falango vseh industrijcev, kakor pa oe je le prostovoljna organizacija nekaterih. Upa, da bo mogla zato sedaj Zveza uspešneje vršiti svoje posle in izvesti to, 'kar je želja nas vseh. (Odobravanje.)
Na predlog g. Naglasa se opusti čitanje zapisnika, ker so ga itak vsi člani že čitali. Predlog se sprejme.
Pred prehodom na dnevni red se je oglasil k besedi
g. Josip Kavčič,
ki je izvajal:
Ce motrimo pravila Zveze industrijcev, potem vidimo v njih polno določb, ki morejo biti v pravilu prostovoljne organizacije, ki pa niso primerne za obvezno star novsko organizacijo. Tako omenjam čl. 10, določbe glede števila glasov, pluralno vo-livno pravico, itd.
Pri tem pa je treba upoštevati še to, da je Zveza industrijcev postala nakrat prisilna organizacija, da veljajo nakrat njena pravila tudi za člane, ki še niso imeli prilike, da bi se izjavili o teh pravilih. Zato mislim, da bi bilo edino pravilno, če bi Zveza sklicala ustanovno skupščino, na
kateri bi se obravnavala njena pravila in da bi pri tem soodločali tudi novi člani. To se pa ni zgodilo in Zveza se je nakrat prelevila iz prostovoljnega društva v obvezno združenje. Je v tem pomanjkljivost, ki je tem večja, ker pobira Zveza prispevke na podlagi sklepa iz 1. 1929, ko je bila še privatno društvo, a ti sklepi veljajo sedaj tudi za nove člane obveznega združenja. Naj se pojasni, kako se je ta prelevitev izvršila in naj se najde način, da se to popravi.
Gen. tajnik inž. šuklje pojasni nato, da ni postala Zveza obvezno združenje iz lastne želje, temveč je bila to zahteva Zagreba. Nato prečita v izvirniku določila zakona in pravi, da se je Zveza v smislu zakona preustrojila in dne 1. avgusta 1932 začela poslovati kot obvezno združenje industrijcev.
Po pravilu, da odloča večina, pa se itak ne bi nič spremenilo, ker šteje danes Zveza 361 članov, od katerih je 221 starih, novih pa 140. Podobno pojasnilo je dal tudi tajnik dr. Golja, ki je naglasil, da se je izvršil preustroj Zveze čisto v smislu zakona.
Nato je predsednik ugotovil, da je na današnji seji osebno prisotnih 66 članov, ki zastopajo 66 drugih članov, da je torej nav-zočnih 132 članov s 324 glasovi.
Sledilo je izčrpno in zanimivo poročilo generalnega tajnika Milana Šukljeta o poslovanju uprave. V poročilu je podrobno opisano vse delovanje Zveze in njeni številni uspehi v prid slovenske industrije. Poročilo je bilo sprejeto z glasnim odobravanjem in bomo podrobneje poročali o njem v prihodnji številki.
Predlog inž. Lenarčiča.
Že v poročilu uprave smo slišali o mnogih pomanjkljivostih obrtnega zakona. Moram tu navesti še nekatere druge pomanjkljivosti.
Tako določa § 219. obrtnega zakona, da obdrži službojemnik pravico do plače, če je I>o najmanj štirinajstdnevnem službovanju zadržan, opravljati službo zbog bolezni ali nezgode za ne več kot en teden. Mnenja smo, da se more ta odločba nanašati samo na one, ki prejemajo fiksno mesečno plačo, ne pa tudi na druge nameščence. Osobito pa se ne more nanašati na one, ki prejemajo dnevno mezdo ali delajo na akord. Kljub temu pa se skuša sedaj to odločbo razlagati tudi tako, ko da mora podjetnik kar vsem delavcem plačati štirinajst dni plačo še po prenehanju dela. Je to popolnoma nemogoča razlaga in Zveza naj poskrbi, da se bo § 219. pravilno interpretiral, da se namreč nanaša le na one s fiksno mesečno plačo.
Z obrtnim zakonom so dobila naša podjetja še tretjega kompanjona. Dosedaj sta bila naša kompanjona le delavstvo in davkarija, sedaj je naš tretji kompanjon še advokat. Obrtni zakon sicer določa, da se naj spori med delavstvom in podjetniki rešijo s posredovanjem in zato določa ustanovitev posredovalnih odborov brez advokatov. Ti odbori pa še niso imenovani in zato so pri nas pristojna mesto njih naša sodišča I. stopnje. S tem pa je tudi dana možnost advokatom za posredovanje in ti se je tudi poslužujejo in sicer v tako izdatni meri, da so tožbe začele kar deževati. En moj sosed ima že 40 tožb, drugi 8, in tako naprej. Nastalo je tako mno*-go tožb, kakor da bi bil namen obrtnega zakona, da omogoči izdatno pomožno akcijo za advokate.
Proračun.
Gl. tajnik inž. Milan Šuklje je prečital nato računski zaključek za 1. 1932 ter račun dohodkov in izdatkov za 1. 1932. Pojasnil je posamezne postavke, nakar je prečital proračun.
Proračun za poslovno leto 1932	
Dohodki:	Din
Terjatve na članskih prispevkih	79.088-35
Razne terjatve	53.793-70
Predpis članskih prispevkov	744.440"—
Povrnitev stroškov za posredo-	
vanje v Beogradu	17.000"—
Povrnitev stroškov Tarifnega od-	
delka	12.000'—
	906.242-05
Izdatki:	Din
Plače	401.700’—
Poštni stroški, kolki	22.000-—
Kurjava, razsvetljava	15.000-—
Davki in zavarovanja	73.000-—
Tiskovine in pisarniške potreb-	
ščine	22.000 —
Knjige, revije in časopisi	12.000-—
Potni stroški	24.000-—
Prispevek Centrali industrijskih	
korporacij v Beogradu	100.000-—
Prispevek Zavarovalnemu skladu 35.000-—	
Razni izdatka	48.000-—
Za stornirane terjatve	60.000-—
Presežek	93.542-05
	906.242-05
V imenu nadzorstva poroča dr. 'Pavlin, da so vsi računi in knjige v redu ter predlaga, da se podeli upravi absolutorij.
Nato se je razvila daljša debata^ ki jo je otvoril g. Lajovic. V proračunu se vidijo smernice vsega dela uprave, zato je treba proračunu posvetiti vso pažnjo. Če pregledujemo predloženi proračun, potem vidimo, da so izdatki za prihodnje leto preračunani za 153.000 višje. Kako je do tega prišlo, ne vem, vem pa, da mora tudi Zveza varčevati. Personalni izdatki so previsoki in jih je treba reducirati. Nato graja, da pravila niso bila sprejeta v soglasju z novimi člani. Ne gre, da se novim članom kar oktroira višina dajatev. Predlaga zato, da se proračun odloži ail pa prekine skupščina in da se pravila spremene.
Gen. tajnik Šuklje, pojasnjuje sprejem pravil. Priznava, da so izdatki res nekaj višje preračunani, to pa všled tega, ker se je povišala poštnina, ker je narastlo število članstva in ker so narasli potni in dru-
(Zd/ticupuu)efi'& 6ofydC/
gi stroški. Glede članskih prispevkov omenja, da uprava predlaga, da se morejo podjetjem, ki imajo manj ko 15 delavcev, prispevki znižati na polovico.
G. Bonač Ivan. Uspešno posredovanje organizacije, kakršna je Zveza, je odvisno od članov, da dajo 'Zvezi potrebno inicija-tivo in pa drugič od tajništva Zveze, ki mora tem bolj delati, čim manj pobude dobi od članstva. Vsi, ki sodelujemo že dot-go let pri Zvezi, moremo ugotoviti, da je bilo njeno delo ogromno po obsegu, a tudi uspešno. Mnogo je že Zveza dosegla in vedno varuje naše interese. Kar se tiče plač, treba pripomniti, da te niso večje, ko plače vodilnih uradnikov v industriji. Naše tajništvo je delovno in ne zasluži teh očitkov. Predlaga, da se proračun sprejme.
G. Stane Vidmar: Tudi on odklanja ta pravila. Če nam je za složno sodelovanje, potem odložimo razpravo o pravilih ter volitve in na izredni skupščini se naj vse to reši.
Pri glasovanju je glasovalo za Vidmarjev predlog 17 članov s 56 glasovi.
G. Adolf Ribnikar: Dodatno k temu glasovanju izjavljam, da tudi sam nisem zadovoljen s sedanjimi pravili. Toda pri Slovencih je vedno tako, da se nihče ne briga, kadar se sklepa o novem zakonu. Kadar pa je ta sprejet in pride eksekutor v hišo, potem pa je vse pokonci. Nisem pa glasoval za Vidmarjev predlog, ker bi po tem predlogu nastal vakuum in bi Zveza sploh ne mogla delovati. Ne bilo bi pa zdravo, če se ne bi upoštevale želje, novih članov in zato predlagam, da vzame odbor pravila zopet v pretres, da pripravi nova in da skliče izredni občni zbor, ki naj sprejme nova pravila s sodelovanjem vseh.
Glasoval sem tudi za proračun, ker bi drugače nastalo ex lex stanje. Predlagam pa,
da se odboru naroči, da štedi, da napravi prihranke in če mogoče tudi pri personalnih izdatkih.
Oba predloga sta bila soglasno sprejeta.
Dragotin Hribar častni predsednik. Dragotin Hribar: »Predno preidem k prihodnji točki dnevnega reda, k volitvam, dovolite, da podam kratko izjavo. Star sem že čez 70 let, moj vid me zapušča in svoje dolžnosti ne morem več opravljati v tej meri, kakor bi želel. Zato Vas prosim, da si izberete drugega predsednika.
Bil sem ustanovitelj Zveze in vseh 14 let spremljal vse njeno delo, doživljal z njo njene uspehe, a tudi vse neprijetnosti, ;u so jo zadele. Vendar pa sem ponosen, da se je ustanovila takšna korporacija, ki ;e zlasti v Beogradu izvršila za slovensko industrijo delo neprecenljive vrednosti Gospoda! Toplo se zahvaljujem vsem, ki ste mi v teh 14 letih pomagali, ki ste mi bili ob strani in delali v upravi za blagor države in za procvit naše industrije. Hvala Vam k
Viharno odobravanje je sledilo tem besedam, nakar se je dr. Windischer v formalno dovršenem dn globoko občutenem govoru spominjal zaslug in defla Dragotina Hribarja.
(jovoc dc. UindiscUccia
Mene je izjava našega mnogozaslužnega in dolgotrajnega predsednika Dragotina Hribarja, katero je pravkar podal, v resnici potresla. Resnica je sicer, da je že pred svojo sedemdesetletnico nam svojim prijateljem dejal, da se mora in da se hoče po sedemdesetletnici razbremeniti in da mu ne bo več mogoče vztrajati na odgovornem mestu predsednika naše lokalne strokovne industrijske organizacije. Kljub temu je današnja njegova odločna izjava za nas, ki smo dolga leta z njim živeli in delali, veliko dejstvo in žalibog dejstvo, s katerim moramo računati, ker je naš dolgoletni predsednik raven in iskren mož, ki se ne glumi. In če je temu tako, potem, gospoda moja, mislim, da je prav in v redu, da mi njegovo izjavo vzamemo z obžalovanjem na znanje, hkrati pa mu izrečemo od srca do srca svojo veliko, globoko občuteno in iz iskreno hvaležnosti
izvirajočo zahvalo.
Naš dolgoletni predsednik je z nesebično vnemo in vzorno trudoljubnostjo stavil svoje izkušene sile od početka ustanovitve Zveze industrijcev sprva kot podpredsednik, od leta 1924 pa kot predsednik, koristim in interesom naše domače industrije na razpolago. Dal nam je celega moža in se nikdar ni premišljal stopiti na plan, kadar so tako zahtevali naši gospodarski interesi. Ni poznal utrujenosti in ni iskal izgovorov, kadar je bilo treba vstati in delati doma ali daleč od doma za koristi našega gospodarstva. Ne bom pri tej priliki govoril veliko besedo hvale o celem njegovem deloljubnem življenju, pač pa mi bodi dovoljeno pri tej svečani priliki reči z vsem poudarkom, da je bil nas predsednik kot Slovenec in rodoljub v vsakem pogledu fant od fare. V svoji rodbini in v svojem javnem delu je moder gospodar, ki ga tudi trenutni neuspehi ne uklonijo, ne odženejo in ne upehajo. Snujoč in gradeč mož je, slovenske potrpežljivosti in žilavosti, zlaga in znaša z rednim vsakdanjim trudom v resnici od zrna do zrna in od kamna do kamna.
Najina pota so se zgodaj križala in se ga opominjam iz zgodnje mladosti kot rodoljubnega delavca, narodnega govornika in buditelja. Spominjam se ga hvaležno iz leta 1907, ko sem, ustanovivši prvo Slovensko obrtniško društvo, v težkih razmerah za naš obrtniški stan, takoj pridobil tedanjega tiskarnarja Dragotina Hribarja, da je stopil na čelo prvi splošno nacijo-nalni naši obrtniški organizaciji. Ko so po vojni Slovenci stali pred novimi težkimi nalogami, ko se nam je obrnil svet, je naš predsednik vsepovsod: v industriji, v de-narstvu, pri železnicah, v stanovskih organizacijah živahno delaven, pobuden, nikdar truden, vedno pripravljen za sodelovanje, sam dober gospodar in drugim dober svetovalec, pa srčno vdan prijatelj, ki je tolikim in tolikim pomagal, velikokrat bridko razočaran.
Od našega preporoda ga vidimo zadnjih 15 let, kako je povsod in vsestransko delaven, tako da se čudimo, da je temu možu, ki je vedno pripravljen tudi več noči po vrsti prebiti na železnici, sploh še mogoče, da najde časa sam zase in za svojo tako lepo vzgojeno družino, In vendar jo povsod točen in vedno priseben in se nik-
>BUDDHA< _ _ __ _ T „
„BUDDHA“
tiALin čajne mešanice so najboljše
TEA IMPORT, LJUBLJANA
Telefon 26-26	Večna	pot	15	Telefon	26-26
T RADE MARK
dar ne zateka za dandanes tako priljubljene izgovore, češ nimam časa. Vzgleden pater familias, vzgleden soprog in skrben oče. Ta mož nam je bil dolga 'eta na čelu naše Zveze industrijcev in je šel z njo vso težavno in hrapavo pot od prvih začetkov pa do danes, ko je v zgodovini industrije velik dan, ker je prva velika skupščina naših industrijalcev pod egido obvezne industrijalne organizacije.
Hvaležni od srca svojemu predsedniku za ves njegov veliki trud, za vse njegovo nesebično delo in za njegovo neumorno požrtvovanje, mu danes v lepem številu zbrani slovenski gospodarji izrekamo najlepšo zahvalo, zagotavljamo svojo udanost in hvaležnost; pa ga prosimo, da nam ostane zvest prijatelj in moder svetovalec tudi v prihodnje.
Dragotin Hribar je mož svojega kova, ne da se gnati in pehati od slepe usode, ne veruje vanjo, marveč si jo sam kroji, a force de forger sebe samega celo življenje, je postal klena naša grča.
Gospoda, mislim, da mož D. Hribarjevega kova zasluži, da ga danes zbrani in-dustrijalci v znak svoje hvaležnosti in udanosti imenujejo za častnega člana Zveze industrijcev (Vihamo ploskanje) v lastnosti častnega predsednika (zopetne živahne aklamacije).
'Prosim vas gospoda moja, da ta moj predlog sprejmete soglasno (Klici: Se je že zgodilo), da tako manifestirate naše hvaležno priznanje izkušenemu voditelju.
Vidno ginjen se je zahvalil nato častni predsednik Dragotin Hribar. Vedno se je ravnal po Gregorčičevem pravilu, da »ne 1°, kar mora, temveč kar more je človek dolžan storiti.« Zagotavlja, da bo še vedno na razpolago Zvezi industrijcev in bo tudi v bodoče vedno skušal koristiti njenim lepim ciljem.
Nato je v duhovitem in do podrobnosti prevdarjenem govoru dr. Windischcr podal kratek pregled dosedanje zgodovine Zveze industrijcev, ki preživlja danes pomemben dan, ker je prvič zbrana vsa slovenska industrija. Da je Zveza postala obvezna organizacija, je zasluga ali krivda Zagreba in njegove akcije, da se razbijejo skupne zbornice. Vedno je bil proti ločenim zbornicam, ker te drobe gospodarske sile naroda in boji se, da bo Zagreb še glava bolela, ko je dosegel svoj cilj z ustanovitvijo ločenih zbornic. Že celo pa te ne odgovarjajo za slovenske razmere, kjer je vsega malo in kjer more napredovati le tisti, ki dela. Pri vsej svoji majhnosti pa nudi tudi slovenski kolektiv velike prednosti. Nato govori o nastanku Zveze, ki je mnogo bolj potrebna majhnim, ko pa velikim podjetje, ker ta si morajo na vse zadnje tudi sama pomagati. Zveza je dosegla velikanske stvari in priborila slovenski industriji njeno sedanjo veljavo. Kako veliko delo je bilo že samo to, da smo dopovedali, da obstoji poleg izvoza sadja, živine in žita še izvoz industrijskih izdelkov. V sedanji krizi je relativno naša država mnogo bolje odrezala, ko druge.
Nato govori o ustroju Zveze. Nič hudega ni, če je tu opozicija, kajti ta prinaša vedno življenje. Vedno so občni zbori slabo obiskani, naj pa ljudje samo zaslutijo, da bodo koline, takoj je občni zbor dobro obiskan. Takšne so pri nas Tazmere. Mnogo se je kritizirala pluralitetna voiivna pravica, ko pa od bliže pogledamo nikakor hi tako strašna. Članstvo Zveze se deli v tri kategorije. Prva šteje 165 članov, ki imajo 165 glasov in 12 članov v upravi. Njih prispevki Zvezi znašajo 133.000 ali 800 od podjetja. Zaposlujejo pa 3377 delavcev. V drugi kategoriji je 150 podjetij, ki imajo 300 glasov, 10 članov v upravi m ki plačajo 266.ooo ali 2000 na podjetje. Zaposlujejo pa lo.ioe delavcev. V tretji kategoriji je 41 podjetij, ki imajo 210 glasov ter 10 članov v upravi, ki plačajo 352
tisoč prispevkov ali 9000 Din na podjetje; zaposlujejo 20.680 delavcev.
iKer so Štajerci izrazili željo, da bi imeli enkrat tudi oni svojega predsednika, predlaga, da se izvoli za predsednika posl. Krejčija.
Sledile so nato volitve. Prva lista z g. Krejčijem na čelu je dobila 314, oziroma 216—222 glasov, druga lista pa 67—93 glasov.
Nova uprava je sestavljena tako-le: Dragotin Hribar, predsednik Anton Krejči, I. podpredsednik Avgust Praprotnik, II. pod-presednik Janko Jovan; člani nadzornega
odbora: dr. Ciril Pavlin, Fran Ravnikar in Fran Heinrihar ml.; člani uprave: Gvidon Birolla, Konrad Gologranc, Jakob Hrovat, Venče Jakil, inž. Josip Lenarčič, inž. Frane Miklavc, Viktor Naglas, dr. Ernst Rekar, Adolf Ribnikar, inž. Vladimir Stare, Stane Vidmar, Fran Bonač, Ljubomir Djinovski, inž. Oskar Dračar, inž. Boris Hribar, Zdenko Knez, inž. Milan Lenarčič, inž. Milko Pirkmajer, Franjo Sire, inž. Vladimir Šlajmer, dr. Karel Born, Ivan Fricelj, Josip Dekleva, Maksim Horwitz, Josip Hutter, inž. Milan Kiepach, Rikard Skubec, Avgust Westen in dr. Fran Windischer.
Devizno tržišče
Tendenca spremenljiva; promet 1,058.572-67 dinarjev
Tekoči teden je zaključil z močno zmanjšanim deviznim prometom; v primeri s preteklim tednom (1,501 tisoč dinarjev) je nazadoval za celih 442 tisoč dinarjev ali eno tretjino. Vzrok nazadovanja tiči deloma v manjših deviznih kupčijah potom privatnega kliringa, deloma pa tudi v tem, da je Narodna banka dala na razpolago le za 105 tisoč dinarjev deviznega blaga (mesto 200 tisoč Din), to je skoro za polovico manj.
Narodna banka je posredovala trikrat ta teden in sicer v torek, četrtek in petek ter dala Curiha za 49 tisoč dinarjev, Londona za 52 tisoč dinarjev, a New Yorka (včeraj) le za 4 tisoč dinarjev.
Iz sledečih prometnih številk:
Dne 27. marca Din 74.041-64 Dunaj
Dne 28. marca Din 208,845-46 Dunaj—Din,
Dne 29. marca Din 161.746-86 Dunaj,
Dne 30. marca Din 558.424-38 Din—Budimpešta,
Dne 31. marca Din 55.514-33 London,
je razvidno, da sta zaključila ponedeljek in petek z najmanjšim, četrtek pa z največjim dnevnim deviznim prometom; samo četrtkov borzni dan izkazuje nad polovico celotedenskih deviznih zaključkov.
V privatnem kliringu je bilo tokrat nabavljeno Berlina za 26 tisoč dinarjev, dinarske devize za 137 tisoč dinarjev, torej za 201 tisoč dinarjev manj ko v minulem tednu, medtem ko je bilo avstrijskih šilingov prodano celo za 273 tisoč manj, t. j. za 590 tisoč dinarjev. Nasprotno pa je ostalo razmerje zaključkov v ostalih devizah sko-roda nespremenjeno kot nam predočuje tale primerjava (številke v oklepajih zna-čijo promet v preteklem tednu; vse v tisočih dinarjev): Berlin 26 (0), Budimpešta 162 (0), Curih 49 (66), London 66 (48), Pariz 5 (0), New York 4 (93), Dunaj 590 (863), Din. deviza 137 (338).
Na ponedeljkovem borznem sestanku je bilo prodano Soluna za 20 tisoč dinarjev v bonih grške Narodne banke po tečaju 35 dinarjev.
Devizna tečajnica od ponedeljka in petka:
27. marca 1933	31. marca 1933
najniž.ji najvišji najnižji najvišji Din Din Din Din Amsterdam	2314-29	2325-65	2314-85	2326-21
Berlin	1368-47	1379-27	1366-80	1377-60
Bruselj	801'07	805'01	801-07	805-01
Curih	1108-35	1113-85	1108-35	1113-85
London	196-42	198-02	196-80	198-40
New York	5722-14	5750-40	5719-36	5747'62
Pariz '	225-79	226-91	225-65	226-77
Praga	170-67	171-53	170-40	171-26
Trst	‘294-46	296-86	294-24	‘296-64
očituje sledeče tečajne razlike: Amsterdam 0-56 točke in London 0-38 točke navzgor, Curih in Bruselj brez izpremembe, ostale devize pa tečajni padec in sicer Berlin za 1-67 poena, New York za 2-78 poena, Pariz za 0-14 poena, Praga za 0-27 poena ter končno Trst za 0-22 poena. Dunaj in Budimpešta nista beležila; notic ostalih deviz ni bilo.
Efektno tržišče
Tendenca nestalna, brez zaključkov
Tudi v tem tednu ni na našem efektnem tržišču nikakega zanimanja bodisi za drž. papirje ali pa akcije.
Delnice Trboveljske premogokopne družbe so bile skozi ves tekoči teden nudene po 150 dinarjev.
Investicijsko posojilo je med tednom popustilo, včeraj (42-50 do 43-50), je pa na-pram ponedeljku nekaj točk višje beležilo. V istem razdobju je tudi 8% Blair učvrstil svoj tečaj za pol točke pri povpraševanju in za eno točko pri ponudbi, dočim je 7% Blair od ponedeljka (34-50 do 36-—) na petek (34-— do 35-—) za istotoliko točk oslabel.
Vojna škoda je bila nudena včeraj (185) ob istem tečaju kakor v ponedeljek, medtem ko je svoj denarni tečaj okrepila tekom tedna za dve točki.
Od 29. t. m. (40-— do 41-—) notira tudi 7% Seligmanovo posojilo; včerajšnja blagovna notica je izostala, povpraševanje pa je beležilo za točko višje t. j. 41-—.
Lesno tržišče
Tendenca nespremenjeno mlačna
V tem tednu se je na tukajšnji borzi prodalo: 2 vagona tramov, 4 vagone jelovih desk, 1 vagon bukovih plohov in 1 vagon tesanega lesa.
Kakor	že zadnjič	omenjeno trpe	naši
producentje velike gmotne škode, ker ne poznajo odpremnih predpisov. Veliko pa je krivo tudi to, da sklepajo pogodbe tja v en dan in večkrat sami niso na jasnem, kakšno in koliko blaga imajo. Tako se večkrat zgodi,	da	se proda velika	količina, pri	prodaji	se	pa ugotovi, da	se je
prodalo kar na slepo srečo, ge večja napaka pa je, da se ne upošteva kvaliteta blaga, proda se samo, da se napravi kupčija, kako pa izpade, se pri sklepu ne uva-žuje. Tako nastanejo spori in velike ma-terijalne	škode,	ki	silno ogrožajo	našo
lesno trgovino.
Prvi pogoj vsakega lesnega trgovca, ki hoče v teh časih sploh kaj delati je, da ima vedno točen seznam blaga po kvaliteti in po količini. Le tako je mogoče prevzete obveznosti točno izpolnjevati in je vsako drugačno poslovanje popolnoma izključeno.
Splošna situacija je — razen v bukovem lesu — precej mlačna. Bukovina suha se sedaj zopet išče, vendar pa se suho blago le težko dobi. V drvah in oglju vlada še vedno popolen zastoj.
Išče se:
100 do 120 m3 rezane naravne bukovine, paralelne, ostrorobe, očeljene, od 27 do 100 mm debeline (v reduciranih debelinah) največ 58 mm; I./II. z 20% III., od 14 cm širine naprej, od 2 m dolžine naprej; s 15% kratic od 1 do 1-90 m, dobava junij, julij 1933. Cena franko vagon meja Rakek.
50 m3 jelovih desk, 18 mm in ca 100 m3
od 24 mm, vse od 18 do 40 cm, medija 26/27 cm, paralelno, ostrorobo, očeljeno, III, zdravo, izključene izpadajoče grče, kakor tudi gnilo in razbito.
Rezana hrastovina, prima, brez vsake napake in beljave, paralelna, ostroroba, očeljena, vezana v zvezke, debeline 1 in 1 % angl. cole, enotna širina 3Vs angl. oole, računana za 3 angl. cole, dolžina 18 angl. col, stopnjevaje po 9 angl. col.
Rezana hrastovina, par., ostroroba, očeljena, prima, brez vsakih napak, suha, debelina 2% angl. cole, srednja širina 12, dolžina 7 čevljev in mnogokratniki.
450 kom. na živ rob rezane jesenovi ne ali akacije, 3200X90 X 80 mm, blago suho, brez grč in srca. Cena franko meja Rakek.
120 m3 rezane jelovine, 24 nun, 4 m, 10 cm fiksne širine, paralelno, ostrorobo, očeljeno, vetano. Cena franko vagon Sušak.
1 vagon trdega lesa, rezanega, in sicer jelša, hruška in beli javor, franko meja čez Postojno.
2 vagona desk, smrekovih, s toleranco nekaj jelke, lepa III., 18 mm; 1 vagon desk, jelovih, 12 mm, III., s široko medijo. Cene franko vagon nakladalna postaja z navedbo iste.
1 vagon orehovih neobrobljenih plohov, od 27 do 100 mm, franko meja čez Postojno.
jtopujte domače protamtet
Vanilin sladkor
in
Prašek
pecivo:
Za naš
Du/ If hupaj«)« uM
prolzvodli
pratek za	mDa-iMk
namenilo in podlag pratki naseka »ADRIA«
TROOVCI, forsirnjte naSe domače proizvode, mi jamčimo za najboljšo kakovost istih.
Mednarodni borzni indeks
Na mnogih svetovnih borzah so v preteklem tednu tečaji popustili, deloma zaradi manjših dividend, ko na pariški borzi, deloma pa tudi vsled vznemirljivih političnih vesti ko na dunajski in na praški borzi. Tečaji so se gibali tako-le: Koncem	1.1.	4.3.	11.3.	18.3.	25.3.
1927 — 100%	19*29	1933	1933	1933	1933
London	102"6	54-l	54’1	54’1	56‘7
Pariz	156-8	59-2	60-4	59'9	57-4
Bruselj	133-8	‘28'7	29‘5	29'0	27-8
Berlin	113-6	29-5	30-8	324	33'1
Amsterdam	104-5	28-4	30‘2	29’8	‘29-3
Stockholm	109-5	8-9	9-1	9-8	10-0
Curih	101-0	40-5	41-5	42-0	42-0
Dunaj	91-4	35'7	35‘7	35"2	34-3
Praga	108-3	52-0	52-1	52-5	51-3
Newyork 137-3	30-5	—35'9 34‘0
Čvrsta tendenca je bila torej le na berlinski borzi. Mednarodni borzni indeks je po tečajih 10 svetovnih borz v preteklem tednu nazadoval od 38-1% na 37-6% v primeri s tečaji koncem leta 1927.
Okišliie autfomaiiini bulei
D 4 I - D A M
rceva
Dr. Pi sladna kava
je prvovrsten domač izdelek, s katerim pripravite zdravo, izdatno, redilno in ceneno pijačo za Yas in Vaše otroke.
Dr. Pirčeva sladna kava je prav prijetnega okusa in jo pijo odrasli kot otroci z užitkom. •
Nj. Vel. kralj Aleksander je dovolil in-terviow dopisniku »Petit-Journala« in mu med drugim dejal: »Mogoče ste pričakovali pri prihodu v Jugoslavijo, da boste priča kakšnim neredom, kakršne si slika domišljija naših neprijateljev. V tem primeru se zelo bojim, da boste razočarani.« In dalje: »V tujini mncgo govore na naš račun ... Toda mi nikomur ne delamo ovir, da ne bi prišel sem in se £am prepričal, kaj se pri nas dogaja.«
V svoji nadaljnji izjavi je Nj. Vel. kralj poudaril globoko hvaležnost Jugoslavije do Francije in naglasil ljubezen, ki neraz-družao veže oba naroda.
Zunanji minister Jeftid je imel v senatu velik govor, v katerem je poudaril stališče Male antante z ozirom na razne revizionistične predloge in ob koncu svojega govora opozoril tudi na škodo, ki jo povzroča domači revizijonizem. Zunanji položaj odločno zahteva, da smo vsi Slovenci, Hrvati in Srbi složni in da vse preveva ena narodna zavest.
Senator dr. šilovič je vložil v senatu načrt novele ik troša Tinskemu zakonu, da se zopet uvede trošarina na vino (1 Dm) in na žganje (8 Din od hektolitrske stopnje).
Fantastični Mussolinijev nažrt o torito-rijalnih spremembah objavljajo angleški listi. Po tem načrtu bi dobila Nemčija koridor skozi Poljsko, Madjarska bi dobila od Rumunije Banat in Sedmograško, od Jugoslavije Banat, Avstrija Slovenijo, Hr-vatska bi postala avtonomna, Črna gora s Hercegovino pa bi prišla pod Albanijo. Pa iz teh isanj se 'bo g. Mussolini že še prebudil z mačkom.
Francija se v nobenem primeru glede vprašanja revizije ne bo ločila od držav Male antante in Poljske, je izjavil v zunanjem odboru parlamenta francoski zunanji minister B o 11 c o u r.
Že v 24 urah SST.5.K:
klobuke itd. AkroM
in •Tetlallk* arajce, ovratnike ln maniete.
P«fo. s«ii. nonia in lika domtie perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4—8. — Selenbuntova «1. I.
Telefon it 13-7).
Cankov, junak krvavih junijskih dni, ko je bil umorjen Stambolijski in 30.000 bolgarskih kmetov, grozi z novim preobratom, kakor poroča bolgarski list »Pladnje«.
Vlada Združenih držav Sev. Amerike se pripravlja, da prizna sovjetsko Rusijo in Norman Davis je že dobil nalog, da prične v ta namen pogajanja s sovjetsko Rusijo.
Avstrijska vlada jo razpustila na vsem avstrijskem ozemlju republikanski Schutz-bund.
Vse intervencije angleške vlade zaradi
aretacije angleških inženirjev v Rusiji so bile brezuspešne in zato ni izključeno, da pride do prekinitve diplomatskih odnoša-jev med Moskvo in Londonom.
Nemška policija je izvršila v sovjetskem trgovinskem zastopstvu v Hamburgu hišno preiskavo. Sovjetska vlada je napovedala vsled tega oster protest.
Ker j© Hitler izjavil, da bo nemška vlada spoštovala vse pravice katoliške cerkve, je nemški episkopat na posebni konferenci v Fuldi sklenil, da preklicuje svoja nekdanja svarila pred narodnim socializmom, ker da mu sedaj more zaupati.
Razpust organizacije jeklenih čelad v Braunschvveigu je preklican. Hitler torej še ni dovolj močan, da bi obračunal tudi z nemškimi nacijonalci.
Generalna ofenziva proti Židom se je začela v Nemčiji dne 1. aprila. Zdi se, da je datum prav nerodno izbran in da bo ostal 1. april hitlerjevcem še v spominu.
Novi pravilnik bratovskih skladnic je bil objavljen v »Službenih Novinah«.
Za 4 milijone so nakupili hranilnih knjižic zagrebški špekulanti. Škodo trpe skoraj brez izjeme samo majhni ljudje, od katerih so nekateri izgubili skoraj vse prihranke.
Barvanje testenin je zopet dovoljeno, kakor je pojasnil v posebni okrožnici minister za socijaliio politiko in narodno zdravje.
KUVERTA'?
PUBIIAN*
^1*4 r ? V o 5 j fr. U; r >
TVORNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA
»SLUŽBENI LIST«
kr. banske uprave Dravske banovine z dne 31. marca objavlja: Uredbo o sodnem postopanju za sodišča prve in druge stopnje. — Sodni poslovnik za sodišča prve in druge stopnje. — Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin, razne razglase sodišč in uradov ter druge objave.
Direkcija državnih železnic v Subotici
sprejema do 5. aprila t. 1. ponudbe glede dobave 1900 leg silicium žice.
Direkcija državnega rudnika Banja Luka sprejema do 6. aprila t. 1. ponudbe glede dobave gumijastih spiralnih cevi in ladijskega poda.
Direkcija državnega rudnika Banja Luka sprejema do 6. aprila t. 1. ponudbe glede dobave električnega materijala.
Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 6. aprila t. 1. ponudbe glede dobave 25 komadov suhih »Ipis«-elemen-tov; do 13. aprila t. 1. pa glede dobave 4200 kg bencina, 900 kg dinamo-olja in 4000 kilogramov masti za jamske vozičke.)
(Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Oddaja zakupa buffeta na postaji Gabela se bo vršila potom licitacije dne 24. aprila t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu. (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.)
Dobava premoga. Dne 11. aprila t. 1. se bo vršila pri Komandi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija glede dobave 2000 ton premoga. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti komandi.)
Tvrdka Valle Egidio, Chiavari, Corso Assarotti 6-1 (Italija), se zanima za uvoz 1000 kg pristnega malinovca 1. 1932 v novih sodih po 200 kg fco Chiavari. Ponudbe z vzorci je posHati direktno na prej navedeno firmo.
MEDNARODNA KULINARIČNA RAZSTAVA NA DUNAJU 30. III. DO 11. IV.
Na podlagi legitimacij za kulinarično razstavo in kongres kuharske umetnosti, ki se vrši od 30. marca do 11. aprila t. 1. uživajo posetniki razstave prost avstrijski vizum, 25% popust na avstrijskih železnicah, prost dvakraten obisk razstave, znižano vozovnico električne cestne železnice z veljavnostjo 4 dni, za 5 šil. in druge ugodnosti. Legitimacija velja Din 120*— in se dobi pri »Putniku«.
Konkurzi in prisilne poravnave
Končane so poravnave;
lekarnarja Fedorja Gradišnika v Celju, tvrdke A. Liiwy v Središču ob Dravi, trgovca Pahorja Franca v Jesenicah in tvrdke »Triglav« v Slovenjgradcu.
Potrjene s,o poravnave: krojaškega mojstra Štravsa Avguština v Podturnu pri Toplicah in tvrdke I. Goreč nasl. Auerham-mer & Ogrin v Ljubljani.
MARIBORSKI TRG
Na živinski trg z dne 28. marca je bilo prignanih 11 konjev, 9 bikov, 110 volov, 316 krav in 14 telet. Povprečne oene so bile te: debeli voli 1 kg žive teže od Din 3 50 do Din 4-50, poldebeli voli 2‘50 do 3-25, plemenski voli 2 do 2-75, klavne krave debele 2-25 do 3 50, plemenske krave 1-50 do 2-50, krave za klobasarje 1 do 1-50, molzne krave 1-50 do 2-75, breje krave 1-50 do 2-75, mlada živina 3-50 do 4-50, teleta 4 do 5 Din kg.
Prodanih je bilo 290 glav živine.
Mesne cone: Vdovsko meso I. vrste 1 kg Din 8—10, II. vrste 6—8; meso od bikov krav, telic 4—6; telečje meso I. vrste 10 do 14, II. vrste 6—8; svinjsko meso sveže 8 do 16.
ZAGEBŠKI TEDENSKI SEJEM
Vsled ugodnega vremena je bil dogon na zadnjem zagrebškem tedenskem sejmu z dne 29. marca boljši ko prejšnji teden. Živina se je kupovala nekaj za domače namene, a kupovali so jo tudi italijanski trgovci. Za konje je bilo precejšnje povpraševanje in jim je zato cena ponovno narasla za 100 do 200 dinarjev. Za Dunaj so se kupovali konji za klanje. Dogon pitanih svinj je bil zelo slab in govori se, da so zaloge že izčrpane. Pričakuje se zato tudi, da bo mast dražja. Več pa je bilo na trgu nepitanih svinj, a je tudi njim vsled velikega povpraševanja cena na-rastla. Cene za krmo pa so ostale neizpre-men jene.
Cene so bile te: biki po 3-25 do 3‘75, krave za mesarje po 2-75 do 350, krave za klobase po 1*80 do 2-25, junice za mesarje po 3-50 do 4, voli I. vrste po 4-25 do 4-75, voli II. vrste po 3-50 do 375, junci po 4 do 4-25, pitane svinje po 9-50 do 10, nepitane svinje po 8‘50 do 9-50 za kg, pujski po 120 do 150, konji par po 1300 do 1500, žrebeta po 300 do 400, konji za klanje po 1-25 do 1-50, živa teleta po 4*50 do 6, zaklana teleta po 7 do 8-50 in sremske mršave svinje po 12 do 12-50 dinarjev.
Detelja po 55 do 65, otava po 50 do 65, seno po 45 do 60, slama za krmo po 40 do 45, slama za steljo po 30 do 35 Din za 100 kilogramov.
Narodno gledališče v Ljubljani
Drama
Začetek ob 20.
Nedelja, dne 2. aprila: Hamlet. Izven. Ponedeljek, dne 3. aprila: Zaprto.
Opera.
Začetek ob 20.
Sobota, 1. aprila: Samson in Dalila. Red B. Nedelja, dne 2. aprila: Pri treh mladenkah.
Znižane cene. Izven.
Ponedeljek, dne 3. aprila: Zaprto.
Higienske instalacije
in' 1 m n j:	— p— ■ — — 1 ——D—Pl—
kleparstvo, krovstvo, strelovodi
Jakob FHcrl dediči
Ljubljana
Telefon 33-93 Rimska cesta 2 Gregorčičeva ulica 5
{Brzojavi: dirispercolomale £jubljana
telefon it. 2263
Ani. Krisper Colonia le
kastnih: Josip Vevlič
Veletrgovina koloni-jalne robe. cVelepražama kave. ŽMlini za dišave.
“5očna postrežba.
Ljubljana
iDunajska cesta 33
‘Ustanovljeno teta 1840
2>aloqa špirita, raznega žganja in Konjaka, iMineralne vode.
Ceniki na razpolaga
I
KLIŠE j E
vrs^ por folog rafij a/u ali risbah, i ivrlif/« najs&lidnejše ki iš a rna
ST-DEU
11UBL1AN«
DAIMATIN0VA13
TRGOVCU
izročite v popravilo svoje dragocene tehtnico sistema
„BERKEl, florenz, schemberu
ter sploh vse nagibne tehtnice v strokovni delavniel
Rozman Lovro
Pred PrulamI 5 - Telefon 29-97
TISKOVINE
vsehvrsk irgmke, uradne,Mkla m--Tiiil"' nefitsepise,knjige, ve(ban imihsk min? m imuni!
TISKARNA MERKUR
UUBUANA.GREGOR£lčEVA$l23
‘Jel-25-5‘1 \Jelegra/n '.Tiskarnttlllerkuv.
Moivoz Grosuplje
Jomaf jloveaslti i*JeIe|c -s- Svoji L svojim!
Tovarna motvoza in vrvarna d. d.
Grosuplje pri Ljubljani
Ureja ALEKSANDER 2ELEZNIKAR. - Za Trgoroko-lndurtrijsko d. d. »MERKU®« kot Izdajatelja in tiska rja: O. MICHALEK. Liufblfana.