Poštnina plačana v gotovini
Gruzinski 4pdni li.
IlUSTROVAhl LIST ZA MESTO IN DEŽELO
Številka 37 Leto vil
Posamezna Številka po
2 Din
**haja ob četrtkih. Uredništvo in uprava v Ljubljani, ■Jrrševa cesta 29/1. Rokopisi se ne vračajo. Poštni predal s>ev. 345. Račun Poštne hranilnice v Ljubljani štev. 15.393.
Ljubljana, 19. septembra 1935
Naročnina za četrt leta 20 Din, za pol leta 40 Din, za vse leto 80 Din. V Italiji za vse leto 40 lir, v Franciji 50 frankov, v Ameriki 2 % dolarja. — Za odgovore je priložiti znamko.
Ženska in volilna pravica
V zadnjem času so naši dnevniki, posebno beograjski, načeli JPrašanje ženske volilne pravice, "udi naše ženske bi po zgledu Svojih tovarišic v drugih državah *ade dosegle ta svoj poslednji cilj,
bodo tudi one mogle vplivati ®a državno politiko in soodloče-Tati pri državnih poslih.
Pri mnogih evropskih narodih si ženske to pravico že prido-"ile, nekod prej, drugod pozneje. Kadar imajo v teh državah vo-ntve, je borba za vsak njihov glaš prav tako ogorčena kakor za moške glasove.
V današnji družbi se je ženski Posrečilo zavzeti že skoraj vsa {pesta, kjer smo poprej videli izključno samo moške, žensko srečamo v pisarni, v tovarni, vidimo !o pri delu kot arhitektko, kot Odvetnico, zdravnico in sodnico. Videli smo že, kako znajo vdove
žene, ki jim je mož ostal brez Zaslužka, z veliko vztrajnostjo in energijo prehraniti družino in kljubovati tudi najhujšim življen-8 ki m. preizkušnjam.
ženska se je tudi pri nas že Popolnoma emancipirala. Odprto le ostalo le še vprašanje volilne Pravice: naš parlament ji je še kmerorn zaprt.
Razumljivo je, da ljudje različno gledajo to ogorčeno borbo za žensko volilno pravico. Niso samo bloški tisti, ki je ženskam ne bi hoteli dati. Tudi mnogo žensk ne le da po tem ne koprni, temveč ji celo nasprotuje. Zakaj v tem vidijo samo nevarnost za družino in ogražanje zakonskega življenja.
Med našimi politiki so se o tem Vprašanju pred kratkim izrekli dr. Dragoljub Jovanovič, dr. Živko Topalovič in g. Dimitrije Ljotič. Dr. Jovanovič je pristaš ženske volilne pravice. Da, zavzema se celo za to, da dobe ženske takoj vse politične pravice brez sleherne omejitve. V svoji izjavi o tem, naslovljeni pred vsem na srbsko javnost, pravi:
»ženske so zelo zainteresirane v vseh vprašanjih; s svojo udeležbo v političnem življenju bodo hinogo več dosegle, kakor so doslej dosegli moški. Naše kmetice, naše delavke, naše malomeščan-ke so že kolikokrat pokazale, da Znajo nadomestiti moškega in prevzeti njegovo delo; zato so Vredne da dobe takoj vse politične pravice z volilno pravico Vred.«
Tudi dr. Živko Topalovič se Zavzema za volilno pravico pri Ženskah, češ da je treba »iz žensk Čim prej ustvariti zavestne državljane«. Po njegovi sodbi bo ženska volilna pravica pospešila kulturni razvoj vsega naroda.
Ravno nasprotnega mnenja je Pa g. Dimitrije Ljotič. Sklicuje se na to, da so funkcije moža in ženske popolnoma različne in zato tudi njune pravice ne morejo biti enake.
S svojim velikim napredkom v Zadnjih letih si je ženska politične pravice zaslužila. Posebno Slovenka. Z delavnostjo, izobrazbo in sposobnostjo, ki jo je dokazala v družini in pri gospodinjstvu, v tovarni in pisarni in na Vseh drugih poljih javnega udejstvovanja, je potrdila, da je enakovredna moškemu in da ji gredo Zato tudi enake pravice kakor hjemu.	Haka.
Od seta da seta
Male stvari so za človeka dostikrat pomembnejše od velikih. Majhno darilo utegne človeka bolj razveseliti ko denar in zlato.
Te dni se nas je spomnila neka naša naročnica iz Trnovega v Ljubljani in nam poslala lep šopek aster. Te cvetlice so nam bile he samo prijetno iznenadenje, temveč smo videli v njih tudi dokaz njenega zadovoljstva z listom in priznanja, dokaz, kako toplo razmerje vlada med uredništvom »Družinskega tednika« in njegovimi čitatelji.
Naši dragi naročnici se v ime-hu uredništva in uprave »Družinskega tednika« iskreno zahvalimo Sa njeno ljubeznivo pozornost in *a njen dragoceni nam dar.
Politika, ljubezen in petrolej
Ime angleškega finančnika Ricketta je danes v ustih vseh. Mož spada v vrsto tistih skrivnostnih agentov, ki se jih poslužujejo mednarodni magnati v boju za petrolej; vrstnik je Sidneya 'Reillvia, ki je Rusom in Američanom pred nosom odjedel perzijske petrolejske vrelce, vrstnik proslulega ruskega tajnega agenta Einhorna, ki se prikaže povsod tam, kjer so ogroženi ruski petrolejski interesi, vrstnik angleške vohunke Gertrude Bell, ki je zaradi petroleja napravila arabskega šejka Fejzala za kralja. Naš članek podaja nazorno sliko okolja, ki ustvarja kariere kakor je Rickettova — okolja, ki ga najbolje karakterizirajo gesla: politika, ljubezen, petrolej
in... kri.
H.	x. London, septembra.
Mister Rickett je pred kratkim potoval v Adis-Abebo kot spremljevalec delegacije egiptskega Rdečega križa, ki je imela abesinskemu cesarju podariti nekaj egipt-skih letal. Ali so ta letala dosegla svoj cilj, nihče ne ve. Rickett je svoj cilj dosegel: v neki pol razpadli baraki v Adis-Abebi je dobil koncesijo, ki mu prepušča izrabo abesinskih rudninskih zakladov...
Ko je mister Rickett izvedel, da ameriška vlada noče o njegovi pogodbi ničesar slišati, je iznenada izginil iz abesinske prestolnice. Ljudje so izvohali, da je naročil v Kairu posebno letalo, ki naj ga odpelje naravnost v London. Toda v Kairu so poročevalci svetovnih listov zaman noč in dan oblegali
Mr. Rickett
hotel, kjer je mister Rickett naročil sobe in kamor je prihajala pošta zanj. Zaman so postavili ce-so straže pred hangar naročenega letala.
Ricketta kairski hotel ni videl. Skrivnostno kakor je prišel, se je z drugim letalom odpeljal iz Kaira. Kam, ni nihče vedel, šele nekaj dni nato je prišel glas, da je krenil v Atene in pozneje v Budimpešto.
»Petrolej nam je dražji od krvi...«
Dve velesili se danes ogorčeno borita za sleherno kapljo petroleja, naj jo izsledita kjerkoli na zemeljski obli: Anglija in Amerika. V Ameriki je Rockefellerjeva Standard Oil Company, na Angleškem Deterdingova Shell Company; za njo pa stoji še britanski tajni urad.
»Kaplja petroleja nam odtehta kapljo krvi,« je leta 1918, malo pred koncem svetovne vojne, brzojavil Clemenceau v Washing-ton.
Lord Curzon, poznejši indijski podkralj, je pri neki priliki to potrdil. Izjavil je, da so se zavezniki po veletoku petroleja pripeljali v naročje zmagi. Moderna motorizirana vojna z letali, tanki in vojnimi ladjami, ki se kurijo samo z oljem, je možna le z zadostno količino petroleja. Nemške podmornice so v svetovni vojni na lepem obtičale na visokem morju — ker jim je sir Bazil Zaharov dobavljal slab petrolej...
Nobena tajnost ni in vse države se tega zavedajo, da bodo v bodoči svetovni vojni zmagali tisti, ki premorejo dovolj petroleja in bencina.
Ameriški vladni geologi so dokazali, da porabi Amerika dvakrat toliko petroleja, kakor vse druge i države sveta, premore ga pa le
sedmino vseh svetovnih zalog. Ameriški petrolejski vrelci bodo okoli leta 1940 že izčrpani, prerokujejo ameriški izvedenci, med tem ko je angleških in ruskih še za svojih 150 let. Od tod ta ogorčena borba za sleherno kapljico petroleja. Prav je videl Clemenceau: v bodoči svetovni vojni bo petrolej važnejši od krvi.
Lažni misijonar
Boj za petrolej se je začel tako rekoč s tatvino. Okoli 1890 je kanadski inženjer William Knot d’Arcy stikal po Perziji za petrolejem. Vse svoje življenje je imel samo eno strast, »petrolejsko«. Vse svoje premoženje, blizu sto milijonov, je žrtvoval temu fanatizmu, dokler si ni naposled od takratnega perzijskega šaha za dve sto tisoč frankov pridobil koncesije — podobno kakor zdaj Rickett od abesinskega cesarja, šest in dvajset let, mu je šah dovolil, bodo smeli on, njegovi potomci, prijatelji in sorodniki črpati perzijske zemeljske zaklade.
Leta 1901, ko je d’Arcy že hotel razočaran obrniti Perziji hrbet, so njegovi ljudje prišli prvim velikim vrelcem na sled. Takoj so vteknili Angleži svoje prste vmes: šest milijonov funtov so mu ponujali, če bi jim koncesijo prodal. Toda d’Arcy je med tem iz iskalca petroleja postal iskalec Boga. Dejal si je, da Perzija bolj potrebuje misijonarjev kakor petrolejskih vrelcev...
Na parniku, ki se je z njim d’Arcy vozil v Newyork, se je seznanil z nekim misijonarjem, Sid-neyem Rellyjem po imenu. D’Arcy si je mislil, da najbolje stori, Če petrolejsko koncesijo podari cerkvi, da bo mogla poslati misijonarje v Perzijo.
In tako je tisto koncesijo, ki je malo prej ni hotel odstopiti za šest milijonov funtov, neznanemu misijonarju... podaril.
Ta misijonar ni bil pa nihče drugi kakor agent britanskega tajnega urada Rosenblum-Reilly. Poln zmagoslavja se je odpeljal v London in prinesel koncesijo še gorko angleškemu »Intelligence-Serviceu«...
Toda šele leta 1914 je javnost izvedela, kdo so pravi lastniki koncesije. Takrat je Churchill povedal v spodnji zbornici, da imajo britanska admiraliteta in še nekateri drugi uradi britanske vlade 56 odstotkov delniške glavnice družbe
Umorjeni senator Huey Long (Gl. članek na 2. strani)
Anglc-Persian Oil Co. Ti drugi »uradi« pa niso nihče drugi kakor prosluli »Intelligence-Service«. Leta 1929 so v petrolejskih vrelcih angleško-perzijske družbe navrtali šest milijonov ton petroleja...
Rosenblum-Reilly je po svetovni vojni, ko se je sovjetska Rusija spustila v petrolejsko vojno proti Angliji, odšel na rusko »petrolejsko« bojišče. Vrnil se ni več... Tudi ena izmed premnogih žrtev petrolejske vojne, a ne najpomembnejša.
Zastrupljenje kralja Fejzala
Med znamenitejše žrtve petrolejske vojne spadata tudi neki
ipr^S
\
\i '	i	Vi'
/
John D. Rockefeller
kralj in sam predsednik Združenih držav.
Angleži bi se bili radi polastili velikanskih petrolejskih vrelcev v Mezopotamiji in so poslali tja slavnega polkovnika Lawrencea. Toda tu ni še sam »nekronani arabski kralj« nič opravil. Tedaj se je britanski tajni urad spomnil premetene vohunke Gertrude Bellove, elegantne, ne baš lepe, a zato tem bolj porabne vohunke. Mrs. Bell je edina Evropka, ki brezhibno obvlada arabščino.
Ta ženska je torej povabila arabske šejke na razkošno večerjo, govorila z vsakterim izmed štiridesetih gostov v njegovem narečju in vsakogar ogovorila z njegovim imenom. To je šejkom laskalo. Na njen predlog so izvolili dotlej malone neznanega šejka Fejzala za kralja Iraka. Iz hvaležnosti je novi kralj postavil svojo deželo pod angleški protektorat in prodal najpomembnejše petrolejske koncesije Angležem.
A tudi Fejzal je igral podobno dvojno igro kakor te dni abesinski cesar. Tudi on je bil koncesije poprej obljubil Francozom in Američanom.
7. septembra 1933 je odšel kralj Fejzal iz Berna, kjer se je mudil na počitnicah — v Mezopotamiji se že dolgo ni počutil več varnega — na sprehod v okolico. Uro nato so ga našli mrtvega. Hotelski ravnatelj Eggimann, ki je prvi doznal vest o njegovi smrti, je še tisti dan umrl. Iz Mezopotamije je prišla nujna brzojavka, da naj kralja balzamirajo. Ker pa takih mrtvecev, ki naj se balzamirajo, po švicarskem zakonu ne smejo raztelesiti, svet še do danes ni izvedel, za kakšno boleznijo je umrl
501etni kralj. Poznavalci trde, da je postal žrtev petrolejske vojne...
Skrivnostna smrt predsednika Hardinga
Senatorja Hardinga so leta 1920 z denarjem ameriških petrolejskih mogočnikov izvolili za predsednika USA. Toda kmalu nato so se začeli kar vrstiti petro'ejski škandali. Da se jim izogne, je šel Harding na dopust, že čez nekaj dni Je pa udarila v svet vest, da je predsednik iznenada umrl.
Slučajna smrt? Poučeni ljudje trde, da so Hardinga zastrupili. Nova žrtev petrolejske vojne...
*
Leta 1925 je postal nekdanji ruski orožnik Riza-kan perzijski šah. že tri leta nato je perzijski parlament vzel tujcem vse petrolejske koncesije v deželi.
Einhom, majhen, droban mož, ki poleg svoje materinščine ruščine prav tako gladko obvlada francoščino, angleščino in nemščino in šest jutrovskih jezikov, je prišel lepega dne v Perzijo. Einhorn je najspretnejši sovjetski petrolejski vohun.
Drugi dan po njegovem prihodu je Perzija odpovedala družbi Anglo-Persian petrolejsko pogodbo.
Iz pisarn britanskih petrolejskih koncesij začno na skrivnosten način izginjati načrti in pisma.
Na eni izmed najmodernejših angleških petrolejskih ladij v Perzijskem zalivu nastane požar. Blizu glavnega stana družbe Anglo-Persian se zruši še nova vrtalna naprava. Delavci, ki grade za Angleže petrolejski vod čez Sirijsko puščavo, začno stavkati. In v zvezi s tem povsod šušljajo o Ein-hornu...
Konec vsega tega je bil. da so se poleg Angležev in Rusov pojavili na prizorišču še Američani: kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima...
Petrolej in ljubezen
Pri petrolejskih koncesijah v Mosulu, vrednih svojih 14 milijard Din, je udeležen s 5% neki Kalust Sakis Gulbenkian, po rodu Armenec. Ta neznatni finančnik je njega dni priskrbel angleškemu petrolejskemu kralju De-terdingu važna ruska petrolejska nahajališča. Od‘tistega dne je tudi on stopil v vojno, in sicer na Deterdingovo stran proti Rockefellerju.
Leta 1923 je pa Gulbenkian iznenada obrnil Deterdingu hrbet. Zakaj?
V Gulbenkianovi palači v Parizu je Deterding spoznal prelepo hčer ruskega generala Pavla Ku-dajarova, Lidijo Pavlovno. Gulbenkian je vanjo zaljuben do vratu. Toda ko se je lepega jutra prebudil, je izvedel, da je Lidija postala Deterdingova žena. Od tistega dne sta Deterding in Gulbenkian smrtna sovražnika.
V Venezueli, v Perziji, povsod je poslej Deterding trčil na odpor in intrige svojega nekdanjega prijatelja. Njegove petrolejske naprave so se na lepem pokvarile, zdaj pa zdaj ie nastal brez pravega vzroka požar, petrolej se je v puščavi iz prevrtanih cevi izlival v pesek namestu v petrolejske ladje v pristanišču. Armenec ne pozna usmiljenja ...
V Ameriki živi mož, ki bo učakal leta 1939 svoj stoti rojstni dan: takšna je vsaj njegova edina velika želja, vse druge so se mu že izpolnile. Ta mož z mumij-skim obrazom je petrolejski kralj John D. Rockefeller. V njegovi vili v Pocanticu stoje orjaške orgije; na njih bo šef družbe Standard-Oil za svoj stoti rojstni dan pobožno igral »Sveto noč, blaženo noč«, svojo najljubšo pesem — in ne bo mislil na to, da je njegov boj z Deterding o-n preplavil svet z morjem petroleja in krvi...
de. faef
„Za človeško življenje"
Gl. naznanilo na 4. stranil
Huey Long,
diktator in demagog
Mtž, ti je botel dali vsakemu Američanu 100.000 Din, kišo, avlo in radio. Zapustil je 200 milijonov Din in... dve vdovi
L. t. Washington, septembra
Diktator in diktator je dvoje. Huey Long je bil demagog. Iz demagogije je prešel v norost. In norec že kdaj najde drugega norca, ki ga spravi s sveta.
Njegova kariera v Evropi ni dosti znana. Vredno jo je popisati, saj je značilna za ameriške razmere.
♦
Huey Long se je povzpel na tako visoko mesto, ker je znal kričavo hvalisati svojo robo. V mladih letih je bil poulični prodajalec; hodil je po sejmih in prodajal mazila za rast las in drugo takšno sejmsko robo (»Vse po pet — vsaki komad samo pet...«). Ko si je s tem napravil nekaj denarja, je ustanovil klub z nenavadnim programom:	razdelitev
narodnega premoženja, članarina je bila en dolar. Long je bil predsednik in blagajnik hkratu. Denarja od sebe ni dal, zato je pa izdelal načrt o razdelitvi premoženja. Z njim je zaslovel širom Amerike. Izračunal je, da bi prišlo na vsakega Američana, če bi se vse premoženje Združenih držav enakomerno razdelilo, 115.000 dinarjev, lepa hišica, avto in radio.
*
Nekoč je priredil nekak gospodinjski natečaj. Ko je bilo treba razdeliti nagrade, je videl, da je blagajna prazna. Toda s tem si ni dosti belil glave. Razglasil je v časnikih, da bo nagrajenko vzel za ženo.
Tako je prijadral v zakonski stan...
V Novem Orleansu živi še druga žena, ki si je na podoben način pri natečaju priborila Longo-vo roko. Ta obljuba bi pa postala zanj obvezna šele tedaj, če bi se ločil od prve žene.
Ob smrti Je Huey Long zapustil dve vdovi...
*
Spreten kakor je bil, se je že pred sedmimi leti povzpel tja gor do guvemerstva države Louisiane. Pred tremi leti je to čast odstopil svojemu prijatelju mistru Allenu, sam se je dal pa izvoliti v senat.
Toda Mr. Allen ni svoje oblasti nikoli izvrševal. Bil je samo orodje v Longovih rokah. Takrat je Louisiana spoznala, kaj je diktatura. Huey Long je lahko vsakega uradnika odstavil v petih minutah. Vsakdo, kdor je stopil v državno službo, je moral že pri nastopu podpisati reverz, da ga sme guverner pri priči postaviti na cesto ...
Lani v avgustu je dal v louisianskem parlamentu izglasovati v manj ko dveh urah in pol 44 zakonskih načrtov.
»Saj jih v tem času človek komaj prebere!« je zmagoslavno vzkliknil Long po končanem glasovanju.
Ti zakoni so bili v ostalem hudo nevsakdanji. Eden izmed njih je dal Longu pooblastilo, da lah-| ko odstavi vsakega odvetnika in (kateregakoli od 20.000 učiteljev v i Louisiani. Dalje je smel amnesti-rati obsojence za volilne prestop-
PreMefsfvc mamil
Hujši od najhujših bolezni Je morfij, ker ne ubija samo telesa,
temveč tudi duhci
G. i. Pariz, septembra.
Opij je sicer eno izmed najučinkovitejših sredstev za olajšanje telesnega ali duševnega trpljenja, toda kdor ga preveč uživa, se sam zapiše smrti. Uživanje mamil je nekako zavestno pohabljanje samega sebe, duhoven samomor, ki človeka degradira na žival.
Vse izumrle kulture so poznale svoja mamila. Vse so rabile beli mak, ki se iz njega pridobiva opij. V stari Grčiji je bila »nepenthe«, ki jo že Homer omenja, na glasu zdravila za srčno stisko, skrbi in bolečine. Arabski nomadi so dobili mak od Grkov in ga prinesli Perzijcem, le-ti pa Indijcem. Iz Indije je opij prišel na Kitajsko.
Sredi preteklega stoletja so angleški mornarji prinesli opij tudi na Angleško. V nasprotju z drugimi deželami se je najprej udomačil pri siromašnih slojih. Uživali so ga norfolkshirski delavci, manchestrski tkalci in liverpoolski pristaniški težaki. V Lanca-shiru je 60% otrok izpod pet let umrlo za opijsko pijačo, ki so jim jo dale njihove matere, da so ponoči imele mir pred njimi. Sladki strup se je na Angleškem tako hitro razširil, da so se državniki zgrozili in obrnili pozornost vsega sveta na to nevarnost.
»Rajši v ječo z morfijem kakor na prostem brez njega...«
Pred svetovno vojno si lahko videl v vseh večjih evropskih pristaniščih, v Londonu, Marseillu, Hamburgu cele tovore kitajskega opija. V Toulonu je bilo 163 opijskih beznic, v Parizu 1200.
Ameriko je na mamila opozoril kmalu po vojni velik proces proti šestim zdravnikom in štirim lekarnarjem spomladi leta 1919. Sodniki so mislili, da so z obsodbo pokopali skandalno afero, ki jo je časopisje po njihovi sodbi bolj napihovalo, kakor je bila vredna. A kdo popiše njihovo začudenje, ko so izvedeli, da so začeli prihajati na policijo tisoči in tisoči pacientov obsojenih zdravnikov in lekarnarjev. »Ali nam dajte neobhod-no potrebni nam strup, ali nas pa spravite v sanatorij, da se ga odvadimo. Rajši gremo v ječo s stru-
Zdravnik dr. Lobel je napisal velenapeto knjigo o sladkorni bolezni in sifilidi — dvema izmed najhujših bolezni človeštva. Imenuje se
»Za človeško življenje«
Izvirnik je izšel pred pol leta — danes je delo prevedeno že v IG
jezikov. V kratkem začne izhajati tudi v slovenščini.
Podrobnejše lia 4. str.!
ke in rabiti milico za svojo osebno varnost. Ustanovil je posebno skrivno policijo iz samih svojih zaupnikov; njihova glavna naloga je biia, da že v kali zatro sleherni poskus upora zoper njegovo diktaturo.
*
Nasilje rodi nasilje. Lani v decembru je Huey Long potreboval denarja in je uvedel pet centov (2'50 Din) davka na sodček petrolejske produkcije družbe Standard Oil v Louisiani; družba navrta po sto tisoč sodcev petroleja na dan. Njeni uradniki so se iz strahu, da ne bi izgubili službe, zakleli, da bodo strmoglavili Lon-govo diktaturo, naj jih stane kar hoče.
Tako smemo videti v smrti louisianskega diktatorja tudi epilog louisianske petrolejske vojne.
pom, kakor da bi na prostem živeli brez njega.«
že dva dni nato so morali za te bolnike odpreti posebno kliniko. Sedem tisoč ljudi se je prišlo vanjo zdravit. Med njimi so bili znani finančniki, tovarnarji, odvetniki, umetniki, pa tudi mali ljudje. Petina morfinistov so bili črnci.
Združene države se od takrat zelo resno in odločno bore zoper mamila. Saj vedo, da s tem ne zatirajo samo najstrašnejših strupov, ki izpodkopavajo človeški rod, temveč zatirajo obenem z njimi tudi hudodelstvo; po statistiki iz leta 1924 je bilo leta 1923 v Ameriki nič manj ko 90 odstotkov gangstrov vdanih mamilom.
Nič manj odločno se ne bore proti temu zlu Angleži. Že kaznovanim trgovcem z mamili odmerijo pri ponovni obsodbi do deset let ječe in tisoč funtov globe (četrt milijona Din). Kdor kupuje mamila, ga angleški sodniki prvič obsodijo na to, da mora iti na lastne stroške v sanatorij, če ga pa ponovno zalotijo, ga prisilno pošljejo v državno poboljševalnico za morfiniste.
V Nemčiji obsodijo človeka, »ki se premišljeno omami, tako da ni za nobeno početje«, na kazen do dveh let.
V Švici morfiniste, kokainiste itd. kratkomalo zapro v umobolnice.
Opijske beznice za šolarje...
Pred svetovno vojno je prišel na Francoskem en morfinist na štirideset zdravih ljudi. Največ mamilom vdanih ljudi je med dvajsetim in štiridesetim letom starosti.
V Parizu imajo študenti posebne opijske krožke; med člani so celo otroci, ki jim še ni niti petnajst let.
V svetovni vojni so morfiniste sodila vojna sodišča, še na fronti so imeli opijske beznice za sklenjene družbe; da, celo v sprednje strelske jarke so znali brezvestni ljudje vtihotapiti kokain in heroin.
Državnih sanatorijev za morfiniste na Francoskem ne poznajo, zasebni so pa silno dragi. Bolnišnicam zmerom primanjkuje prostora za te vrste bolnike. Zraven pa premalo pazijo, da si ne bi mor-finisti pritihotapili mamil. Le tako si moremo razlagati tole grotesko: neka gospa je prišla vsa obupana na policijo in izjavila, da bo izdala imena tihotapcev mamil, ki dobavljajo njenemu vnuku heroin.
»Lepo,« so ji odgovorili. »Toda opozorimo vas, da moramo vašega vnuka poslati v poboljševalnico za morfiniste, če vzamemo vašo prijavo na znanje.«
Kaj ji je ostalo drugega, kakor da molči?...
*
Statistika Zveze narodov kaže, i da je zadnja leta trgovina z mamili precej nazadovala, ker so vse države izdale zelo ostre ukrepe proti njej. Toda še zmerom je na tisoče in milijone ljudi, ki se ponoči shajajo v zatohlih beznicah in uživajo strup. Vsi so obsojeni in zaznamovani: čaka jih blaznica, če jih ne bo prej odrešila smrt...
Banka Baruch
11, Rue Auber, PARIŠ (9e)
Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. — Vrši vse bančne posle najkulantneje. — Postni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št 3064-64, Bruxelles; Holandija: št 1458-66, Ded. Dienst: Francija št 1117-94, Pa ris; Luxem-burg: št 5967, Luxemburg.
Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice
Jfladc&st Ut lepota
(0-W) Pariz, septembra.
Mahatma Gandhi je svet mož. Ondan je napisal poslanico vsemu civiliziranemu svetu o tem, kako lahko vsak človek postane ne samo zdrav nego tudi nravno dober.
Mahatma pravi:
»Vse bolezni, vse laži, vsa hudodelstva izvirajo od tega, ker smo preveliki sužnji svojega trebuha.«
Mahatma živi od riža, kuhanega na vodi in politega z mlekom ter nekoliko potresenega s sladkorjem. Vsi vemo, da mu služi toga, ki jo je sam stkal, hkratu za spodnjice in za vrhnjo haljo.
Mahatma nam je dal zgled in nas poziva, da se ravnamo po njem.
A glej (tako beremo v nekem časniku izpod ženskega peresa): tudi v še tako prizanesljivih ženskih očeh mahatma ne more veljati za lepega moža. Neskladnost med lepoto njegove duše in nelepo to njene telesne posode nam daje misliti.
če bi se možje hranili s kuhanim rižem, je prav mogoče, da bi se jim instinkti ublažili in zboljšal značaj. A kaj, če bi od uživanja riža postali telesno podobni indijskemu svetniku?... Ali ne bi bili potem obsojeni... v večno de-vištvo?
Katarina Scliratl
je stara 80 let
Prijateljica cesarja Franca Jožefa je preživela sni1 svojega visokega zaščitnika in polom “*
Odmev je dostikrat lepši od glasu, ki ga je rodil.	Oskar	Wilde.
M. k. Dunaj, septembra.
V popolni tišini je nekdanja igralka dunajskega dvornega gledališča Katarina Schratt te dni proslavila svoj 80. rojstni dan.
Kdo je Katarina Schratt? W kaj je znamenitega na njej?
Sedanjemu rodu njeno ime naj-brže ničesar ne pomeni. Tem bolj se je pa zato spomnita predvojna in zgodnja povojna generacija. Kot gledališka igralka si sicer zunaj Dunaja ni pridobila imena, čeprav je bila ena med prvimi pri tedanjem dunajskem dvornem gledališču. Toliko bolj je pa zaslovela kot prijateljica pokojnega avstrijskega cesarja; tako so jo poznali tudi daleč zunaj meja nekdanje monarhije.
Katarina Schratt ni bila cesarju »prijateljica« v tistem pomenu besede, kakor ga navadno s to besedo razumemo. Bila mu je mnogo več. Bila mu je prijateljica brez narekovajev.
Poročena je bila z ogrskim magnatom^ Nikolajem Kissom. Franca Jožefa I. je z njo seznanila cesarica Elizabeta sama. Od takrat je bil tako rekoč vsakdanji gost pri njej. Hodil je k njej na vse zgodaj, že ob šestih zjutraj, in ostal pri njej na zajtrku. Ta urica neprisiljenega kramljanja mu je s časom postala prava življenska potreba. Pozneje, ko so prišla leta, mu je Katarina nekega dne rekla, da težko vstaja tako zgodaj; zato sta se poslej shajala ob osmih ali devetih zjutraj.
Motil bi se, kdor bi mislil," da je cesarjeva prijateljica porabila svoj vpliv pri starem vladarju za mešetarjenje na političnem polju; nihče je ni pripravil do tega, da bi podteknila cesarju kakšne prošnje svojih znancev, a prav tako ni marala niti besedice izdati, kar ji je Franc Jožef zaupal. Njena zamolčljivost je šla celo tako daleč, da se ni niti po cesarjevi smrti ne po polomu monarhije dala premamiti zapeljivim ponudbam senzacij lačnih založnikov, čeprav živi vsa ta leta po razpadu Avstro-Ogrske v zel” skromnih razmerah.
Okoli njenega	preprostega in
prisrčnega razmerja s starim cesarjem ni nihče pletel sentimentalnih romanov. Naloga, ki ji jo je namenila usoda, je bila da da osamljenemu in	vase zaprtemu
starcu vsak dan urico prilike, da pozabi svoje vladarske skrbi. To zelo človeško nalogo je izpolnila nesebično, kakor je ne bi nobena ženska iz ohole	in pokvarjene
družbe cesarskega	dvora; baš za-
to stoji tudi danes, po strašnem svetovnem potresu, ki je deklasi-ral toliko nekdaj nedotakljivih vrednot, človeško tako visoko.
O starem avstrijskem cesarju Francu Jožefu je zgodovina izrekla sodbo. O dunajskem dvoru takisto. O Katarini Schratt jo bo šele pisala. Nečesa ji ne bo mogla odreči: da je bila današnja osemdesetletnica v cesarjevi okolici edina, ki si je znala ohraniti najlepšo vseh vrlin, kar jih ženska premore: dostojanstvo nepokvarjenega srca in nesebičnega prijateljstva.
LISTEK DRUŽINSKEGA TEDNIKA"
Čudne medicine
(x-T) Pariz, septembra Ali imate dober želodec? Potem berite tole nevsakdanjo novico s Kitajskega!
Neki Evropec, oče Rutten, je začel v družbi s kitajskim zdravnikom Jožefom Cangom rediti uši v nalašč zanje pripravljenih majhnih kletkah. Rešetka teh kletk je baš toliko gosta, da mrčes lahko skoznjo pomoli glavo. Uši se hranijo s krvjo petih beračev, ki jih je oče Rutten pobral na ulici. Tako se okužijo z bacili kožnega tifusa, ene izmed najhujših bolezni, ki razsajajo na Kitajskem. Oče Rutten nato mrčes »raztelesi« in spravi njihov drob.
Sto petdeset takih ušjih d robov, zmletih v inožnarju, razkuženem s fenolom, da eno dozo cepiva, ki ga zdravnik nato vbrizga tifusne-mu bolniku. Nastopi huda vročica in ko je je konec, je bolnik ozdrav-
ljen in do smrti varen pred novo okužbo.
Kako se vam zdi tako zdravljenje? Ali vas ne spominja srednjeveškega lekarnarskega padarstva s krastačami, z mastjo obešencev in s polževo slino, potreseno s sladkorjem? Toda primerjava le na videz drži, zakaj ta moderni postopek temelji na sodobnih načelih o razkuženju in na docela znanstvenem metodičnem opazovanju, kakor se ni o njem srednjeveškim padarjem niti sanjalo. * '
Doktor Brumpt je preizkusil na Francoskem sorodno desinfekcij-sko in celilno metodo pri gnoje-čih se ranah: pokrije jih namreč... z mušjimi ličinkami!
Mušja ličinka je majhen bel črv, ki se zaredi na mesu; ribiči ga dobro poznajo. Njegova požrešnost je neizmerna; saj pripovedujejo o nesrečnem pijancu, ki je zadremal na kraju, polnem teh ličink, in so ga črvi živega požrli: na tisoče in tisoče se jih je zagrizlo vanj skozi nosnice in ušesa.
Na srečo poznamo še druge, manj požrešne mušje ličinke, ki se hranijo samo z odmrlim stanič-jem. Ce položiš take črve na rano, ti odžro vse, kar je gnojnega in
pokvarjenega, zdravega mesa se pa niti ne dotaknejo; zato rana po njih sploh ne krvavi.
Poslušajte zdaj, kako rede in porabljajo te dragocene »kirurške« ličinke!
Muhe spravijo v velike zamrežene kletke in jih hranijo samo z vodo in medom. Na strop obesijo kos sirove govedine, da muhe vanj znesejo jajčeca. Ta jajčeca potem poberejo s čopičem in jih spravijo v ledenico ter skrbno sterilizirajo. Tako se iz njih razvijejo docela neokužene ličinke, po-rabne za »kirurgijo«.
V praksi gre postopek takole: ličinke prebereš v majhno bronasto sito in jih potreseš nekaj sto na odprto rano. Potem vse skup pokriješ s kovinsko krpo in osvetljuješ z jarko lučjo. Ličinke se luči boje in ee zarijejo kar moči globoko v rano in jo tako celijo; čez pet ali šest dni jih zamenjaš z novimi.
Ti črvi prodro tako globoko v telo, kakor želiš — glavno je le, da rano zadosti globoko razgrebeš. Tako je na primer dr. Kaufmann
ozdravil nekemu bolniku pljučni prisad: ličinke so požrle pokvarjeni del pljuč v bolnikovih prsih! Pripomnimo naj, da je zdravljenje z ličinkami tako intenzivno, da
zdravniki celo mislijo, da ličinke izločajo neko celilno snov; zato so že začeli '•izmišljati, da bi izdelovali obliže iz zdrobljenih ličink ali pa iz nekaterih bioloških snovi, prirejenih iz njih; raba bi bila dosti priročnej.ša.
*
Transfuzija krvi ni nič novega. Če kdo zaradi prevelike izgube krvi hudo oslabi, ali če mu je drugače treba dobre in zdrave krvi, imajo dandanašnji v vseh večjih bolnišnicah »krvne dobavljalce«, zdrave in krepke, da pretočijo del njihove ki vi v bolnikovo telo.
Nastane pa le prevečkrat vprašanje: kaj tedaj, če je sila velika, darovalca krvi pa nobenega na razpolago? Ali naj se zatečemo k živalim? Izključeno; živalska kri, pomešana s človeško, hitro razkroji krvna telesca, to ima pa posledico kap in neizogibno smrt. Ostane tedaj le še ena, veledrzna pot: mrliška kri.
V telesu človeka, ki je umrl nasilne smrti, je le celotnega življenja konec; celice mnogih organov in mesa pa ostanejo pri življenju še več ur po smrti. Posebno kri je odporna; svojih osem ur ostane neseeirjena, prosta sleherne mikrobe.
Na Ruskem je napravil zdrav-
nik Šamov velezanimive poskuse s psi. Najprvo je psu izčrpal vso kri iz žil, potem mu je večkrat po vreti pognal vanj slane vode, dokler ni v žilah ostalo več niti sledu krvi. Takrat je pa vbrizgal v žile kri drugega psa, ki ga je par ur prej ubil — in glej: prvi pes je začel spet dihati in živeti!
V takšnih dramatskih okoliščinah se je moskovskemu profesorju Judinu nekega dne posrečil velesmel poskus: transfundiral je nekemu bolniku mrličevo kri — prvič v zgodovini človeštva!
23. marca je bilo, ko so pripeljali na moskovsko kliniko nekega inženjerja, ki si je hotel s pre-rezaujem žil vzeti življenje. Nesrečnež je že umiral, obraz mu je bil bled ko vosek, utrip nezaznaven, dih neenakomeren; vbrizganje poldrugega litra fiziološkega cepiva je ostalo brez uspeha. Skratka, mož je bil obsojen na smrt.
Slučajno so prav takrat imeli na kliniki truplo nekega šest ur prej umrlega 601etnega starca; podlegel je bil zaradi rane v srcu, njegova kri je bila tedaj čista.
Tedaj se je Judin odločil za usodni poskus. Odprl je mrtvecu trebuh in sprostil veliko privod-nico; nato jo je prebodel in zve-
Kaj beremo in slišimo drugod
Kratke zgodbe in zanimivosti od vsepovsod
Blamirani Rickett
K. w. London, septembra
O finančniku Rickettu zadnje dni mnogo pišejo in bodo morda še več. Vsekako je mož skrivnosten in zanimiv.
V Londonu govore, da se je Ri-kett njega dni rad ponašal s svojimi zvezami. Nekega dne so mu najavili uglednega gosta. Da bi mu bolj imponiral, ga je sprejel za pisalno mizo, kjer je ravno »opravljal« korespondenco. Po mizi je ležalo vse vprek kakih deset pisem, lepo zapečatenih in naslovljenih na vse mogoče evropske veličine.
»Mnogo visoke gospode poznate,« je pripomnil obiskovalec in Pokazal na pisma.
»Kaj hočete!« je malomarno odmahnil finančnik. »Moram jim pisati, čeprav mi ta ali oni ne odgovori.«
»Kakor tale na primer,« je nedolžno dejal obiskovalec in pokazal s prstom na pismo, naslovljeno na nekega uglednega evropskega ministra. »Mož je drugače vljuden, vsa čast mu ... samo dva meseca je že mrtev.«
Louisianski tribun
J. w. Washington, septembra
Umorjeni louisianski diktator Huey Long se je zavedal, da nima samo velike armade navdušenih pristašev, nego tudi mnogo nič manj ogorčenih nasprotnikov. Zato si je v svojo osebno varnost ustanovil pravcato telesno gardo, ki ga je spremljala na slehernem koraku; še celo v parlament jo je vzel s seboj.
Nekaj mesecev je tega, ko je imel Huey Long svoj znameniti govor proti Rooseveltu v washing-tonskem senatu. Govoril je nepretrgoma šestnajst ur; njegovi gardisti, ki so ga čakali v sosedni dvorani, so med tem drug za drugim zakinkali.
Danilo se je že, ko je Long končal in jih šel budit.
»Dajte no, dečki!« je zavpil. »Predramite se, saj je predstave konec in ni več razloga, da bi spali!«
Vsi pijani od spanca so planili pokonci in se niso mogli načuditi, da je njihov gospod *tako bister in č!l.	_
•Senčna stran popularnosti
(o-p) Pariz, avgusta
Ramon Novarro, pač najlepši lepotec med filmskimi zvezdniki, je silno priljubljen med ženskim svetom. Ondan je moral v Londonu poklicati policijo na pomoč, da ga je rešila iz rok preveč navdušenih oboževalk, še huje se mu je pa pripetilo pred nekaj leti v Parizu, ko je prišel gostovat v neki variete.
Predstave je bilo konec in umetnik se je hotel vrniti v hotel. Pa ni daleč prišel. Pred gledališčem se je bila nabrala tolikšna truma ljudi, da je zagozdila njegov avto. Minuto nato je bil lepi Ramon le še razvalina prejšnjega lepotca:
zal s cevko, dodal slane vode in napeljal mrtvečevo kri v žile umirajočega inženjerja. In glej: umirajoči je vstal od mrtvih, skoraj v pravem pomenu besede! Ko je bilo ‘200 kubičnih centimetrov (‘/s litra) mrtvečeve krvi v njem, se je v njegov obraz začela vračati kri; po končani operaciji se je že zavedel. Zvečer mu je neznatno narasla temperatura, in v nekaj dneh je bil zdrav.
Od tistih dob je postala transfuzija mrliške krvi na moskovski kliniki malone vsakdanja reč. Prišli so že celo tako daleč, da so si spravili tako mrliško kri za rezervo v steklene buče in jo postavili na led, da se ne pokvari. Zanimivo je, da da taka kri natanko tak učinek kakor kri živih dobavljal-cev; pravijo celo, da je kri starca, umrlega za poapnenjem žil, prav tako dobra in porabna kakor kri dvajsetletnega mladeniča.
* * *
Medicina, če je prava, je največja dobrotnica človeštva. In medi-cinci-iskalci so nam nebogljenim in trpečim bitjem prvi za Bogom. Naj bodo iz vsega srca zahvaljeni za vse, kar so storili in še bodo storili iz ljubezni do trpečega rodu.
ponorele ženske so mu raztrgale obleko (da bodo imele krpe za spomin...), razmršile frizuro in razcefrale ovratnico. Siromak je obupno prosil prizanašanja; videč, da vse skup nič ne pomaga, je poklical dva stražnika na pomoč.
Takrat smo prestregli ogorčeno opombo nekega vrlega meščana; videč, kako sta redarja vzela vsega zdelanega igralca v sredo, in ne vedoč, kaj se je prav za prav pripetilo, je pojasnil svojemu sinčku:
»Vidiš ga, apaša, kako ga peljejo na policijo! Gotovo so ga zasačili pri vlomu. Sicer pa, samo poglej ga: ali si že kdaj videl bolj razbojniški obraz?«
Kako se brez dela živi
C. w. Newyork, septembra.
Mlad ameriški berač pripoveduje, kako si je našel lep in poceni zaslužek brez dela.
Gotovo veste, da je v vsakem količkaj pomembnejšem ameriškem mestu najmanj dvajset cerkva različnih veroizpovedi. Naš iznajdljivi delomrznež je šel in potrkal na vrata najbližnjega župnišča. Ko mu je prišel pastor odpirat, je napravil pobožen obraz in povedal, da bi se rad izpreobrnil v njegovo vero. Pastor se ga kajpada ni branil; še dobro južino mu je dal povrh.
To je pa bilo tisto, na kar je meril mladi potepuh. Drugi dan se je z isto pretvezo najedel v drugem župnišču, tretji dan V tretjem, in tako dalje, dokler ni obredel vseh cerkva v mestu. Potlej si je pa oprtal culo na ramo in se odpravil spet dalje, v drugo mesto, kjer ga še ne poznajo.
Galantni policaj
A. w. Pariz, septembra Pariški redarji znajo biti veliki kavalirji.
Včeraj popoldne je neka mlada dama vprašala stražnika na bul-varu Saint-Germaine, kje pride do ministrstva za javna dela. Prometni stražnik, zelo mlad mož v nenavadno skrbno zlikani uniformi, ji je pokazal pot. Dama se je zahvalila in že hotela oditi, tedaj jo je pa stražnik vljudno vprašal: »Gospodična je namenjena v ministrstvo?«
»Da,« se je prijazno nasmehnila. »Dovolite,« se je galantno priklonil elegantni redar. »Če se ne boste predolgo zamudili, mi boste ustregli, če se vrnete po isti poti. Poldrugo uro imam še službo in počaščen bom, če vas bom smel spet pozdraviti.« (»Intran«)
Najljubši Rooseveltov pisatelj
G. t. Washington, septembra Ljudje mislijo, da državniki o prostem času ne bero drugega kakor resne in učene reči. Pa ne drži zmerom.
Prav zdaj, ko proslavlja vsa Amerika stoletnico Marka Twaina, so zapisali časniki, da je znameniti humorist najbolj priljubljeni pisatelj predsednika Franklina Roosevelta.
A to še ne bi bilo tako čudno, saj sta oba, Roosevelt in Mark Twain, Američana in torej rojaka. Gotovo pa še ne veste, da je Mark Twain najljubši pisatelj tudi Lloy-du Georgeu in Mussoliniju — dokaz, da se državniki po težavnem in odgovornosti polnem dnevnem delu radi odpočijejo pri branju lahkih in veselih knjig.
Neoprezni Japonci
(z-w) Tokio, septembra
Da nismo nemara v zmoti, ko tako radi hvalimo japonsko preudarnost in spretnost? Statistika vsaj dokazuje drugače:	čeprav
avto na Japonskem še daleč ni tako razširjen kakor na primer v Ameriki, se vendar pripeti v tej deželi največ avtomobilskih nesreč.
Samo v Tokiju so v zadnjih se-stih mesecih zabeležili nič manj ko 14.600 nesreč. To je 81 na dan!
Kaj je vzrok tolikim nesrečam, statistika ne pove. Da ni nemara dumping po sredi? Manj vredno blago so Japonci zadnja leta samo izvažali in ga za slepo ceno prodajali v Evropo, Azijo, Ameriko in Avstralijo. Temu so se druga za drugo postavile vse, države po robu in japonski dumping vse bolj in bolj propada. Ali so japonski tovarnarji vrgli zdaj dumpinške avtomobile na domači trg?
Bon ton pred 300 leti
(J. p.) Pariz, septembra
Nemški narodni socialisti so doslej pri svojih miličnikih posvečali glavno pozornost strumnemu mar-širanju in salutiranju; vse drugo jim je bilo bolj ali manj židovsko in izraz moralnega, telesnega in duševnega propada. Tudi bon ton.
Zdaj so pa voditelji sklenili drugače. Mladi, sposobni miličniki so poklicani, da postanejo nekoč tudi sami voditelji, vsaj v malem. In tako se jim bo kdaj pripetilo, da bodo morali nastopiti v fraku in sprejemati goste. Zato je Goebbels izdal naredbo, da se imajo vsi miličniki naučiti spodobnega govorjenja :n izbranega vedenja.
Francozi, kakor so zlobni, so nekje izteknili star dekret iz 1. 1624, ki ga je izdal brandenburški dvor za svoje goste, in ga zdaj priporočajo ministru dr. Goebbelsu v morebitno uporabo, če bi izdal priročnik o lepem vedenju za člane napadalnih oddelkov. Dekret ni brez zanimivosti, zato ga pona-tiskujemo; morda bi ga tudi kateri naš sodobnik še s pridom porabil.
.1. Pridite s snažnim suknjičem in' bleščečimi škornji, in glejte, da ne boste pijani, ko boste pozdravljali njegovo visokost.
2. Ne zibajte se na stolu, ko sedite pri jedi; tudi ne iztezajte nog.
3. Ne pijte za vsakim grižljajem, ker se boste preveč nabili; po vsaki jedi izpijte čašo samo na pol.
4. Ne segajte z roko v krožnik, ki iz njega zajemate; tudi ne mečite oglodanih kosti na krožnik ali pod mizo.
5. Ne oblizujte si prstov, ne pljuvajte v krožnik in ne useku j te se v prt.
6. Ne nalivajte se s pijačo ko živina, da bi padali s stola ali pa ne bi mogli več pokonci hoditi.
(Po »Jouru«)
Starka naša zemlja
(z-w) Newyork, septembra Našo zemljo so že tolikokrat cenili, pa še zmerom ne vedo prav, koliko let bi ji dali. Zdaj so ameriški geologi dognali nov način, kako ji bodo prišli do živega: precenili so natanko, koliko helija in radija je v nekaterih rudah, in iz tega presodili, koliko križev ima starka na hrbtu — podobno nekako, kakor spoznaš leta' pri konju po zobeh. Izračunih so: dve milijardi in sedem sto milijonov let...
Drugi učenjaki niso tako natančni; pravijo le tako približno, da bo naši premičnici več ko 2000 milijonov let in manj ko 3000.
Seveda so vse te cenitve veljavne le do preklica, to se pravi, dokler r.e doženejo še zanesljivejšega starostnega merila.
Lavalov avtogram
D. w. Pariz, septembra Gotovo se še spomnite, da je bila ena glavnih točk Lavalovega obnovitvenega programa znižanje vseh izdatkov v proračunu za 10%. Ta redukcija je prizadela pred vsem uradništvo, ne samo državno, temveč tudi departmansko, kan-tonsko, občinsko itd. — zato so pa morali tudi trgovci spustiti cene svojemu blagu, čeprav to ni v zakonskih odlokih posebej omenjeno. Tako so se trgovci, tovarnarji, gostilničarji itd. ravnali pri tem dostikrat bolj po svoji volji kakor La valovi: eni so šli s cenami dol, drugi pa ne.
Za počitnice je šel Laval nekaj dni na oddih v Chateldon. Na vožnji nazaj v Pariz se je opoldne ustavil v neki burgundski krčmi, znameniti po svoji dobri jedači in
Najznamenitejše delo povojne dobe je Remarquov roman
»Na zapadu nič novega«
Zdravnik dr. Lobel je Remarquov uspeh zasenčil: v pol leta je njegova knjiga izšla že v 16 jezikih. — Kakšna je ta knjiga? Imenuje se
»Za človeško življenje«
in je najpomembnejše delo, kar jih je izšlo v zadnjih 15 letih.
Glej naznanilo na 4. str.!
pijači. Po končanem kosilu je gostilničar prinesel predsedniku vlade nekako spominsko knjigo in ga prosil, da bi se vanjo podpisal.
Laval je malo pomislil, potem (Oj je pa vzel pero, ki mu ga je gostilničar prinesel že kar s seboj za vsak slučaj, in napisal kratko in jedrnato:
10»/«.
Pierre Laval.
Ali je gostilničarju kaj vroče postalo, kronika ne pove.
TVORNICA CIKORIJ*
Eterska godba
K. p. Pariz, septembra
Sedela sta v taksiju in se vsa blažena predajala sladkim akordom poskočnega dunajskega valčka. Avto je namreč imel radio.
— To bo London, je dejal on.
Zdajci je pa lepa godba prestala in začelo se je hreščanje, zavijanje in cviljenje, da je šlo skozi ušesa.
— To bo Ženeva, je dejala ona.
_	(»Jour«)
Nezaželen sin
D. 1. Budimpešta, septembra.
Madžarski vojak Andre Berenyi je prišel med svetovno vojno v rusko ujetništvo. Ker ni bilo od njega nikakega glasu, so ga obla-stva proglasila za mrtvega.
Te dni se je po več ko dvajsetih letih vrnil v domačo vas. A glej, njegova roditelja sta izjavila, da ga ne poznata, čeprav so vsi njegovi nekdanji prijatelji soglasno ugotovili, da je pravi Andre Be-renyi. Zdaj mora svoje lastne starše tožiti za priznanje.
Vzrok te nerazumljive zatajitve je že prišel na dan: oče in mati dobivata kot edina bližnja sorodnika po njem pokojnino; zato se jima ne zdi vredno napenjati spomin...
Obsojen zaradi — požiga cigare
(o-i) Newyork, avgusta.
Ves Newyork se škodoželjno smeje Petru D. Kennelvvorthu, ki je hotel neki zavarovalnici jamo skopati, pa je sam vanjo padel.
Kennelworth, znan šaljivec, je bil kupil škatlo s 25 prav poceni smotkami in jih zavaroval za 50 tisoč dolarjev. Ker je bil mož imo-vit in se ni bilo bati, da ne bi plačeval visokih premij, je zavarovalnica zavarovanje prevzela. Toda komaj je imel Kennelworth polico v rokah, je šel in si prižgal eno izmed smotk — in še tisti dan sporočil zavarovalnici nastalo škodo: 2000 dolarjev!
Zavarovalnica seveda ni hotela plačati. Tedaj jo je Kennelworth tožil in — tožbo dobil.
Zadovoljno je spravil poceni pridobljena tisočaka v žep in se smejal opeharjencem v pest. Toda zavarovalnica se ni dala ugnati; zelen od togote je šel njen ravnatelj na kazensko sodišče in ovadil Ken-nelwortha zaradi požiga zavarovanega predmeta. Sodnik F, c. Ben-ton je res te dni obsodil Kennel-wortha zaradi požiga, in tako bo ugnani šaljivec zdaj lahko šest mesecev premišljal za zamreženimi okni, ali se ne da 2000 dolarjev kje drugje laže zaslužiti kakor pri teh šmentanih zavarovalnicah.
Mož v dežju, užitninar in zamujeni tramvaj
L.w. Pariz, septembra V »Intranu« beremo:
Neki naš bralec, ki stanuje blizu bulonjske mitnice, se je te dni odpravljal v službo. Lilo je kakor iz škafa, a tramvaj, ki se je mislil peljati z njim, mu je pred. nosom ušel. Tedaj ga je izpreletela rešilna misel.
»V tramvaju imajo alkohol,« Je zavpil mitničarju, ki je gledal iz svoje hišice za odhajajočim vozilom.
žvižg, še eden in še tretji. Voznik je zavrl in ustavil. In med tem ko je užitninar zaman iskal v vozu alkohol, se je naš lisjak udobno zleknil na klopi.
»Moral sem se zmotiti — ne zamerite!« je rekel uradniku in mož je moral v dežju nazaj v svojo hišico.
Mučno presenečenje
D. 1. Marienburg, septembra. Neka dama v Marienburgu (Vzhodna Prusija) se je šla kopat v Nogat. Ko je stopila iz vode, je z grozo opazila, kako poslednji ostanki njene obleke ravno izginjajo v gobcu krave, ki se je pasla ob vodi.
Kako je vodna nimfa prišla domov, poročilo ne pove.
8
NaS pravi domači izdelek!
Kako je abesinski cesar postal Salomonov potomec
J. w. Pariz, septembra Abesinski cesar trdi, da je direkten potomec svetopisemskega kralja Salomona. Kako je prišel do tega, pripoveduje tale legenda: Makeda, slavna kraljica Sabe in vladarica Abesinije, je šla v Jeruzalem, da obišče modrega izraelskega kralja Salomona, ki je o njem že toliko slišala.
Makeda je bila zelo lepa, zraven pa premetena kakor le kdo. A Salomon? Moder je res da bil hudo, a tako vendarle ne, da se ne bi v j el na lepoto toli mogočne kraljice. Iz tega srečanja se je rodil sin; ime so mu dali Meneleh ali Menelik. In ta Menelik je tisti, ki je ustanovil tisočletno dinastijo — tisto, ki je iz nje prišel tudi sedanji abesinski cesar Haile Selasi.
Tako pravi legenda. Najbrže bo pa v rodovniku kakšna majhna vrzel, zakaj v Abeslniji se pri takšnih rečeh opirajo le na ustno izročilo. Ta izročila so pa taka, kakor komu kaže... (»Intran«)
Radio na Francoskem
M. p. Pariz, septembra 31. julija 1935 je bilo na Francoskem 2,009.777 radijskih naročnikov, to se pravi, vsak dvajseti Francoz ima radijski aparat.
V enem letu je število naročnikov naraslo za pol milijona.
Samo v Parizu imajo 894.000 radijskih sprejemnikov; vsak šesti Parižan ima torej brezžični aparat.	_	(»Jour«)
Longovi milijoni
M. k. Newyork, septembra Umorjeni louisianski guverner Huey Long je zapustil svoje tri do štiri milijone dolarjev samo da še nihče ne ve, kje je prav za prav ta denar.
šele nekaj tednov je tega, ko je Long prijavil davčni oblasti, da je lani zaslužil 16.000 dolarjev. Zdaj je pa prišlo na dan, da je samo kot pravni svetovalec louisianske davčne uprave zaslužil zadnjih šest mesecev 120.000 dolarjev, še mnogo več pa pri louisianski finančni upravi, ker mu je šla po pogodbi tretjina vseh davkov, ki jih je pomagal izterjati. Vrhu tega je kot odvetnik še posebej v teknil svojega pol milijona dolarjev na leto v žep.
Ta razkritja so njegove pristaše hudo razočarala. Ljudje pravijo, da sam idealizem in ljubezen do bližnjega dan današnji nikjer na svetu toliko ne neseta. Utegnejo imeti prav.
Abesinske prestolnice
M. p. London, septembra Ni je izlepa dežele, ki bi bila tolikokrat premenila svojo prestolnico kakor Abesinija.
Samo v tridesetih letih prejšnjega stoletja je Abesinija imela pol tucata prestolnic. Najprej Gondar; mesto ima slikovito lego na griču okoli Tsanskega je« zera, le preveč je bilo izpostavljeno napadom dervlšev; potem Debro Tabor v gorah, v osrčju države; opustili so jo, ker je bila preblizu nemimi pokrajini 6oi; dalje Aduo, neprimerno za prestolnico, ker je preblizu meje. Potem so si izbrali M a k a 1 e in Entoto in naposled Adls Abe-b o, ko je prišlo na površje pleme pokrajine šoe.
».Najboljši Dr. OETKER~ja so preparati"]] ikdor jih pokusi, trdi vsaki.
Za človeško življenje
V prejšnji številki smo na uvodnem mestu našega tednika obljubili za jesen in zimo zanimive novosti. Danes že lahko stopimo pred našo javnost z več kakor samo s splošno obljubo.
Prvo veliko In prijetno presenečenje, ki ga je pripravil »Družinski tednik« svojim mnogoštevilnim prijateljem za letošnjo jesen, je delo tako nevsakdanje kakovosti, kakor ga še nismo srečali zadnja leta. Napet roman je, in vendar ni samo roman; visoka pesem je o zdravniškem geniju, ki je rešil nebogljeno človeško bitje dveh najstrašnejših sovražnikov, kar jih pozna naš rod. Ta roman, to pesem, to epopejo velike ljubezni zdravnika-iskalca do trpečega človeka in njegovo zmago nad zahrbtnima sovražnikoma boste brali na tej strani pod naslovom
• •
„Za človeško življenje .
Izbera dobrega dela je težka, posebno težka, če naj združuje vse najvišje vrline, ki jih terjamo od umetnine te vrste: kakovost snovi, napetost dogodkov in poučnost, pristopna vsakomur, tudi najpreprostejšemu bralcu. Taka dela se rode komaj vsakih deset let ali pa še redkeje. Takšno delo je napisal zdravnik
dr. losef Lobel.
1 mojstrsko roko in toplim občutjem srca je pisal veliki avtor to pretresljivo in napeto povest. Zajemal je iz najskrivnostnejše, a hkratu najbližnje nam vede: iz medicine. Zajel je med tolikimi neizprosnimi in zahrbtnimi sovragi dva najhujša:
sladkorno bolezen in sifilido.
Kakor roman se bere njegovo pripovedovanje, kakor napet kriminalni roman — a vendar, kako visoko stoji nad vso literaturo te vrste! Z dobrotno zdravniško roko nas avtor vodi skozi laboratorije, seznanja nas z največjimi geniji polpretekle medicinske vede tja gor do najvišjih duhov, tistih, ki niso samo iskali, nego so tudi našli. Vodi nas križem Evrope in Amerike, vse dotlej, dokler ne najde čudodelnega zdravila, ki bo rešilo — ki j e rešilo! — dotlej neozdravljive, obupane in ponižane.
V pol leta prevedeno v 16 jezikov!
Kdor tega dela ni bral, si ne more niti predstavljati, kako zanimivo je in kolikšno trajno ceno ima. Kdor ga je bral, bo zmerom iznova segal po njem kakor vernik po molitveniku, kakor mehka duša po poezijah dragega ji pesnika.
Najboljše merilo za visoko kakovost Loblovega dela je njegova razširjenost: pol leta je, kar je izšel izvirnik, in danes je knjiga prevedena že v 16 jezikov.
Uspeh, kakor ga je do2ivel samo Remarque
Tolikšen uspeh je v zadnjem desetletju doživel na vsem svetu samo nemški pisatelj Remarque s knjigo »Na zapadu nič novega«. Prav tako kakor on je tudi dr. Lobel zaslovel tako rekoč čez noč. Za to so poskrbeli sto tisoči njegovih knjig in milijoni iztisov svetovnih listov, ki so v vseh kulturnih državah popularizirali sliko simpatičnega zdravnika z naočniki.
»Družinski tednik« si šteje v posebno čast, da bo prvi in edini mogel priobčiti to veliko delo v slovenščini. Ni mu žal denarnih žrtev, ki jih je terjala avtorizacija. V zadoščenje nam je, da smo pripravili svojim bralcem užitek, kakršnega že dolgo niso imeli; prepričani smo, da nam bodo zanj hvaležni.
Za intelektualca in za delavca
»Za človeško življenje« je napisano lahko in preprosto, tako preprosto, da ga bo razumel tudi bralec, ki je hodil samo v osnovno šolo — zraven pa s tolikšnim obvladanjem jezika ^ in snovi, da bo imel tudi intelektualec pri branju neskaljen užitek. Baš to je dokaz veličine Loblovega dela: samo veliki ljudje znajo velike misli povedati s preprostimi, vsakomur razumljivimi besedami.
Loblovo delo je kulturna pridobitev. Vzeti bi ga moral v roke vsakdo, kdor se je naučil branja, star ali mlad, moški ali ženska. Vsem bo Lobel razodetje, le premnogim pa tudi tolažba in uteha.
»Za človeško življenje« začne izhajati v našem tedniku v eni izmed prihodnjih številk.
UREDNIŠTVO »DRUŽINSKEGA TEDNIKA«
Zdravnik dr. Josef Lobel
Gubanje
N a p I a a I a
Gert Gertner
»Nič hudega ne bo«, je dejal zdravnik in skušal biti vesel. »Res, res, prav nič hudega. Nikar se ne bojte. Čez dva ali tri tedne boste spet lahko nastopili. Zdaj pač ni boljšega zdravila ko ležanje in mir.«
Z dneva v dan isto. Leži naj in čaka. Še dolgo bo tako. Zakaj mi nihče ne reče, da sem 'hudo in nevarno bolna? Saj vendar vem, da govori usmiljenka na dolgo in široko v predsobju z zdravnikom, čeprav mi oba zatrjujeta, da me muči samo malenkosten bronhi-jalni katar. In Freda ni blizu. Bržčas je zdaj še doma, seveda, saj je šele devet, skušnja bo pa komaj ob desetih. Zakaj me le Fred ne pokliče po telefonu? Glava mi je pretrudna, da bi presodila, zakaj moški, ki je prijatelj lepe ženske... Ne! tako ne bo prav. Fred vendar ni moj prijatelj. Moj tovariš je, in jaz ga ljubim. Časih celo mislim, da me tudi Fred ljubi, časih, kadar sva sama, kadar me poljublja. Potlej pa spet tisti obupni dvomi, kadar »va pred drugimi igralci hladna in nebrižna drug z drugim. Seveda mi Fred ne more pred dvajsetimi tovariši reči, da me ima rad, še Bog, da ne vedo, kako je z menoj, saj vsi komaj čakajo, da bi me obirali.
Sezone bo čez nekaj dni konec, Fred bo šel na poletno turnejo, jaz bom pa bolna ležala doma ali v bolnišnici in Bog sam si ga vedi, kje bova jeseni nastopala; toda zdaj sva še oba v istem kraju, še bi me utegnil obiskati, pa ga vendar ni! Seveda ima dela več ko preveč. Saj vse to sama prav dobro poznam in vem: skušnje ima za turnejo, skoraj sleherni večer igra, a vendar bi lahko vsaj za pet minut stopil k meni, ali bi me pa po telefonu poklical, to je zanj samo hipec,., jaz pa čakam že pet dolgih dni na to. Ali mar jie razume, da nama teko poslednji dnevi, ali mar ne čuti, da bi se morala pogovoriti zastran sestankov, ko je to vendar tako važno, menda mu vendar ni vseeno. Ne, ne more mu biti.
Tedaj je pozvonil telefon. Ljubi Bog, kako sem ti hvaležna, da stoli telefon na posteljni omarici in da si navdahnil Freda, da me pokliče. »Halo... da... a, Luci, ti si, kako si ljubezniva, da se me spomniš... t i igraš mojo vlogo v »Ljubezenski zmešnjavi«? Ne, ne, seveda nisem huda; zakaj neki? Gotovo boš dobro opravila; saj jaz sem še zmerom bolna. Ne, nič hudega ni, nedolžna hripa, malo vročine... Nikar, Luci, ne hodi k meni, trudna sem... preveč... Do svidenja!«
Vsi kličejo, vsi sprašujejo, vsi vedo, da sem zelo bolna, samo on se dela, kakor bi bilo malenkost. Saj bi ga lahko sama poklicala, pa bi mu rekla: »Ti, bolna sem zares, morda bom celo umrla, pridi k meni, pa hitro...« pa ne morem, ne gre mi iz ust. Nikoli ne >bom zmogla, ne znam prositi in prosjačiti, in prav zato sem mu bila zmerom tako všeč.
’ »Sestra, prosim vas za šminko, ogledalo... Hvala!«
Strašna sem! Tako silno bleda pem in oči mi tako čudno temno 'in nenaravno žare. i »Sestra, prosim vas za šminko, 'obisk pričakujem.«
Tako! Malo rdečila na lici — ne, premalo bo, še zmerom sem prebleda! Čudno! Bred nekaj dnevi sem bila še zala ženska. No, zdaj bo! Ustnice so še zmerom mehko in lepo urezane in lasje so Še zmerom svetloplavi kakor po navadi. Zdaj pač, zdaj mora priti, ne... zdaj je vendar pri skušnji. Toda v odmoru mi lahko telefonira — bo, bo! Samo venomer in z vero moram na to misliti. Prav močno in z zaupanjem!
»Halo, si ti Fred — joj, ti, Pavle, kako se vam godi, vam vsem? ... Ne, ne, tudi v tvoji drami ne bom igrala, preveč bolna sem — gaj je nesmiselno, da bi se šla skrivalnice: še več tednov bom prikovana na posteljo... S Fredom ei bil? Kaj je z njim?... Samo v ,gledališču sta govorila?... Da, da, že razumem, preveč dela in skrbi ima — če ga boš pa spet sre-
čal, mu reci... ne, nič mu ne povej, da sem tako bolna, zakaj bolnih ljudi mu ni mar, on je zdrav ko riba... Ne, sebičnež res ni, gotovo ne...«
Morda je pa res sebiČnež? Morda sedi kar tja v en dan v kavarni, morda... »Ne, sestra, ne bom jedla, ne morem. Spala bi rada. Kdaj mi boste spet dali morfija? Zvečer šele? Neusmiljeni ste, sestra.«
Sicer pa, saj je brez smisla, da sem tako ponosna. Prav neumna sem, da tako dolgo trpim in čakam. Saj nisem več majhna punčka in vem, da je treba časih moškega malo podrezati. Pri obedu bom Freda poklicala v restoranu. Rekla mu bom, da bom nemara umrla... 0 Bog, telefon!
»Halo... oh, Fred... da, bolna sem, pa ni nič hudega... ne, še malo ne... če ti je prav, me lahko obiščeš... Drevi ne moreš? Tudi po predstavi ne?... Pa morda jutri? Da, seveda, saj razumem... dela imaš toliko, revček..., da, torej jutri.«
Kako je le to zdaj bilo? Nisem natanko razumela. Glas mu je bil tako nebrižen, spremenjen. Zakaj noče priti? Ali bo mar prišel sa-
mo zato, da me malo razvedri, da bo njemu lepo m prijetno? Zakaj ga ne bo po predstavi? Včeraj ga ni bilo, pa ga še jutri tudi ne bo. Zakaj bi se predajala omami? Zdaj bi moral biti tu, moral bi me objemati in poljubljati in mi venomer ponavljati, da me ljubi.
Sovražim telefon, sovražim Freda, vse druge ženske sovražim, ker so zdrave in mi bodo Freda prevzele, zakaj jaz sem v postelji, pa mu ne morem biti za petami.
»Sestrica, tako žalostna sem. Ne, prosim vas, nikarte Pitati. Samo roko mi stisnite —- tako, da, hvala. O saj ne jokam. 0, saj ne bom več. Ta grdi, neusmiljeni telefon!«
»Da?... Inge?... Kako je kaj? Hvala, hvala. Vsi ste tako dobri z menoj... samo... Imenitne kritike so o tebi napisali? Res? Prav, prav, čestitam, saj veš, da ti privoščim uspeh... 0! Slavili ste? Je bilo lepo?... Da? Vsi, vsi ste bili, vsi igralci? Do jutra?... Kdo ti je pa kaj rožice sadil? Kdo? Oh, saj ni mogoče, saj ni res!... In poljubljal te je tudi?... Da. Srečna si, zelo si srečna? Kar bodi! Pa zbogom 1«
Zdaj vsaj vse vem. O, ti mala, neumna Inge, zakaj si mi to povedala? Ali je mar to tako zmagoslavje, če onesrečiš svojo bolno prijateljico? Ne, krivico ji delam, ko pa sirota niti ne ve, kaj je storila! Fred je zdrav in tršat fant, ki ima polne roke dela, pa zvečer rajši poljublja zdravo srčkano dek' , kakor bi pa sedel in pasel dolgčas ob bolniški postelji.
Tako sem trudna, tako zelo trudna...
»Sestra, ljuba sestra, stopite po časnike, tako rada bi prečitala kritike. Moja prijateljica kar žari od ponosa. Saj ste slišali?«
Še zmerom sem dobra igralka. Nič ni opazila. Moj glas je zvenel čisto mirno. Zdaj so se zaprle duri. Zdaj je že na ulici in je popolnoma pozabila, da leži morfij na posteljni omarici. Nekaj besed moram napisati. Zaradi usmiljenke! Ne, prezgodaj bi lahko našli listič... o pač... saj bo šlo! Kar pod zglavnik ga bom položila. In jutri bodo časniki pisali, da se je neka mlada, nadarjena igralka v začetku mnogo obetajoče kariere... iz neznanih vzrokov, popolnoma neznanih vzrokov...	(*—•*)
Glasbena ireizkiiiii
Nemfikl napisal
F. Schlck
Kristijan je videti neizmerno nesrečen.
»Ali te zob boli, ali se ti je pa ljubica izneverila?« ga vpraša Teodor z nesramno malomarnostjo.
»Oboje,« zaječi Kristijan.
»0, če je tako,« meni obžalova-je prijatelj, »ti ostane samo eno:
\ en!«
»Ljubico ali zob?«
»Oboje kajpada!«
»Lep nasvet,« se zaroga Kristijan. »Ko vendar veš, da imajo moji zobje potuhnjene korenine in da brez Lidije ne morem živeti, da sem šele pri njej spoznal, kako lepo je to življenje, da...«
»Hvala, zadošča,« odmahne Teodor. »Torej kaj misliš napraviti, če ne maraš sprejeti mojega dobro mišljenega nasveta?«
»Ne vem. Najhujše je baš to, da ne vidim izhoda, da tako rekoč nimam niti pojma o njenem značaju, čeprav hodim že tri mesece j z njo. Bojim se, da sem se prenagljeno spustil v stvar in da me bo pokopala. Ne razumem te ženske. Prosim, ne reži se tako, kakor da bi znal prvi mah izpregle-dati vsako žensko!«
»Hm, saj jo tudi znam!«
»Kako?« se zaroga Kristijan.
»Zelo preprosto. Vsako žensko preizkusim z glasbo.«
»Preizkusiš z...?«
»Z glasbo, da. To je nekakšna srednjeveška sodba božja, samo manj okrutna. Vsako žensko, ki je po mojem okusu in bi jo rad preizkusil, ali bi bila za tovarišico tako poželenja vrednega moža, kakor sem jaz, peljem na koncert.«
»Zdaj mi je pa tega že dovolj!« zakriči srdito Kristijan. »Moj zob takih budalosti ne prenese!«
»Nikaka budalost, sin moj. Vsaka ženska nosi krinko na svojem sladkem obrazu in nikdar ne pokaže svojega pravega lica. Poznam pa sredstvo, ki ji strga krinko z obraza, in to je simfonični koncert. Ko jo prevzame mogočnost melodije, ko jo brez moči premetavajo valovi glasbenega viharja, skopni kakor sneg v pomladnem solncu vse njeno komediantstvo in se pokaže, kakršna je.
»Pred letom dni sem imel Ger-do, saj veš. Zdela se mi je nepri- • stopna, skeptična in porogljiva, prosta sleherne meščanske ukle-njenosti. Peljal sem jo k Missi solemnis. In glej, ganilo jo je do solz. Na koncu jo je bilo samo ihtenje. Nedostopna porogljiva dama je pokazala svoj pravi obraz: naivna cmeravka. Zame je bila opravljena.
»Prihodnja je bila Irena. Njo sem povabil k peti Haydnovi simfoniji. Delala se je zaverovano, kakor da bi bila vse okoli sebe pozabila. Zraven je pa kar požirala z očmi mladega in strastnega dirigenta. Njena zaverovanost je bila zelo posvetne sorte. Zame je bila opravljena.
»Reneejo sem vzel k Beethovnovi deveti. Komaj je odzvenel poslednji akord, mi je že začela razlagati, kdaj se je rodila ta simfonija, kje jo je mojster napisal, kakšen vtis je napravila na sodobnike. Tako vsiljivo me je hotela učiti, da me je kar zona oblila od tolike učenosti. Zame je bila opravljena.
»Pred mesecem dni sem se seznanil z dokaj vsakdanjim, pa zraven zelo zalim dekletom; slišala je na ime Poldi. Hotel sem ji pomagati in ji preizkušnjo malo olajšati. Nisem je povabil k Mahlerju ne k Rihardu Straussu. Mozartova lahka glasba ji bo bolj prijala, sem si dejal. Sedela je vsa nemirna, nekajkrat vzdihnila in venomer gledala po ljudeh. V orkestru je zaplesal ljubek menu-et. Tedaj se je obrnila k meni in mi rekla tako na glas, da so slišali š: v prvo vrsto: .Ali ti zvočni film ni zadosti dober?’«
»Aha.« vzklikne Kristijan. »Zate je bila opravljena.«
»Narobe! Ravno ta je bila zame. Zakaj verjemi mi, res srečen je mož s popolno *a neumno žensko.«
Kristijan je planil pokonci.
>’Iam?< ga vpraša Teodor.
»K zobarju. In potem... ali misliš, da bom še dobil dve vstopnici za drevišnji koncert?« (F. i.)
Napisala BEATR1CE FABER
po filmu Mefro-Goldwyn * May erj a
prirejenem po romanu „Malibu“ pisatelja V. J. Hoyta
V veličastnih kalifornijskih gozdovih . se je rodila ta pesem divjine — živ dokaz, da ne doživlja samo človeštvo v boju za obstanek dram, naj si bodo že komedije ali tragedije.
Prvo poglavje DVA MLADIČA
V visokih gorah Sierre, kjer še-lesteči listnati velikani bede nad stvarstvom pragozda, je vstalo novo jutro.
V prekrasni gozdni dolmi se 3 e Pasla čreda jelenov, nekoliko stran od njih se je pa vlegla košuta s svojim mladičem.
še dalje, v gosteje poraslem .predelu gozda je pazila puma* nad
»Psom je dobro: njim se ni treba brigati za lovsko prepoved.«
»časih si želim, da ne bi bil nikoli hodil v šolo,« je pomembno odgovoril Bergman.
Košuta je zdaj bežala skozi praprot in psi so ji bili čedalje bolj za petami. Toda bila je še toliko od njih, da je utegnila skriti svojega mladiča v grmovje. Potlej se je spet zagnala v beg; njena edina misel je bila, da odvrne pse od tega skrivališča.
Ko so psi prišli do njega, so se za trenutek ustavili in vohali po tleh. Obupano se je košuta obrnila k njim, nalašč lomeč suhe veje, da zbudi njihovo pozornost.
Zvijača se je posrečila: psi so se zagnali za njo; čeprav so bili za-
Mahoma 31 je zastala kri — za- \ ,	•,
slišala je zavijanje in bevskanje psov
■
sr
Jelenček Je odgovoril s prestrašenim beketanjem.
»Hej, mladiček!«
»Kaj je? Kaj se je zgodilo?« je mehko vprašala deklica. »Kaj mi hočeš povedati, malček?« ga je ljubeče ogovarjala, stopaje počasi čez potok k njemu.
Ko je bila pri njem, ga je nežno pogladila, da si pridobi njegovo zaupanje.
»Pridi! Ne boj se! Bodiva prijatelja! Hočeš?« ga je ljubkovala. Na njegovo plaho beketanje se je nežno sklonila:	»Takole, vidiš.«
Vzdignila ga je v naročje in odšla z njim.
Zdajci je pa obstala. Zagledala je truplo mrtve levinje. En sam pogled ji je povedal, kaj se je zgodilo. Zraven nepremične matere je ležal njen mladič.
Toni je pokleknila k njemu, toda zverinica je po bliskovito iztegnila kremplje, hoteč jo opraskati.
»Nikari no! Nehaj!« jo je pokarala Toni in jo hotela še enkrat prijeti. Spet je mladič iztegnil kremplje.
»Ti morda ne veš, siromaček: tu te ne čaka nič dobrega,« je rekla
v skrbeh, gledaje mrtvo levinjo, in solze so se ji zalesketale v očeh. »Sirotica mala!« je sočutno povzela in glas ji je zadrhtel. »Hudo je, če kdo izgubi mater — o, vem.« Vsa Tonijina življenjska tragedija je zvenela iz njenih besed.
Odrinila je mrtvo žival stran in hotela vnovič prijeti mladiča. Spet z istim neuspehom.
»Nehaj, ti pravim!« ji je zažu-gala. To pot se ji je vendar posrečilo, da ga je zgrabila. Ljubeče se je obrnila k drugi živalci: »O,
vi srčkani bitji!«
Mačka je šavsnila po mladem jelenu.
»Stoj! Kaj pa počneš, grdoba!« se je razjezila Toni. »Te ni nič sram?«
V šali je nabrala obrvi:
»Zdaj pa poslušajta: vidva bosta prijatelja!« Pogledala je drugega za drugim. »To se pravi, ti — in ti.«
Mahoma ji je zastala kri. Zaslišala je zavijanje in bevskanje psov. Vse bliže in bliže je prihajalo. Niti trenutka ni več izgubila: spustila se je v beg. Groza jo je obšla, zakaj le predobro je vedela, kaj čaka njo in njena varovančka, če jih psi dohite.
Lajanje se je bližalo s strahotno hitrostjo. Deklici se je napravila tema pred očmi in kri ji je razbijala v sencih, že je čutila vročo sapo podivjanih živali na vratu.
Spoteknila se je in padla na obraz.	(Dalje prihodnjič.)
svojim mladim, ki se je igral okoli nje.
Ko se je solnce ze dvignilo, je puma vstala, a mladič ji je sledil v koraku. Tiho in naglo je stopala skozi gozd; jeleni so se vznemirili, nemirno so vihali nozdrvi. Zdajci so uzrli levinjo; kakor bi trenil, so udarili v beg. Puma se je rjoveč zagnala za njimi; mladiča je pustila, kjer je bil.
Preganjanje je šlo čez globeli in vzpetine; košuta in njen mladic sta kakor iz uma bežala pred njo. Vse bolj in bolj se jima je puma približevala, toda v svojem pohlepu po krvi je pustila vso opreznost v nemar.
Zakrita z vejami se je zdajci odprla past pod njenimi nogami; v divjem otepanju, da bi se osvobodila, jo je železje še bolj zagrabilo za vrat. Trenutek nato je bila mrtva.
*
V Bergmanovi kolibi je Joe Lucas z nespretnimi in umazanimi rokami čistil in mazal z oljem drugo tako železno past. Na steni je viselo dovoljenje kalifornske države, da Bergman sme voditi tujce in da pazi na jelenjad.
Joe je zlovoljno stresel z glavo.
»Povem ti: ko se bo začela sezona, ne bo daleč naokoli niti enega jelena več. Nobenega, ti rečem, če ne bova kmalu polovila teh pumskih zverin.«
In srdito je pobrizgal z oljem zarjavele železne tečaje na pasti.
»Ne boj se, polovila jih bova,« je rekel Bergman in se tiho zasmejal.
»Da, če ne bi vsakega jelena na mestu zadavile,« je črnogledo modroval Joe.
Ni bil še dogovoril, ko jima je udarilo na uho srdito pasje lajanje. Bergman je stopil k oknu in zagledal pse, kako se vsi besni pode za košuto, bežečo ob dvorišču. Od strahu se je ustavila, potlej se je pa naglo obrnila in planila mimo pasje ograde. To je bila usodna napaka: pesjak je bil odprt in prihodnji mah so se psi pognali za njo.
Joe se je zarežal.
* Ameriški gorski lev.
vohali mladiča, jih je večja žival bolj vabila. To pot je bil lov kratek. Da se reši pred psi, se je košuta obupno pognala na visoko skalo. Toda v svojem strahu je bila skok slabo premerila in padla. Zdaj ji ni bilo več pomoči. Psi so jo dohiteli in na mestu raztrgali. *
Mladič je nekaj časa mirno ležal v varnem zavetju grmovja, potlej ga je pa premagala radovednost ali kaj: vstal je in se ozrl naokoli.
Ves dan je tako stal v grmovju, podzavestno nečesa čakaje in vsak trenutek pripravljen, da ob najmanjšem šumu zbeži.
šele ko se je spustila noč, se je zbegana živalca upala plaho na dan. V strahu je stopala naprej, vsak trenutek boječe prisluškovaje in oprezaje na tuljenje volkov, skovikanje sove in rjovenje gorskega leva. Vso noč je v strahu begala okoli.	tv	,
Ko se je zdanilo, je mladic skoraj mrtev odstopical čez skale proti potoku in se ustavil na bregu. Sklonil je svoj vitki mali vrat in začel piti.
Uboga živalca je bila tako izmučena, da ni niti slišala lahkih korakov lepe Toni, mlade črnooke deklice, ki je bila tu na počitnicah. Stala je na drugem bregu in jo gledala. Potlej se ji je zasme jala in jo nežno ogovorila:
Bengoli
(Gl. štev. 36)
»...v miru si pa preveč impulziven!«
To so bile njegove poslednje besede. še enkrat je krčevito trznil in izdihnil.
Za res impulzivnega McGregorja je bil ta dogodek odločilen. Skočil je pokonci, ne meneč se za krogle, ki so žvižgale okoli njega, in zapovedal napad. Sam je prevzel poveljstvo in s svojimi suličarji hitro razgnal Afride.
Boj je končan. Zmagoslavni suličarji se vračajo k svojemu polku, toda junaški poročnik McGregor sliši namestu pohvale grajo. Polkovnik Stone mu je zameril, ker ni izvršil njegove zapovedi, temveč je na lastno pest napadel sovraž-
Stone zamrmra med zobmi komaj slišno: »Da!« Hamilton pa povzame:
»čez dve leti poj deš v pokoj, Tom...«
»In zato si prosil, da pošljejo mojega sina?«
»Ime Stone naj živi v polku, ko tebe ne bo več tu!«
»Pri vojakih ni kraj za sentimentalnosti. če se ne bo pokoril, bo sfrčal!« In polkovnik Stone je mrko končal ta razgovor.
*
Nova častnika sta prišla še tisti dan. Podporočnik Forsythe, dotlej v elitnem polku »Modrih«, je prišel s celo kopico kovčegov, kakor da ne bi imel namena živeti med vojaki. Podporočnik Stone, mlad, ve-
Neprostovoljni zaklinjevalec kač
Prizor iz Paramountovega velefilma »Bengali«
Naša trdnost
(ii-W) Pariz, septembra.
Ali ste že opazili, vprašuje časnikarka Blanche Vogt, da se ženske čedalje manj pritožujejo nad živci?
Nič več se ne dogaja, da bi podlegale krčnim napadom, podobnim padavici. Nekoč je ženska, ki so ji živci odpovedali, razgrizla čipke na robcu, pometala vaze ob tla in strgala obleko.
Danes ženske nimajo več opravka z živci. Sicer niso brez njih kajpada, in vzrokov, da jim uidejo z uzde, se jim tudi danes ne manjka, najbrže še manj kakor njega dni — a vendar. Socialni razvoj jih je utrdil, tudi tiste, ki ne korakajo z razvojem.
Vsa sreča, da so se dali ženski živci tako lepo ukrotiti. Zakaj časi so se izpremenili. Za vprizoritev takegale živčnega napada mora biti ženska doma, pri roki mora imeti vsaj kuharico, če že ne sobarice, da ji postreže z dišavami in solmi (saj res: kam neki so izginile stekleničke s takimi dišavami, da jih ne vidimo nikjer več?) in po možnosti kavalirskega moža, da ji pomaga preboleti napad. Toda danes ženske nimajo več navade posedati doma in rod kavalirjev vse bolj in bolj izumira...
Sila razmer nas je utrdila, še celo solze smo se navadile požirati. Zunanji znaki bolesti starajo obraz. In gube, ki jih jeza zareže, mu tudi niso v prid.
nika. Tako je propadel njegov načrt, da izmami Muhamed-kana v past.	*
V taborišču suličarjev poroča major Hamilton polkovniku Stoneu:
»Danes prideta iz Delhija dva nova častnika!«
»Kdo sta novinca?« vpraša polkovnik.
»Eden je poročnik pri ,Modrih‘!«
»Odličen polk! A drugi?«
»Iz vojaške šole!«
»Torej še otrok in še moker za ušesi!« odmahne polkovnik Stone prezirljivo z roko. »Kako mu je ime?«
»Donald Stone!«
Polkovnik strmo pogleda majorja, le-ta pa pristopi bliže in reče tiho:
»Pozabite, da ste moj polkovnik!«
sel in nepokvarjen dečko, Je izpraševal poročnika McGregorja, ki ju je sprejel na postaji, kakšen je njegov oče polkovnik, in se veselil kakor otrok, da ga bo videl.
Toda med tem ko se je Forsythe hitro vživel v nove razmere in se negoval, kakor da bi živel kje v kulturnem okolju, ter se zabaval z jahanjem in drugimi športi, so čakali Stonea težki dnevi. Njegov oče ga ni hotel sprejeti ko j prvi dan, temveč šele nekaj dni pozneje, ko je prišel sprejemni dan. Sprejel ga ni samega, temveč skupaj z drugimi častniki, in ne kot svojega sina, temveč strogo uradno kot podrejenega častnika. Kar koj mu je povedal, da med njima ne more biti nikakega sorodniškega razmerja. (.Dalje prihodnjič)
Svečana otvoritev kina „Sioge“
Šivalni stroji 2e preko Mr JI CM JI M 75 let le kakovost!
Na ugodna meseftia odplačila!
IGN. VOK
LJUBLJANA, TAVČARJEVA UL. 7.
PODRUŽNICE:
Kranj, Novo mesto, Celje: Miklošičeva 2
Ljubljana, 15. sept. 1935
Snoči ob 20. je začel novi ljubljanski kino »Sloga« v prostorih nekdanjega kina »Dvora« s svečano premiero svoje redne predstave.
V »Družinskem tedniku« smo že omenili, da je prostore kina Dvor prevzelo železničarsko glasbeno društvo »Sloga«, ki je nekdanji »Dvor« lično preuredilo in opremilo z novo projekcijsko aparaturo, pa tudi s popolnoma novim zvočnim aparatom »Philips Philipsonor III«.
Z izbranim okusom izvršena notranja preureditev novega kina »Sloge« nas je prijetno presenetila. Barve zidov, zaves in prizorišča se harmonično skladajo in delajo prijeten vtis na obiskovalce. čutili smo, da je to nov kino, z novo atmosfero, kjer se bomo res počutili prijetno kakor doma.
Krstne predstave novega kina se je udeležila elita ljubljanskega občinstva. Tistega občinstva, ki je poprej, ko je bil kino »Dvor« se premierni in vodilni v Ljubljani, prav rado zahajalo vanj zaradi dobrih programov in udobnosti prostorov.
Pred začetkom predstave je zbrane goste pozdravil predsednik kinosekcije žel. gl. društva »Sloge« višji kontrolor g. F u r 1 a n. Prisrčno se je zahvalil vsem, ki so pripomogli »Slogi« do lastnega kina, zlasti pa tvrdki »Philips«. Omenil je vpliv dobrih in slabih filmov in obljubil, da se bo »Sloga« trudila, da bo dajala občinstvu le najboljše. Pred vsem pa hoče delovati kulturno. Zato bo novi ’ 'no posvečal posebno pozornost vzgojnemu, kulturnemu in nacionalnemu filmu.
Po nagovoru višjega kontrolorja g. Furlana se je predstava začela. Kino je predvajal zelo posrečeno Leharjevo opereto »Frasquito« z Jarmilo Novotno in Hansom Boll-mannom v glavnih vlogah. Vse pohvale je bil vreden tudi dopolnilni program. Zvočni tednik je prinesel zelo posrečene slike iz Slovenije s tehniško veleuspelim slovenskim govorom.
Projekcijska in zvočna aparatura sta nas prijetno presenetili z zelo lepimi in čistimi slikami tei odlično reprodukcijo govora, glasbe in petja. Vrlina zvočne aparature je pred vsem njena topla in mehka reprodukcija:
Občinstvo je bilo s programom in preureditvijo kina zelo zadovoljno. če bo »Sloga« tudi v bodoče prinašala tako izbrane programe, bo brez dvoma imela prav tako kakor pri prvi predstavi stalno zasedeno vso dvorano de zadnjega kotička. To pa »Slogi* od srca privoščimo, saj je dovol: žrtvovala v korist filmskega občinstva.	—n-
Kino Sloga
(Bivši kino »Ljubljanski Dvor*) Telefon 27-30
Od petka 20. t. m. do torka 24. t. m.
Poljska kri
Premiera po znameniti istoimenski oderski opereti skladatelja
OSKARJA N ED BALA
Glavne vloge:
HelenaZaremba . . .tol Ondra jm Ziremii«, njtnrte. Hans Maser 6rot Bolka narinski. . Svetislav Petrovič
1.1. d.
PreUtave ob tlel.Tfll.il* ob 16 .
19 15 in 2115 url. ob ucdel ah In prazuUih ob 15., 17 ,19 In 21. ur
Najelagantnejii kino z akustično dvorano, najpopotnejlo zvočno aparaturo, izbranimi filmi in nizkimi tonami jo danes v Ljubljani
Kino Sloga
UPBIl- L-A
30. nadaljjevanje
Pogledal je mlademu možu v oči.
»Vi ste sami zdravnik in veste, kaj take besede pomenijo. Prikril vam nisem ničesar. Dodati vam imain le še nasvet: potrpite in čakajte!«
Zdravnik je vstal.
»Govoril sem vam hkratu kot človek in poklicni tovariš, kakor mi je vest velevala. Izvolite pozabiti, da ste dobili informacije od mene.«
»Prisežem, gospod doktor... Iskrena hvala!...«
»Ne zahvaljujte se mi, storil sem samo, kar sem moral storiti kot človek, ki vidi pred seboj obupanca.«
In mirno, malone mrzlo je pokazal obiskovalcu vrata:
»Dovolite, gospod, da se poslovim.«
Toda Saši je bilo srce prepolno hvaležnosti do moža, ki se je pokazal toli človeškega proti njemu, da bi bil odšel na tak način. Vzlic zdravnikovi hladnosti ga je zgrabil za roko in mu jo vroče stisnil.
»Hvala vam za vaše sočutje, gospod doktor. Jutri odpotujem iz Prage; še dosti hujše bi mi bilo,
Dr. Lobel,
če bi moral v tujino s tako strašno negotovostjo. Ko že ne morem olajšati trpljenja njej, ki mi je najdražje na svetu, bom dosti laže prestal, ker bom vedel, da je v varstvu človeka, ki je imel tudi z menoj usmiljenje. Vam jo izročam v varstvo, gospod doktor, bodite dobri z njo; moja hvaležnost vam je zagotovljena.«
Umolknil je, beseda ni "hotela več iz stisnjenega grla. Čutil je, kak<> ga žge v očeh.
»Saj ne veste, kako hudo more biti zdravniku, ki ve, da je njegova najdražja v smrtni nevarnosti, pa se ne sme boriti, da jo reši...«
Zdelo se je, kakor da bi se bili zdravniku orosili naočniki, a njegov glas je ostal neizpremenjen.
»Ohranite hladno kri in preudarnost. Česarkoli bi se hoteli lotiti, vse bi bilo jalovo ta trenutek. Upam, da bo za zdaj moje znanje zadoščalo... Pozneje bo potrebovala vaše ljubezni... Naj vam U) upanje ohrani pogum.«
In kakor bi se srdil sam nase, da je toliko povedal, se je priklonil, obrnil knezu hrbet in hitro odšel v svoj kabinet.
Drugi dan je bila ena njegovih prvih poti k baronici Smolenski. Prosil jo je, naj bi od časa do časa povprašala pri usmiljenki, ki streže Suzani, in mu sporočila v London. Potem se je odpeljal na vlak.
Ko je lokomotiva potegnila, mu je bilo, kakor bi se bilo nekaj utrgalo v njem. Strašna tesnoba mu je stisnila srce, da bi bil najrajši skočil iz vlaka in se v diru, ne meneč se, kaj bodo rekli ljudje, zagnal čez peron ven na cesto in tekel, tekel do onemoglosti, ko že ne more k svoji ubogi Suzani. Toda na njegovo srečo so mu bile noge ko prikovane k tlom, da jih ni mogel niti geniti — in med tem je vlak že puhaje zavozil iz mesta.
Čudno naključje: prerokbe rdeče vedeževalke so se pri knezu in Suzani zares izpolnile v tragičnem smislu, kakor je napovedala: on je odhajal v tujino, nesrečen na smrt, ona pa, žena brez moža, je ležala mrtva pri živem telesu...
XII
Med tem ko je Saša začenjal novo življenje v tujini, sta se na Vaclavovem trgu naselila strah in obup.
Noč in dan je usmiljenka bedela pri Suzani, boječ se, da ji ne izdihne v njeni odsotnosti. Stari Kreuger se je zaprl v svojo sobo in ihtel in tulil v onemogli bolesti bogatina, ki z vsem svojim denarjem ne more zastaviti poti smrti, terjajoči svojo žrtev. Njegova žena mu je požrtvovalno stala ob strani, skušnje vliti upanja in utehe v
njegov obup. V nobeno družbo ni več zahajala; njena edina pot je bila k Suzani, kjer je s pritajenim dihom stregla po znakih, ali se bolnici vendar že obrača na boljše.
Skoraj štiri tedne je trajala ta strašna negotovost. Suzana se ni ves čas niti enkrat zavedela. Vročica, delirij in neprestani živčni napadi so njen organizem tako oslabili, da je bila bolj podobna mrliču kakor živemu človeku.
Potem je delirij ponehal in vročina je polagoma začela popuščati. .Čeprav je bi|a bolnica tako izčrpana, da se ni mogla niti premakniti, je zdaj vsaj njono enakomerno dihanje izdajalo, da se smrtonosna nezavest umika blagodejnemu spancu.
Takrat je zdravnik povedal nesrečnima roditeljema:
»Nekega jutra se bo prebudila, silno oslabljena sicer, a vendar pri popolni zavesti. Takrat bo šele napočila prava kriza! Potrebno je, da dobi spet stik z življenjem, toda gledati morate, da je spomini ne ubijejo. Če koga poznate, ki ii je drag, ne odlašajte in pokličite ga! Pomagajte ji, da se njen um opomore od prestanega trpljenja.«
Oče je razumel, kam meri zdravnik. Onemoglo je pobesil glavo.
»Za človeško življenje«
Vse te tedne je iskal in ugibal, da bi dognal vsaj najmanjšo sled za Jeanom. Zaman...
Že koj po odslovitvi obeh stražnikov, ki ju je bil takrat poklical na pomoč, mu je postalo žal, da ni Jeana zadržal. O, zakaj mu ni dovolil, da se z njim pogovori, kakor je mladi mož želel!... Mogoče bi zdaj vse vedel.
Nesreča je hotela, da je vrhu vsega še izgubil listič, ki mu ga je bil dal prijatelj s šoferjevim imenom in naslovom, ko je jemal Jeana v službo. Zaman je brskal po predalih svoje pisalne mize: nikjer ga ni bilo...
Morda se bo Werner spomnil mladega Rusa. Hlastno je velel pripraviti avto in se je odpeljal k njemu. Tam so mu pa povedali, da se je bankir pred nekaj dnevi odpeljal na Norveško in da se zdaj vozi z jahto po morju.
Poklical je edine štiri služabnike, ki so še ostali v hiši, in jih vprašal po mladem Rusu. Nihče mu ni vedel ničesar povedati. Ne Jan ue kuhar ne sobarica niso nikoli govorili s šoferjem in zato niso o njem vedeli tako rekoč nič
Mark Twain izvaja posledice
Za stoletnico ameriškega humorista Marka Twaina pripovedujejo tudi tole anekdoto:
Neki časnik je po pomoti objavil med dnevnimi novicami vest o smrti Marka Twaina. Humorist je nato poslal uredništvu tole pismo:
»že dvajset let sem vaš naročnik in vem, kako zanesljiva so vaša poročila, če ste napisali, da sem umrl, sem prav gotovo mrtev. Spričo tega bi bilo pač odveč, da bi obnavljal naročnino.« K. k.
Dva prinčevska odgovora
Angleški prestolonaslednik princ Waleškl je mož finega duha in ima kakor vsi Angleži smisel za zdrav humor. Zraven je pa zelo rahločuten za taktne prestopke.
Ko je pred kratkim potoval po Južni Afriki, se je ustavil za nekaj dni tudi v Pretoriji. Guverner je princu na čast priredil slavnosten sprejem. Visoki gost je bil zelo razigrane volje in je izrazil željo, da bi mu predstavili povabljene gospodične, ker bi rad zaplesal z njimi. Po končanem plesu mu je rekla guvernerjeva žena:
drugega, kakor da mu je Jean ime.
Tudi detektiv, ki ga je najel, mu ni mogel pomagati. Ni čudo — ko je pa že začel na napačni poti.
Če bi bila milijonar in policist vedela vsaj za pravi poklic kneza Nižinskega, ko mu že imena nista poznala, bi mu bila morda prišla na sled. Toda oba sta poizvedovala po šoferju — mladi Rus je bil pa tudi na policiji znan samo kot študent medicine.
Tako je moral stari Kreuger iz-prevideti, da je vse njegovo iskanje zaman in da nekdanjega šoferja svoje hčere ne bo našel. Ko mu je zdravnik tako nujno položil na srce, naj pokliče, če koga pozna, ki bi utegnil njegovo hčer razvedriti, je zato moral priznati svojo nemoč.
»Moja hči ni zaročena in kolikor vem, se ni z nikomer spuščala v ljubimkanje... Njena mati in jaz sva se zaman trudila, da bi to stvar razčistila.«
Zdravnik se s takim odgovorom seveda ni mogel zadovoljiti.
»Čudno,« je zmajal z glavo. »Dekleta njenih let vsaj časih rada malo poflirtajo...«
»Suzana ni nikoli flirtala, kolikor vem.«
Odgovor je bil tako določen, da se je zdravnik nehote vprašal, ali se mu ni o obisku Aleksandra Nižinskega samo sanjalo.
»Oprostite, če sem preveč vsi-ljiv,« je vseeno povzel. »Za zdravje vašega ljubljenega otroka gre, zato bi mogoče prav storili, če bi zatisnili eno oko... Vaše bogastvo je tolikšno, da vam ni treba odklanjati snubca odličnega rodu... tudi če nič nima...«
Ves čas ko je govoril, ni izpustil milijonarja iz oči. Kreugerja je vrglo pokonci.
»Ime, gospod doktor, ime!« je hripavo zavpil. »Če kaj veste, mi povejte brez odlaganja!«
Toda zdravnik je bil oprezen,
»Nekdo je prišel k meni, ko me ni bilo doma,« je odgovoril. »Hotel je vedeti, kaj se je zgodilo vaši hčeri.«
»Suzani?«
»Da... Mlad in čeden fant je bil... tujec, se mi zdi... in zelo velik, če sem prav razumel. Mogoče bi iz tega popisa lahko presodili...«
»K vašemu popisu, gospod doktor, naj dodam, da je plavolas in
»Visokost, ljudem se čudno zdi, da ste plesali z osebami, ki niso vašega stanu!«
Princ je kratko odgovoril:
»Kdo je tu mojega stanu?«
*
Njegov ded, kralj Edvard VII. je znal biti prav tako nedostopen vladar kakor ljudomil družabnik.
Waleški princ
Kadar je šel v klub kvartat, je rad dejal svojim le preveč klanjajočim se partnerjem:
da ima sive oči. Ohol in samozavesten mož, ki se pred ničimer ne ustavi.«
»Dobro odgojen’ fant, bi rekel... človek, ki se zaveda svoje moči...«
»Da. Ugenil sem, o kom govorite, toda ta človek je takega stanu, da ne sme niti v sanjah dvigniti oči k moji hčeri.«
»Ali niste v zmoti?... Mož je zelo... zelo velik!«
»Da, tako velik, da je pri nas malo takih velikanov.«
»Bo že pravi: zelo lep človek je.«
»Domišljav gizdalin! Rajši vidim Suzano mrtvo, kakor da bi se spečala z njim, kaj šele da bi postala njegova žena.«
Zdravnik je obnemel. Kreuger je govoril o zdravniškem poklicu tako prezirljivo, da je tisti mah postal ves leden. Tako je milijonar v svoji nepremišljeni ošabnosti vnovič pretrgal nit, ki bi ga utegnila pripeljati k toli zaželenemu cilju.
»Če vam je znan naslov moža, ki ste pravkar o njem govorili, bi vam bil neskončno hvaležen, ako bi mi ga povedali.«
Toda zdravniku se je mudilo, da pride čim prej iz hiše, kjer imajo za njegov stan samo zaničevanje.
»Ne vem,« je odgovoril ogiblji-vo. »Sluga ga je pozabil vprašati. Glejte, da se moji bolnici nič ne pripeti... Pred vsem ne sme nihče k njej.«
S temi besedami je odšel, hladen in zapet. S seboj je vzel zavest, da Kreugerjev ponos presega vse meje in kar izziva kazen neba... Zdaj se mu je razodelo, kaj je pravi vzrok Suzanine bolezni in obupa kneza Nižinskega.
Čeprav drugače zelo resen mož, brez pravega razumevanja za čuv-stvene reči, je čutil, kako ga začenja obhajati usmiljenje z mladima človekoma. Postalo mu je žal, da se ni z Rusom natančneje pogovoril. Tisti trenutek si ni ni-
..Družinskega tednika"
česar bolj želel, kakor da bi se mlada dobila — vzlic milijonarjevemu nasprotovanju, ali pa ravno zato.
Seveda je Kreuger vse povedal svoji ženi, kaj je govoril z zdravnikom. Bil je srdit sam nase in na ves svet.
»Takšna predrznost!« je škrtal z zobmi. »Da gre celo zdravnika izpraševat o Suzani! To je že višek nesramnosti!«
Zena mu ni marala izdati svojih pravih misli.
»Najbrže ni šel izpraševat zase — če je bil sploh on,« je menila. »Gotovo je ravnal po nalogu koga drugega.«
»Potem je pa treba dognati, kdo je ta drugi.«
»Mogoče nama bo naključje pomagalo,« je skomignila z rameni, kakor bi se bila vdala v usodo.
»Tu ni veličanstva! Tu so samo kvarte!«
Po končani igri je bil spet samo kralj.
Nekoč se je po končani partiji naslonil na zid in se razgovarjal s svojimi partnerji. Tedaj ga je lord S. po domače poprosil:
»Veličanstvo, vam je zvonec bliže ko meni. Ali bi izvolili pritisniti nanj?«
Edvard VII. ga je strmo pogledal in pozvonil. Prihitel je lakej in se globoko priklonil. Kratko mu je velel kralj:
»Ali je voz lorda S. že pripravljen?«
Lord je razumel. Priklonil se je in šel.	(6-t)
Svobodne volitve
Pred izvolitvijo Napoleona Bo-naparta za dosmrtnega prvega konzula francoske republike je izdal polkovnik Lannes leta 1802 tale proglas svojemu polku:
»Vojaki! Gre za to, da postavimo generala Bonaparta za dosmrtnega prvega konzula. Vsakdo lahko svobodno glasuje, na nikogar ne bom vplival. Opozorim samo na to, da bom dal vsakogar, kdor ne bo glasoval za Napoleona, vpričo vsega polka ustreliti, živela svoboda!
V Koblencu 1802.
Polkovnik Lannes.«
(K. k.)
V 24 URAH
barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd. Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in puh
tovarna JOS. REICH LJUBLJANA
Toda sama pri sebi je bila skoraj prepričana, da se je njen mož v razgovoru z zdravnikom spet zaletel.
V teh osemnajstih letih, kar je bila z njim poročena, je le predobro spoznala, kako nagle jeze je in kako nasilnega značaja. Kolikokrat je za prazen nič napravil prepir! Sploh je vse okoli sebe tiraniziral: njegova volja je bila vrhovna zapoved v hiši.
Toda vedela je tudi, da je v srcu vse prej ko slab. Zato se je že zdavnaj sklenila ravnati v vseh stvareh po njegovi glavi. Tako je med njima zmerom vladalo lepo soglasje; če sta pa kdaj vendarle | prišla navzkriž, sta se hitro spet i pobotala.
Po vsem tem je razumljivo, da \ se je Kreugerjeva žena hotela šei sama obrniti do zdravnika. Pri-I ložnost se ji je ponudila še tisti ' dan. Seveda je odkrito povedala, | da njen mož o tem nič ne ve.
»Gospod doktor ste govorili o\ nekem mladem možu... Po po-1 klicu je šofer, kaj ne?«
»Šofer? O, ne, gospa! Zdravnik) je kakor jaz, le mlad je še.«
»Kako ste rekli? Zdravnik?« je osupnila vsa zmedena. Na tak odgovor ni bila niti v sanjah pripravljena.
»Da, zdravnik, po narodnosti je pa Rus. Študiral je v Pragi,« jel pojasnil zdravnik.
»Rus, to drži, samo po poklicu) je vendar šofer!«
»Motite se, gospa. Knez Nižin-skij mu je ime.«
Pride v kratkem
•Kreugerjeva žena ni vedela, ali t bedi ali sanja.
»To mi je nerazumljivo... Ali za gotovo veste, da je prišel v svojem 1 lastnem imenu?«
»Njegova bolest je bila preveč iskrena, da bi mogel le dvomiti o tem.«
»Če se ni morda samo izdajal za zdravnika, da ga boste rajši sprejeli...«
»Obrnil sem se na medicinsko fakulteto. Tam »o mi povedali, da je neki knez Nižinskij res letos diplomiral... z odličnim uspehom celo.«
»In mislite, da je ta človek... ta knez govoril z vašim slugo ravno o moji hčeri?«
»Z vami bom iskren, gospa: govoril je z m e n o j in ne s slugo. Njegovo posetnioo imam še pri sebi — ali jo hočete videti?«
Vzel je denarnico iz žepa in poiskal Saševo vizitko. Kreugerjeva žena jo je preletela in mu jo nato vsa zamišljena vrnila.
»Verjemite mi, gospod doktor, ne vem, kaj naj si mislim. To ime danes prvič vidim in slišim.«
»Dovolite, gospa: ali vas popis, ki sem ga dal vašemu možu, nikogar ne spominja? Dejal sem, da je prav čeden mladenič zelo velike poslave. Ne verjamem, da bi bila v vsej Pragi dva človeka, ki bi se ponašala s tema dvema telesnima odlikama...«
»Vaš popis me na las natanko spominja nekega znanega šoferja...«
»Knez Nižinskij nima prav nič šoferskega, gospa. Vse na njem izdaja človeka iz odlične družbe.«
»Saj to je tisto! Tudi oni, ki sem vam ga omenila, nima nič šoferskega... Ne bi se čudila, če bi mi rekli, da je res knez. Privihral je kakor iz uma in hotel na vsak način govoriti s Suzano — to je bilo drugi dan po tistem strašnem dogodku.«
»Prav tisti dan je bil tudi oni Rus pri meni.«
»In moj mož ga je v svoji jezi meni nič tebi nič vrgel na cesto!«
»Bojim se, da res ni bilo prav...«
bo senzacija
Anekdote o znamenitih ljudeh
Parlament »Družinskega tednika**
Ali naj ženske isbe volilno pravico?
»Parlament Družinskega tednika« je začel zasedati. Vprašanje, ali naj ženske dobe volilno pravico ali ne, je med našimi bralci zbudilo veliko zanimanje, čeprav je bil rok za odgovore (dva dni) zelo kratek, se je vendarle odzvalo blizu sto naročnikov in bralcev iz mesta in z dežele in poslalo svoje odgovore.
. V našem parlamentu vlada velika živahnost. Vsakdo kdor s s Prijavi k besedi, lahko nastopi pred javnostjo in pove svoje mnenje. Seveda pa mora govoriti stvarno in brez osebnih napadov, drugače bi občinstvo kaj hitro zagnalo krik in vik v protest. Med prejetimi odgovori jih je bilo precej takih, ki smo jih morali zaradi ljubega reda in miru izločiti; to je bila naša pravica in dolžnost. Upamo, da nam prizadeti ne bodo zamerili; tak je pač parlamentaren, običaj. S tem da so stopili v naš parlament, so se vsi hočeš nočeš obvezali, da bodo spoštovali njegove pravice.
Prosimo vse naše prijatelje, tiste, ki so v tej številki natisnjeni, a nič manj tudi one, ki bodo danes zaman iskali svoj odgovor v listu, da vztrajno sodelujejo v našem parlamentu. Sicer jim ne moremo -dati ne poslanske imunitete ne dnevnic ne zagotovila, da se bo državna zakonodaja ravnala po njihovih predlogih; zadoščenje naj jim bo le to, da bo »Družinski tednik« z njihovo pomočjo pomagal razčistiti to in ono pereče sodobno vprašanje.
Kakor smo že v prejšnji številki napisali, bomo tri naše najboljše »parlamentarce« nagradili. Od 12. septembra do 14. novembra bomo objavili deset vprašanj. Komur bodo prvemu natisnjeni trije odgovori, bo dobil 200 Din, drugi za njim 100 Din, tretji pa 50 Din. Nihče, kdor ni že v tej številki natisnjen, naj zato ne vrže puške v koruzo; vsi, tudi tisti, ki prejšnji teden še niste sodelovali v našem parlamentu, imate še upanje.
Vprašanje tega tedna priobčujemo na tej strani v 2., 3. in 4. stolpcu.
Trikrat proti
Sem proti ženski volilni pravici in sicer:
1.) Ker je sedanje politično in gospodarsko stanje preveč kaotično in ni pričakovati, da bi se navadna ženska mogla orientirati v
njem.	.	.	,
2 ) Ker sedanja ženska se ni sproščena vseh vplivov preteklega časa, da bi se s pridom mogla udejstvovati pri izgradnji novega sveta v socialnem duhu, ter bi ta pravica (volilna) prišla v korist samo reakciji.
3.) Ker so za napredek sveta v sedanjem času potrebne močne pozitivne sile, teh pa sedanja ženska po mojem še nima.
M. S., mizar.
Od žensk je odvisen človeški rod
ženske so roditeljice življenja, od njih je odvisen človeški rod, one so nam moškim enakopravne, so v mnogih ozirih bolj razsodne, so vztrajnejše in zdrže več naporov, pa naj bi jim odrekali volilno pravico? Ne, v polni meri zaslužijo, da dobe volilno pravico.
G. P., učitelj.
učiti
I
V nebesih in na zemlji
Zenske naj ne dobe volilne pravice. V parlament itak ne morejo, ker tam mora biti vsaj nekaj časa mir in tihota. Ako bi bile izvoljene, bi morale imeti poseben lokal, kakor ga imajo po mojem mnenju tudi v nebesih, ker tam vladata večni mir in sveta tihota.
L. R., narednik vodnik v p.
Saj morajo dostikrat še za moža skrbeti
ženske naj dobe volilno pravico. Zakaj bi bile ženske manj vredne od moških? Dostikrat ženske moške v razumu celo prekašajo. Tudi ženske naj volijo svoje zastopnice v parlament, da bodo zastopale njihove koristi in se potegovale za pravice, ki jim pripadajo, ženske morajo prijeti za marsikatero težko delo, da si zaslužijo kruh in da na-
sitijo svoje otroke. V mnogih primerih morajo skrbeti tudi za svojega moža, ki je brez dela in ne more najti zaposlitve.
T. B., žel. v pok.
Zadosti je, če si možje belijo glave z volitvami
Po mojem preprostem mišljenju naj ne iščejo volilne pravice, če hočejo imeti družinski mir. Ali ni dovolj, če si možje belijo glave z volitvami? Ako bi pa še žena volila, bi si bila z možem vedno v laseh in nikdar edina.
M. P., žena davčnega sluge.
Ker so so dobro vzgojeni otroci glavni pogoj za močno državo...
ženskam je že po naravi določeno vzgajati otroke. Ker so pa dobro vzgojeni otroci glavni pogoj za dobro in močno državo, daje že samo to dovolj pravice, da tudi ženske odločajo v državnem življenju.	F. P. (ženska)
Ženska hoče imeti vso oblasl?
Dragi gospodje! ženskam ne zaupajte volilne pravice! In v tudi ženske naj si je nikar ne iščejo. Kajti ženska ima že in tudi hoče imeti vso oblast.
Zatorej ženska, ki ji je dano, da si more izvoliti svojega moža za
Dajmo materam mesto, ki jim gre!
Uvede naj se aktivna in pasivna volilna pravica za državljanke matere z najmanj tremi otroki. Dajmo materam mesto med nami, ki jim pripada, ker se moč države ceni edino in izključno po številu in zdravju prebivalstva. Sistem enega ali dveh otrok mora pasti, sicer smo obsojeni na pogin.
J. P. (moški).
Žena naj ima možnost javno izpovedati svoje mnenje
Živimo v času, ko stopa tudi žena čedalje bolj v javnost. Prav bi bilo, da dobi tudi volilno pravico in z njo možnost javno izpovedati svoje mnenje in (ker je današnja žena tudi pogumna) prodreti s svojim prepričanjem brez strahu za posledice in brez ozira na pritisk s strani, ki je od nje morda odvisna. Š. M., delavčeva žena.
Ker so žene preveč odvisne od svojih mož
Ne! Zakaj? Zato, ker smo preveč odvisne od svojih mož. One pa, ki niso žene ne matere, pa spet niso poklicane zastopati interese prvih. Kjer je enakopravnost v družini, v zakonu, je za ženo problem rešen, kjer je pa ni, si je pa tudi z
Torej ženam, vsaj materam volilno pravico! Naj pokažejo, da so tudi v tem oziru enakovredne, v mnogih primerih še več ko njihovi življenski tovariši-možje.
P. M., kleparski mojster.
Eili bi izvoljeni samo lepi možje...
Po mojem mnenju žene ne smejo imeti volilne pravice, ker njih mesto je v gospodinjstvu, če bi ženske volile, bi bili izvoljeni samo lepi pa čeprav neumni ljudje.
K. Z., trgovec.
Rajši jo še moškim vzemimo!
Jaz mislim, da bi bilo v sedanjih razmerah najboljše, če bi niti moški ne imeli volilne pravice, ko itak nimajo nobene prave besede.
D. P., strojepiska.
»Gorenjkino« stališče
Ni še dolgo, kar so fiziologi dognali, da je v človeški glavi pretežno razvita le leva stran možga-tiov. Zakaj? Zato, ker je večinoma zaposlena le desna roka.
Navada uporabljati le desnico, nam je ostala še iz pradobe, ko se je človek z desnico branil napadalca, a je zato imela levica važno funkcijo, da ščiti središče življenja — srce. Samo pomislimo na turnirje, ko je levica držala težek ščit, ki je vitezu varoval srce. Ko je pa človek zaživel varneje, v urejeni družbi, je levica izgubila važno funkcijo, vse živčne niti, ki vodijo v možanski centrum, so oslabele zaradi nedelavnosti — polovica možganov je zakrnila in ostale so le latentne sposobnosti.
Država je živo telo, oblast glava tega telesa, a zakoni njeni možga-
Naše današnje vprašanje na anketo »Parlament družinskega tednika« se glasi:
KATERA SO NAJVEČJA ZLA DANAŠNJE DOBE, IN ZAKAJ?
Rokopise pošljite najkesneje do nedelje 22. t. m.
Odgovori na to vprašanje morajo biti napisani lepo in čitljivo in po možnosti ne smejo presegati izpisane dopisnice. Premalo frankiranih dopisov ne sprejmemo. Rokopise pošljite na naslov: »Družinski tednik« (Anketa), Ljubljana, T\rševa cesta 29/L, poštni predal 345.
Na prošnjo mnogih naših bralcev, da bi jim dali več časa za odgovor, prinašamo danes tudi že tretje vprašanje. Glasi se:
KAJ MISLITE O SODOBNI ŠOLI?
Odgovori na to vprašanje morajo biti v naših rokah najkesneje do 29. t m.
Uredništvo.
vladarja v hiši, naj mu bo zvesta družica in skrbna mati svojim otrokom.
S tem bo dala največje zadoščenje svojemu domu, kakor tudi naši dragi domovini Jugoslaviji! Drage čitateljice! To naj nam bo naše geslo.	F.	V. (ženska).
...da bodo naši nosovi ostali celi
Marsikatera ženska bi znala pri volitvah pametneje in pošteneje odločati kakor moški. Toda na žalost smo ženske preveč razburljive. Večina žensk bi najbrže odnesla z volišča višnjeve bunke in krvave nosove. Zato je po mojem mnenju najbolje, da volijo moški, da bodo naši nosovi ostali celi.
P. M., diplomirana teh.
Žene delajo v tovarnah in skrbe za prehrano družine
ženske naj dobe volilno pravico in sicer zato, ker se morajo z moškimi vred krvavo boriti za obstanek, delati po tovarnah in enako skrbeti za prehrano družine kakor možje.	I.	K. (ženska).
Zena podpira tri vogale...
Morda bi kazalo, da jo dobe. In zakaj? No, zato, ker je baje samo ženskam dano, da podpirajo — tri vogale pri hiši.
J. S., uradnica.
Ker ne bi vedele kaj voliti
ženske naj ne dobe volilne pravice, ker jih je premalo med poročenimi kakor tudi neporočenimi, ki bi iz lastne volje vedele kaj voliti.	H. A. (moški).
Za god in praznik mati dobro ve,
otroci se Dr. OETKER-jevih kolačev veselel
volilno pravico ne bo priborila, že enkrat sem napisala »trpljenje je naš delež« in ni je, ki bi v parlamentu preosnovala zakon narave.	M.	P.,	žena in mati.
Ne; ker se s politiko oddaljuje od doma in družine.
G. S., podnarednik.
Ne. Na ženah temelji red, na možeh pa varnost doma.
T. F., (moški).
Gorje možem po volitvah!
ženska naj ne dobi volilne pravice! Zakaj? Gorje možu pred volitvami in po njih, pa če zmagajo ali izgube! T. B. ml. (moški).
Pogojno da in ne
1. Ako bodo ženske zastopane v javnih poklicih in službah vsaj 40% proti moškim, d a.
2. Ako pripadajo ženske po večini domu in kuhinji, ne.
3. Ako bodo ženske služile vojaški rok v enakem razmerju ko moški, da. I. ž., trg. sotrudnik.
Za kozarček vina — prepričanje
Dolžnosti, ki jih imamo žene v življenju, je nešteto in zahtevamo jih vsak dan več. Glavna je pa, da pripravi in vzredi državi, oziroma domovini vredne sinove, ki ji bodo enkrat v ponos in v potrebi žrtvovali tudi svojo kri oziroma samega sebe zanjo.
če je torej to dolžnost žene, naj bo tudi njena dolžnost, ne samo politična pravica, da tudi v javnem življenju odloča o usodi svojih otrok. Saj se premnogokrat zgodi, da mož za kozarček vina ali iz strahu pred svojim višjim odda svoj glas tudi proti svojemu prepričanju.
ni. Državljani bi bili torej aktivna desnica, državljanke neizrabljena pasivna levica. Zato pa so tudi na žalost možgani države le enostransko razviti, tako, kakor to pač najbolj godi desnici.
Ali je levica manj vredna? Nikakor! Bliže srca je, tesneje je vezana s središčem življenja, treba ji je le dela, ki bo dopolnilo desnici.
Mož je borbenejši, bolj nagnjen k zunanjim efektom, žena je bolj usmerjena na znotraj. Kar mož z okorno roko gradi, to naj žena olepša in ublaži robate konture.
Res je, da je še državna levica neokretna, kadar se je treba javno udejstviti. Ali je pa zato tudi nesposobna? Vse možnosti leže latentno v njej, dajte ji prilike in časa, da jih razvije, potem šele govorite vi modrijani, ki mislite, da ste vzeli blagor države v zakup!
Naj bo mar inteligentna žena manj vredna ko najbolj neuk, zaostal moški, ki ima odločujoč glas pri graditvi državne zgradbe? žena ima pač le iste dolžnosti, zakaj ne istih pravic? — Kako naj pa vzgaja nežna drevesca, svoje otroke v državljane klenih značajev, če pa čuti, da je sama mani vredna, nima ne vpogleda v državni ustroj in ne sme doprinesti en sam kamen k skupni zgradbi?
Nešteto je polj, ki so le deloma ali pa sploh neizorana. Zaradi predpisane kratkosti odgovora naštejem le par: socialna zaščita, zaščita mater, zaščita deklet proti ogabnim zlorabam, otroška kriminalistika, prosveta, vzgoja — nepregledno polje čaka ženskih rok, ki naj bi dopolnile moževo delo.
Roka umije roko, pri težkem delu se morata zaposliti desnica in levica. Ves svet je zabredel v krizo, države so na robu propada, vojna grozi povsod in vi še odklanjate pomoč levice, ki se vam ponuja, da dopolni rast državnih možganov!	Gorenjka.
Ženske so borilke proti vojni
Zenske naj dobe volilno pravico, zato ker imajo večji razgled v gospodarsko-socialnem oziru in ker bi se le z dobrim gospodarstvom napredovalo. Borilke proti vojni so ženske!	G.	A., strugar.
žena naj ne bo soudeleženka politične gonje!
Na Vaše vprašanje odgovarjam: Ne! Žena naj bo mati in gospodinja, ne pa soudeleženka politične gonje. Ni treba, da bi tudi žena, ta duševna voditeljica družine, morala tolikokrat zatajiti svoje prepričanje, kakor so ga — žalibog — morali možje.
Kar se pa kmečke žene tiče, ima sama itak samo eno pravo skrb: dom z otroki in njih blagor.
V. P., brivski pomočnik.
Dokler ženske nimajo pravice biti izvoljene...
Dokler ženske nimajo pravice biti izvoljene, jim je tudi volilna pravica nepotrebna. To je moje mnenje na vaše prvo vprašanje.
R. V., umetni slikar.
Nastale bi zmešnjave...
Ne!
Zakaj ?
1.) Ker je ženska redkokdaj objektivna.
2.) Ker so volitve sploh brez pomena, kar se je v zadnjem času v mnogih državah pokazalo; kakšne zmešnjave bi nastale, če bi imele še ženske volilno pravico!
M. H. H., uradnica
žena je že od narave premehka in sprejemljiva za tuje vplive
Moje mnenje jč tole:
Ne! Naloga žene so materinstvo, vzgoja in gospodinjstvo. Ako se temu temeljito posveti, ji to vzame ves čas, dočim se na primer mož s službo lahko udejstvuje v politiki, kajti s tem da razmaha svoji notranjosti; že zato ker je politika tako resna stvar, naj se kot najvišji družinski avtoriteti to prepusti, žena je že od narave premehka, premalo energična in preveč sprejemljiva za tuje vplive, zato se da voditi od svojih predpostavljenih in svojih dragih, torej ne bi volila iz svojega lastnega nagiba, po lastnem prepričanju in bi to ne bil glas naroda. Dočim je mož trden, kremenit, energičen, osobito v politiki, in ne spremeni svojega mnenja, četudi mora doprinesti ne vem kakšne žrtve. Ako svojega mnenja ne sme izjaviti, se rajši premaga in molči, a v srcu se ne izpremeni. če bi se dala ženi volilna pravica, bi tudi izgubila svojo ženskost, zatorej naj se pusti možu, ki je za to poklican.
L. E. (ženska).
Žena je že od narave premehka in sprejemljiva za tuje vpilve
Od nekduj sem mišljenja, da gre tudi ženam volilna pravica. Ali ni morda ženska enakopravna moškemu? Zakaj ne bi tudi žerta odločevala v našem gospodarskem in političnem življenju, zakaj ne bi tudi ona soodločevala o usodi svojih sinov? Mogoče bi ravno žene preprečile marsikatero napako, posebno kar se tiče socialnega in vzgojnega področja. Dajte torej tudi ženam volilno pravico, ker so tega vredne in ker so ravno one za nas največ trpele.
A. F., uradnik.
V političnih prerekanjih se še moški ne znajo brzdati...
Na vaše stavljeno vprašanje sem mnenja:
ženska naj ne dobi volilne pravice. Prvič zato, ker je ženska večinoma slabejše bitje od moškega z manj energije in volje, in moški je njen zaščitnik. Drugič pa zato, ker se v političnih prerekanjih še moški ne znajo br-idati, !:aj bi šele ženske počele, ko so še bolj razburljive in se ne znajo obvladati; še v lase bi si skočile. To je moje mnenje, čeprav sem sama — ženska.	L.	F.
...ker nimajo pri nas toliko vpogleda v politiko kakor v Ameriki
Ker tudi jaz redno čitam in kupujem »Družinski tednik«, si dovoljujem odgovoriti na vprašanje v današnji številki.
Nikoli ne bi bilo dobro, da bi imele ženske volilno pravico, kor nimajo toliko razumevanja in vpogleda v politiko pri nas kakor v Ameriki ali v Rusiji. Poleg tei;a so večinoma aelo nestanovitne, kar bi mnogokrat škodovalo, ne pa koristilo. Kar Je mlajše ženske generacije, bi se morale pa pokoravati volji in ukazom starejših. Tako je
najbolje, da ostane ta pravica le moškim.
G. J., sopr. usnj. pom.
...ker bi potem nastala pravcata revolucija
S tem, da bi se dala ženskam volilna pravica, se jaz ne strinjam, ker bi potem nastala pravcata revolucija.
Njih briga naj bo kuhinja in dom.	I.	K., trgovka.
Ko se jim nalagajo čedalje večje dolžnosti, naj imajo tudi možnost braniti svoje pravice!
Odgovor na vprašanje:
ženske naj dobe volilno pravico! Ker se današnjim ženskam nalagajo čedalje večje dolžnosti, naj se jim da tudi možnost, da branijo svoje pravice.
A. G., tov. delavka.
Ženske so socialno bolj pravične
ženske naj dobijo volilno pravico zato, ker so zmožne voditi tudi državno gospodarstvo in so socialno bolj pravične. Borilke proti vojni in zaščitnice revnejših slojev! Dobra gospodinja, dobra voditeljica gospodarstva!
K. E., lesni delavec.
Da jih bodo moški manj zaničevali
Ženske naj dobe volilno pravico po mojem mnenju iz dveh razlogov. Prvič zato, ker jo imajo tudi že v drugih državah. Drugič pa zato, da bodo v tem oziru enakopravne z moškimi in da si s tem tudi one pribore svoje pravice, tako, da jih bodo moški manj zaničevali.	Z.	A., kmetica.
Ženske so bolj srčne in bojevitejše od moških
Zenske naj le dobe volilno pravico, ker bi potem imeli varnostni organi, novinarji in tiskarne obilo posla pri volitvah. Ženske so bolj srčne in bojevite kot moški!
V. O. (moški).
Država bi veliko napredovala
Na vprašanje, ali naj ženske dobe volilno pravico ali ne in zakaj, odgovarjam:
Po mojem mnenju naj bi ženska dobila volilno pravico, ker bi s tem država veliko napredovala.
O.	I., del. drž. žel.
Tudi brez volilne pravice je žena lahko enakovredna možu!
Ali naj ženske dobe volilno pravico ali ne in zakaj?
Ne! ženski poklic je gospodinja in mati — ne politika. Enakovredna je možu lahko vseeno, če je njena življenska naloga drugačna.	F.	C-, učiteljica.
Da, ker je mati človeštva.
M. C., pekovski pomočnik.
Pismo iz mojega kraja
Razdelitev nagrad za najbolj&e prispevke
šest mesecev je že tega, kar smo razpisali v »Družinskem tedniku« nagrade za najboljše prispevke v naši rubriki »Pismo iz mojega kraja«, šele danes prihajamo do tega, da ta natečaj sklenemo s podelitvijo nagrad. Ni naša krivda, da se je stvar tako dolgo zavlekla; tiskarska stavka, ki nas je vrgla v docela nepričakovane razmere, je tudi naš natečaj začasno potisnila v stran.
Ni bila lahko naloga, ki jo je imelo uredništvo opraviti z zaključkom natečaja, že samo branje objavljenih prispevkov je terjalo lep čas, potem je pa prišlo še najvažnejše — pravična prisoja nagrad. Težava je bila tem večja, ker so bili vsi objavljeni prispevki res dobri:	kako
naj potem izbiramo?
Pravičnost je kočljiva reč. To kar se enemu zdi prav dobro, je drugemu manj všeč, in narobe. Da ne bomo nikomur delali krivice, smo odlikovali tista pisma, ki so najbolj ustrezala naslovu natečaja, to je taka, ki so naslikala kar moči značilno podobo piščevega kraja, podano s čim preprostejšimi sredstvi. Mislimo, da smo prav storili.
Razpisali smo bili tri nagrade, pokazalo se je pa, da je to premalo za toliko res dobrih prispev-
kov. Zato smo navrgli še tri tolažilne nagrade.
Prvo nagrado v znesku Din 200'— dobi ga. Minka špende z Ježice pri Ljubljani;
Drugo nagrado
v znesku Din 100'— dobi gdč. Vera Stermecki, študentka iz Radmirja;
Tretjo nagrado
v znesku Din 50— dobi ga. Marija Jesih, kmetica iz Moškanj-cev.
Tri tolažilne nagrade
po Din 30'— dobe pa ga. Jerci Jurman iz Kamnika, ga. Matilda Zakrajšek iz Ljubljane in ga. Elči Leskovar iz Trbovelj.
Vsem nagrajencem iskreno čestitamo k uspehu. Denar jim bomo poslali prihodnje dni po pošti. Zelo bi nas pa razveselili, ako bi hoteli priti osebno ponj, če se oglase po opravkih v Ljubljani; tako bi se imeli priliko osebno seznaniti in ustvaril bi se toplejši in neposrednejši stik med uredništvom lista in njegovimi bralci.
Pri tej priliki se moramo za hvaliti premnogim nenagrajen-cem, ki so sodelovali pri našem natečaju in so nas že večkrat,
Tudi Vi	j storite kakor sto in sto drugih, nabavite blago za obleke, plašče in manufakturo sploh za jesen in zimo po znižanih cenah pri tvrdki NOVAK-UUBUANA Kongresni trg 15 (pri nunski cerkvi) Dobro blago! Ogromna izbera!
	P" :
Športni noži
prvovrstna kakovost
Din 35'-, 45*-, 55‘-
Razpošilja po povzetju ali prot! vplačilu vnaprej
Oštrica
Modema brusilnlca in
nožarska delavnica Zagreb, llfcs 38
Din 1000'- plažam
ako Vam »Radio Balzam< ne odstrani kurjih očes, bradavic, trde kože, bul itd. Blagovolite nemudoma poslati Vaše tako uspešno mazilo proti kurjim očesom Na8 stari sosed si je odpravil 10 zastarelih. — Z odličnim spoštovanjem Šolske sestre, Gospodinjska šola, Mladika, Ptuj. Zahtevajte povsod v Vašem interesu samo »Radio Balzame. Dobi se ali po pošti pošlje: 1 lonček za Din 10'— (predplačilo). Na povzetje Din 18*—, dva Din 28'—, tri Din 38’—.
RUDOLF C0TII. UUBUANA VII
Janševa 27 (prej Kamniška 10 a)
p rihrankov
Vam omogočamo kljub težkim časom.
Ničesar drugega Vam ni treba napraviti, ko da od svoje plače, oziroma dohodkov odločite, četudi najmanjši, a zato stalni znesek za svojo bodočnost. Vse drugo Vam izvedemo sami, ako se zglasite pri nas.
Samo načrtno varčevanje Vam pri sedanjih pičlih dohodkih zagotovi, da dosežete načrt, cilj, za katerega je potreben denar (za izlet, tečaj, šolanje, zidavo, gospodarsko osamosvojitev, preskrbo za starost, bolezen ter doto itd.). To je novi način štednje, a katerim hočemo tudi nepremožnim pomagati do blagostanja.
Ravno zato se Vam obrestuje ta denar po izredno ugodni obrestni meri ter samo ob sebi umevno tudi redno izplačuje.
Na ta način spravite svoj prihranek varno, plodonosno, vsak čas razpoložljivo. Blagovolite se le obrniti pismeno ali osebno na
Hranilnico Dravske banovine
Ljubljana Celje Maribor
čeprav nenagrajeni, razveselili z lepimi prispevki. Naslednji gg. dopisniki se nam zde vredni posebne pohvalne omembe:
J. B. iz Mojstrane, H. J. iz N. M., Brezposelni z Mutečevega vrha, K. M. iz črete, Janka iz Bohinjske Bistrice, Z. M. iz Poljčan, Rita z Dolenjskega, Magda iz Kostanjevice, Kmet Rarej iz Koprivne, Leskov Leo iz Oplotnice, J. I. iz Lokavca, Frančiška iz Savinjske doline, Gorenjka II. iz Podkorena, Almira iz Kozarij, J. K. iz Tržiča, Anton iz Bovškega pri Trbovljah, S. iz Sv. Jedrti, R...y iz Celja, Prekmurka, Blatni rojak iz Blatnega dola, Mornar, Ivan, M. Ž. izpod Konjiške gore, Tone iz Senjskega rudnika, Maruška iz Kamnika, Ru.-ja! G. R. iz X., P. M. iz Osijeka, Trboveljčan iz Pas-de-Calaisa, Zk. iz ži-brš, Oblak Štefan, G. iz Žerjava, Anka, M. V. s Sv. Jošta, Krivin iz Šenkovega turna, Koren, Anica iz Save, Mladenka, Čic Valkim,
I.	Z. iz Loža in Gorenjka, ki je bila s svojim lepim in prijetnim pripovedovalnim slogom zmerom drag in mil gost v našem listu... čeprav se nam še zmerom skriva za psevdonimom.
UREDNIŠTVO.
Za mal’ J’narja doti’ muzLe!
Plošče - gramofone izposojamo, zamenjavamo, prodajamo in kupujemo
„ELiEKTROTON“
d. z o. z. pasaža nebotičnika
Vabimo Vas k nakupu v najcenejil oblaCilnici
žL Pgesfeeg
Sv. Pelra cesta 1%
MALI OGLASI
Mali oglasi v »Družinskem tedniku« stanejo po Din 1"— beseda. Posebej se računa davek, in sicer za vsak mali oglas Din 1’50. Kdor želi odgovor ali dostavitev po pošti, naj priloži 3 Din v znamkah. Denar za male oglase je treba poslati vnaprej, lahko tudi v znamkah.
BARVANJE LAS ni več potrebno prt strokovnjakih, ker Bi jih z Oro-barvo za lase, ki jo dobite v Srni, rjavi, temnorjavi, svetlorjavi in plavi barvi, lahko vsakdo sam barva in je postopek zelo enostaven in stalnost barve zajamčena. 1 garnitura z navodilom stane Din 30'—. Po pošti razpošilja parfumerija Nobilior, Zagreb, [lica 34.
ŽENSKO KOLO, dobro ohranjeno kupim. Ponudbe na »Družinski tednik« pod šifro »Zensko kolo«.
MAKULATURNI PAPIR na prodaj. Vpraša se v upravi »Družinskega tednika«.
IZPADANJE LAS IN PRHLJAJ prepreči samo znano sredstvo Voda iz kopriv. Lasje postanejo spet bujni, vrne se jim lesk in postanejo popolnoma zdravi, če jo redno dvakrat na teden uporabljate. 1 steklenica z navodilom stane Din 30'—. Po pošti razpošilja parfumerija Nobilior, Zagreb, Iliča 34.
LEPE DEKLIŠKE PRSI dobi lahko vsaka žena tudi v najtežjih slučajih že v kratkem času, če se masira s čudežnim eliksirjem Eau-de-Lahore. — 1 steklenica z natančnim navodilom stane Din 40'—. Po pošti razpošilja parfumerija Nobilior, Zagreb, Iliča 34.
POVERJENIKE SPREJMEMO v /seh krajih Dravske banovine, pa tudi drugod, kjer je večja slovenska kolonija. Ponudbe na upravo »Družinskega tednika« pod šifro »Lep postranski zaslužek«.
NEPOTREBNIH DLAČIC na obrazu, roKah, nogah, prsih itd. se z lahkoto, hitro in zanesljivo odkrižate z uporabo Erbol-praška. — To sredstvo takoj odstrani dlačice s koreninami vred in stane z navodilom Din 15'—.	—
Po pošti razpošilja parfumerija Nobilior, Zagreb, Iliča 34.
OTROŠKI VOZIČKI, posteljice, mizice, ograde, triciklje itd. solidno izdelano in poceni pri
S.	Rebolj & drug,
Ljubljana, Gosposvetska 13, Kolizej.
POSREDUJEM DENAR na hranilne knjižice vseh denarnih zavodov Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12, telefon 38-10. Pismeni odgovor 3 Din v znamkah.
$iwzad{a fr xtpacai za Jbcilfc
"FAZAN"
Ne strga kože, samo brado brije I
Brije brez bolečin, izbrije do kožel
P OSEBNOSTI:
1. PREVZBOČEN GORNJI DEL
prepreči sleherno, celo naj-nedolžnejšo ranitev. Torej stoodstotna varnosti
2. POŠEVNI GREBEN
da rezilu pravilno lego.
3. POŠEVNO VSTAVLJENO
REZILO
med gornjim delom in poševnim grebenom reže varneje ko brivčeva britev.
4. ŽLEBIČI ZA PENO
olajšajo drsenje po koži, aparat se prilepi k licu.
5. ZARADI PRAVILNE RAZ-
DELITVE TEŽE je aparat v vsaki legi, tudi pri še tako hudem pritisku priročen in drsi mehko po koži.
6. VES JE IZ BAKELITA, zato ne more britvica nikoli zarjaveti, čeprav bi jo kdaj pozabili neosnaženo v aparatu.
Ta aparat prekaša vse dosedanje, lep je, nezlomljiv in priročen. Izdelan je na tri načine:
I.	Ves iz bakelita,.temne mahagonijeve barve, v naprej plačan stane Din 35'—, po povzetju za poštne troske več.
II.	Ves iz bakelita v lepi ba-kelitasti škatlici, v naprej plačan stane Din 50’—, po povzetju za poštne trošite več.
III. Pollopas, slonokoščene barve, luksusna izdelava s prav tako škatlico stane v naprej plačan Din 75'—, po povzetju za poštne troške več.
Naročila sprejema:
»OSTRICA«, trgovina nožev, jeklenega in galanterijskega blaga, ZAGREB, ILIČA Br. 38. Plačila v naprej: Po položnici na ček. račun zagrebške Poštne hranilnice št. 35.399 na ime: Vjekoslav Flosberger, Zagreb. Predprodajalci poseben popust!
VAZNO ZA GOSPODINJE IN DEKLETA!
Ravnokar je izšla od S. M. Felicite Kalinšek, v osmem pomnoženem natisu najpopolnejša knjiga
»SLOVENSKA KUHARICA«
z novimi večbarvnimi tabelami in v elegantni vezavi, ki jo dobite za ceno Din 160—
v knjigarni ANT. TURK nasl., LJUBLJANA, Tyrševa (Dunajska) cesta 5.
PRVOVRSTNI PREMOG poceni in hitro dostavlja na dom priznana trgovina s kurivom Vrhunc Ivanka, Ljubljana, Bohoričeva cesta 25.
PRIDNO SLUŽKINJO, pošteno, hitro in prijazno, vajeno samostojnega gospodinjstva in kuhe, ljubiteljico otrok, veselega in vedrega značaja, iščem za samostojno vodstvo malega gospodinjstva in nego osemmesečnega veselega fantka. Ponudbe pod značko »Za družino« na upravo »Druž. tednika«.
Izdaja za konzorcij »Družinskega tednika« K. Bratuš«, novinar. Odgovarja Hugo Kern, novinar. Tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mihalek, vsi v Ljubljani.