Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70 %
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83177 PODUREDNIŠTVO 34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	Lir 19.000
Letna inozemstvo	Lir.	30.000
Letna inozemstvo, USA dol.	28
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
Leto XXXIV. - Štev. 7 (1691)	Gorica	-	četrtek,	18.	februarja	1982	-	Trst	Posamezna	številka	Lir	400
Po dveh letih spet na afriških tleh
Na pragu postnega časa
V	sredo 24. februarja bo pepelnica. Pri maši se blagoslovi pepel iz oljčnih ali drugih vej, ki so bile blagoslovljene na lansko cvetno nedeljo. Pri maši se tudi izvrši pepeljenje: mašnik posuje na glavo malo tega pepela vsem navzočim, ki pristopijo k njemu, in slehernemu reče: Pomni, človek, da si prah in da se v prah povrneš ali pa besede: Spreobrni se in veruj evangeliju!
PRIPRAVA NA GOSPODOVO
TRPLJENJE IN VSTAJENJE
S pepelnico se začenja postni čas, to je štiridesetdnevni čas priprave na velikonočni praznik, ki bo letos 11. aprila. To je čas pokore in spreobrnitve. Smisel tega časa ali te priprave je Izražen v mašni prošnji nad darovi: »Prosimo te, Gospod Bog, naj nas pokora in dobra dela odvračajo od sebičnega uživanja. Očisti nas grehov, da bomo doživeto obhajali spomin trpljenja tvojega Sina.«
Na pepelnico je dan strogega posta in zdržka od mesnih jedi, kakor na veliki petek. Za vsak petek v postnem času pa velja cerkvena zapoved zdržka od mesnih jedi.
Začetek postnega časa ne sme pomeniti začetek čemernosti. Z isto pravico bi se skozi postni čas moral razlegati veseli adventni glas: Naznanjam vam veliko veselje.
Blagor mu, kdor na pepelnični dan, ob začetku svojega posta, doživi notranji pretres, notranje spreobrnjenje. Prav to želi Cerkev, ki vabi k pokori in resnični prenovi.
V	ČEM NAJ SE POKORIMO
Prva in najvažnejša pokora je, kakor uči Cerkev, da človek spremeni svoje mišljenje, se namreč odvrne od greha in začne živeti po božji volji. Kesanje nad storjenimi grehi je prva in najvažnejša pokora. Brez kesanja ni odpuščanja; seveda mora biti s kesanjem združen trdni sklep, da se bo človek poboljšal. Skesanost in skrušenost srca mora človeka spremljati vse življenje. Tako spokorno mišljenje mora seveda spremljati iskrena ponižnost, ki pa mora biti združena s trdnim zaupanjem v neskončno božje usmiljenje.
Notranja pokora se kaže v spokornih delih. Telesna pokora ima ta namen, da človeka, ki je zaradi poželjivosti zvezan kakor z verigami, osvobodi, mu vrne duhovno moč in tudi pravo človekovo dostojanstvo.
Človek najlaže opravlja pokoro s tem, da dobro in vztrajno opravlja svoje stanovske dolžnosti, potrpežljivo prenaša težave, ki spremljajo vsakdanje delo, in se ne vdaja malodušnosti, kaj bo prinesla bodočnost.
Tisti, ki jih je obiskala bolezen ali so prišli v revščino ali stisko, tisti, ki so zaradi visokih let onemogli ali so zapostavljeni ali prezirani, najlepše delajo pokoro na ta način, da svoje nevšečnosti po Kristusovem zgledu potrpežljivo prenašajo in se v duhu združujejo s trpečim Kristusom.
e. 1.
Sindikalisti
Pretekli teden je papež Janez Pavel II. sprejel v Vatikanu skupino kakih 30 sindikalistov. Poleg italijanskih so bili še nemški, belgijski, francoski in poljski. Slednji so bili od tistih, ki se po 13. decembru lani niso vrnili domov.
Navzoči zastopniki delavcev so sv. očetu povedali, da so se udeležili prvega kongresa »Solidarnosti« v Gdansku. Na to Je sv. oče odgovoril, da je sprejel v zasebni avdienci voditelja tega sindikata Lecha Walesa. »Izrazil sem svojo radost, da so bila 10. novembra 1980 potrjena Pravila tega sindikata in s tem potrjena njegova zakonitost in svojska dejavnost.« Sv. oče je še dodal, da problemi »Solidarnosti« ne predstavljajo zgolj zadeve Poljakov, temveč so po svojem izvoru in učinkih zadeva vsega sveta dela. Od o-krožnice »Rerum novarum« v letu 1891
Ko se je v večernih urah v petek 12. februarja sv. oče sestal s (predsednikom nigerijske države Šagarijem in njegovo vlado, je svoj govor takole začel:
»Ob svojem drugem obisku Afrike želim poudariti verski značaj tega potovanja, ki se začenja zelo posrečeno prav v Nigeriji. Prišel sem potrdit škofe, ki so me povabili, v njihovem pastoralnem poslanstvu. Prišel sem, da delim s svojo katoliško čredo trenutek molitve 'in bogočastja. Prišel, da izpovem skupaj z drugimi kristjani našo skupno vero v božjo dobroto in usmiljenje vsemogočnega Boga. Moja poslanica je poslanica ljubezni, bratstva in vere, vere v Boga, pa tudi vere v človeka, zaupanja v vsakega moža, ženo, otroka.«
V okviru tega nakazanega programa se je nato v petih dneh razvijal papežev obisk v tej po številu prebivalstva največji afriški državi, ki šteje že 80 milijonov ljudi.
V	GLAVNEM MESTU
Lagos, prestolnica Nigerije, je velikan s
4	milijoni prebivalcev. S tem prebivalstvom, ki v veliki večini ni katoliško, se je želel sv. oče srečati pri sv. maši na prostranem National Stadionu takoj ob svojem prihodu.
V pridigi se ozre v preteklost, ko se je pred sto leti začelo načrtno misijonsko delo. Omenja veliko delo, ki ga opravljajo katehisti pri oznanjanju vere. Govori o evangeljskem delu, ki vključuje oznanjevanje veselega oznanila, da je Kristus božji Sin, podeljevanje krsta in ostalih zakramentov, tiho pričevanje za Kristusa v vsakdanjem življenju ter dejavnost za mir in pravico. »Tudi vaša zavzetost za ekumenizem,« nadaljuje Janez Pavel II., »je hvale vredna. S tem, da imate stik z drugimi kristjani, uresničujete veliko Kristusovo željo, da bi bili vsi eno. Zlasti pa pomenita velik prispevek k edinosti molitev in pokora. Spreobrnitev src je zares učinkovito nadnaravno sredstvo.« Sv. oče je navdušen tudi nad misijonskim duhom nigerijske Cerkve. Čeprav sama še potrebuje misijonarjev, jih že pošilja v druge afriške države.
Noč je že, ko se sreča papež z državnim predsednikom in člani vlade. Da priznanje oblastnikom, da so dosegli za Nigerijo polno neodvisnost, da so dali prebivalstvu politično svobodo, vsem ljudstvom pa možnost uživanja državljanskih pravic. Narahlo omeni tragedijo v letih 1967-1970, ko je prišlo zaradi Biafre do državljanske vojne, pa so znali najti pot do sprave. Naravno bogastvo pomeni za Nigerijo izziv, saj ga je Stvarnik dal za splošno dobro vseh. Sv. oče priporoča, da se da vsa skrb gradnji stanovanj, poljedelstvu, šoli in družbenemu skrbstvu. Na koncu opozorilo, ki velja ne samo za Nigerijo, ampak za vse afriške države, tako pogosto žrtev vojaških diktatur ali diktatur ene stranke: »Udeležba na političnem življenju, svoboda besede, vere in združevanja so sestavine zares človeškega napredka.«
pri sv. očetu
pa do danes je Cerkev vedno zagovarjala pravico delavcev, da si ustanavljajo neodvisna in samoupravna združenja. Brez njih svet dela ni niti mogoč niti uspešen kakor tudi ne družbena in gospodarska politika.
»Dogodki na Poljskem,« je dejal papež Janez Pavel II., »so nadvse žalosten dogodek. Brez spoštovanja človekovih pravic, med katere spada tudi pravica do sindikalnega združevanja ni mogoča normalizacija družbenega življenja, gospodarski razvoj in ohranitev kulture v vsem njenem izražanju.«
■	En dan se je mudil v Beogradu glavni tajnik italijanskega levičarskega sindikata Cgil Luciano Lama. Tam se je razgovarjal s predstavnikom sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Radetom Galebom.
MED IBO KRISTJANI
Nigerija še zdaleč ni katoliška dežela: 38% prebivalstva je mohamedanske vere, 40% je animistov, tj. častilcev prednikov, ostali so kristjani in še ti spet razdeljeni. Toda je pokrajina, kjer je katolicizem pognal globoke korenine, kjer je duhovnih poklicev na pretek, kjer je Cerkev postala del ljudstva. Je to pokrajina Biafra, kjer živi delavno in podjetno pleme Ibo. V času državljanske vojne je zaradi lakote in vojnih grozot umrlo nad milijon oseb. Danes so te rane že skoro zaceljene, ostal pa je grenak spomin na tisto obdobje.
V	tej pokrajini živi 70% nigerijskih katoličanov. Naravno je, da je drugi dan obiska sv. oče posvetil temu dobremu in vernemu ljudstvu. V mestu Oniča ga je sprejela milijonska množica. Njej spregovori papež med sv. mašo. Omeni, da so bili otroci za Ibo pleme vedno blagoslov. Omeni pa tudi nekatere senčne strani kot npr. mnogoženstvo, zlasti pa opozori na današnje sovražnike družine: na ločitev zakona, kontracepcijo in splav. Mladini veljajo sledeče besede: »če ljubite svojo domovino, ljubite družino, okrepite njene strukture. In pripravljajte se na zakon z molitvijo, avtodisciplino, z medsebojnim spoštovanjem, s čistostjo. Kajti pristno in celostno darovanje samega sebe je uresničljivo le v neločljivi zakonski zvestobi.«
Kasneje, ko se sv. oče sreča z mladimi na športnem stadionu, še enkrat ponovi: »Bodite čisti! Ustavljajte se vsem skušnjavam, ki ogrožajo svetost vašega telesa. Nesite svojo čistost v zakon, v duhovništvo, redovno življenje.« Besede, težko zveneče za vsakega Afričana, le za mladino Ibo plemena ne. Kajti v Biafri ne gre za problem duhovnih poklicev, ampak kje najti prostor zanje.
Se na nekaj je hotel sv. oče opozoriti nigerijsko mladino. 45 % jih je starih pod
Pred dobrim tednom je deželni svet obnovil predsedstva stalnih svetovalskih komisij, k'i so pred kratkim zapadla. V smislu dogovorov o spremembi sedanjega političnega okvira in pripravljajoče se nove deželne večine je bil za predsednika svetovalske komisije (prevozi, promet in turizem) izvoljen deželni poslanec Slovenske skupnosti dr. Drago Štoka.
Ta izvolitev ima nedvomno svoj pomen, saj predstavlja odprtje novega političnega ravnovesja v deželi, obenem pa pomeni potrditev veljavnosti dosedanje konstruktivne politike slovenske stranke v deželnem okviru in s tem priznanje njeni politični vlogi.
Kot znano se je sedaj osnovala nova večina med strankami dosedanje večine DC, PSI in PRI ter na novo pristopajočimi strankami PSDI, PLI in SSk. Res ni še prišlo do dokončnega podpisa sporazuma in programskih točk, ampak že sam nastop novih odnosov ima tu svoj pomen. SSk je na pogajanjih med strankami vedno jasno zastavila svoje zahteve za politično prisotnost v neposredni obliki. To pomeni, da je načelno in dejansko postavila zahtevo po prisotnosti v deželnem odboru. če pa tega za sedaj ni še dosegla, so temu vzrok razni objektivni razlogi, ki niso bili od nje odvisni.
Slovenska stranka pa je s svojo sedanjo uveljavitvijo že dosegla lepo priznanje. Znano je namreč, da ima vse zakonodajno delo deželnega sveta svoje poti. Vsak zakon gre namreč najprej skozi zadevno komisijo deželnega sveta, ki o njem razpravlja. Predsednik te komisije pa ima stalne in direktne stike z deželnim odborom, saj gre pravzaprav za dopolnjevalno delovanje komisije oz. odborništva v zadevi.
Posebej naj še podčrtamo vlogo te ko-
, bijo svojo domovino, spoštujejo državne voditelje. Državo ogroža korupcija, prilaščanje družbenega imetja, razkazovanje bogastva, favoriziranje sorodnikov, plemenski egoizem, brezbrižnost do revežev. »Ravnajte se po smernicah evangelija, povsod izžarevajte veselje, mir, bratstvo, optimizem in zaupanje v boljšo Nigerijo!«
Duhovnike in bogoslovce je sv. oče sprejel na letališču v Enugu. Njim so veljale vesede: »Duhovnik bodi kvas nigerijske skupnosti. V državi, kjer se toliko oseb zanima le za kopičenje materialnih dobrin, mora duhovnik z besedo in zgledom opozarjati na višje dobrine. Duhovnik naj se istoveti z ubogimi, človek ne živi zgolj od kruha!«
NA MUSLIMANSKEM SEVERU
Tretji dan bivanja v Nigeriji je sv. oče poletel iz Lagosa v Kaduno, prestolnico plemena Hausa, iz katerega izhaja tudi predsednik države Šagari. Katoličanov je le 2 %: en milijon na 38 milijonov prebivalcev.
V	Kaduni je papež med mašo posvetil sto novih duhovnikov. »Ne pozabite,« jim je dejal, »da je vaš poklic služenje, zlasti revežem. Ne iščite denarja in velikih avtomobilov ali visokih mest v družbi. Politične stranke ne zadevajo vas. So stvar laikov.« Katoliškim laikom pa je dejal ravno obratno: »Nesite krščansko pričevanje v urade, v tovarne, v sindikate, na univerze, na sestanke!«
Iz Kadune na severu države se je papež vrnil na jug. četrti dan svojega bivanja v Nigeriji je preživel v mestu Ibadanu, kjer se je sestal z nigerijskimi izobraženci. Nato je šel v Lagos, kjer je govoril zastopnikom diplomatskega zbora, se srečal z delavci in sprejel skupino Poljakov, ki so zaposleni v Nigeriji. S tem se je papeški obisk v tej državi zaključil. V naslednjih treh dneh je še obiskal Benin, Ekvatorialno Gvinejo in Gabon. O tem pa prihodnjič.
misije, ki ima v svoji pristojnosti delovanje, ki zadeva vse prometne žile in omrežja, od pristaniških do cestnih in drugih, posebej še odnose z bližnjimi državami. Na drugi strani vsi vemo, kako pomemben je v naši deželi turizem. Tudi na tem področju gre torej za pravilno vrednotenje celotnega sektorja, ki je posebno dandanes tako važen.
Vse to le potrjuje pomen, ki ga ima izvolitev svetovalca SSk na to odgovorno mesto. Prav tako kaže na dejstvo, da so se še preostali predsodki proti slovenski stranki in njeni vlogi v deželni upravi v glavnem razblinili. Na Slovenski skupnosti in njenih predstavnikih je torej, da sedaj to uveljavitev pravilno vnovčijo in s tem prispevajo ne le k. novi vlogi SSk, ampak odgovorijo na pričakovanja in potrebe celotne naše narodne skupnosti.
Italijanski zunanji minister Colombo je v poslanski zbornici pojasnil stališče vlade do režimov, ki vladata v El Salvadorju in v Turčiji. Obsodil je krvavo obračunavanje med vladnimi četami in gverilci v El Salvadorju ter se zavzel za dialog med sprtima stranema, ki pa je trenutno nemogoč. Istočasno je obtožil Kubo, da se vmešava v salvadorske zadeve, kar je izzvalo nevoljo pri komunistih. Colombo je še dejal, da levica nasprotuje napovedanim volitvam v tej srednjeameriški državi. Glede Turčije pa je bil mnenja, da je treba z vojaško vlado ohraniti stike, da se tako pospeši ponovna vzpostavitev vseh demokratičnih svoboščin. Te so trenutno v Tur-
Zakonski osnutek Krčanske demokracije v korist Sloveoceo
Prejšnje dni je parlamentarna skupina DC v poslanski zbornici vložila svoj zakonski osnutek za »zaščito in ovrednotenje etnično-kulturnih značilnosti slovenske jezikovne skupnosti v deželi Furlaniji-Julij-ski Benečiji«. Zakonski osnutek so po vrsti podpisali glavni tajnik DC Flaminio Piccoli, načelnik parlamentarne skupine Gerardo Bianco in videmski poslanec Pier-giorgio Bressani. Že samo dejstvo, da sta predlog podpisala vsedržavni tajnik DC in vodja njenih poslancev je zelo pomembno, saj kaže, da gre za neposredno pobudo osrednjega vsedržavnega strankinega vodstva.
Ko to pišemo, še ne poznamo besedila osnutka Krščanske demokracije. Vsekakor gre za zelo važno pobudo. Že lansko zimo je deželno vodstvo DC izdalo dokument o tem problemu in namignilo na predložitev zakonskega osnutka. Kasneje je to pred nekaj meseci sam Piccoli izrazil enotni slovenski delegaciji ob njenem obisku v Rimu. Tajnik DC je na svojem nedavnem obisku v Beogradu ponovno potrdil to namero, do uresničitve katere je sedaj res prišlo.
Če hočemo kaj sklepati iz zgoraj omenjenega dokumenta deželnega vodstva DC o tem problemu, lahko že potegnemo kako črto. Šlo bo gotovo za osnutek, ki zadeva celotno manjšino na področju naše dežele. Verjetno pa bo vsebovalo neka razlikovanja znotraj dežele in tako nakazalo različne vrste in stopnje zaščite. To bi tudi bilo v skladu z raznimi izjavami vodilnih predstavnikov stranke v deželnem merilu. Stališče je prišlo posebej do izraza v lanski razpravi v deželnem svetu o problemu zaščite Slovencev, ko je potem dežela odposlala v Rim kot glavni predlog zakonski osnutek Slovenske skupnosti.
Bolj točno bomo seveda o tem osnutku DC lahko poročali le takrat, ko ga bomo imeli možnost spoznati. Zaenkrat torej lahko le poudarimo dejstva sama. Ta so vsekakor pozitivna in kažejo na določen premik pri celotni stvari. Posebej je to važno, ker gre za pobudo večinske stranke v Italiji in njenega vsedržavnega vodstva. To pa kaže, da so sedaj že zreli časi za široko in stvarno obravnavo celotnega problema v vladnem in parlamentarnem merilu.
Naj še dodamo, da je po dobro obveščenih virih prejel podtajnik v predsedstvu vlade poslanec Compagna nalogo od strani predsednika Spadolinija, da pripravi posebni vladni osnutek za zaščitni zakon, in to na podlagi rezultatov posebne vladne komisije za preučevanje problemov slovenske manjšine.
In ne nazadnje, razsodba ustavnega sodišča, ki dopušča uradno rabo slovenskega jezika na Tržaškem ozemlju (kar izvira še iz Memoranduma). Res je to ozemeljsko omejena pravna koncesija, vendar v mejah sedanje juridične ureditve edino možna. Prav zato pa se kaže nujnost po izglasovanju globalnega zaščitnega zakona za celotno ozemlje dežele, kjer živimo Slovenci.
čiji močno kršene, teptane in prezrte.
Glavni tajnik PSI Craxi je kasneje izjavil, da Colombovo mnenje o El Salvadorju ne predstavlja mnenja vseh strank, ki tvorijo vladno večino. »ZDA s podporo sedanji salvadorski vladi,« je dejal Craxi, »ovirajo politično rešitev v El Salvadorju.«
Nasprotno pa se je ministrski predsednik Spadolini zavzel za svojega zunanjega ministra in opozoril, da kakor niso opravičljivi poboji, ki jih uprizarja desnica v El Salvadorju, češ da gre za obrambo države, tako se tudi ne sme z molkom preiti kastrizma in levičarskega terorizma, ki se je vgnezdil v opozicijske vrste in ki je enak onemu z desne strani.
15 let. Od njih torej zavisi bodočnost Nigerije. Naj bodo dobri državljani, naj lju-
Dr. Drago Štoka predsednik važne svetovalske komisije
Salvador razdvaja italijanske vladne stranke
KORENINA CERKVE IN ČLOVEŠTVA
Korenina Cerkve in vsega človeštva je družina kot občestvo staršev in otrok ali družina v najožjem pomenu. Ta je od Boga prejela poslanstvo, da je prva in življenjska celica človeške družbe. V družini se srečujejo različni rodovi, v njej se podaja bakla življenja iz roda v rod, iz nje raste človeštvo.
Ker so starši po božji volji soustvarjalci življenja svojih otrok, jih veže največja dolžnost vzgoje; so prvi in glavni vzgojitelji; njihove vloge skoraj ni mogoče nadomestiti. Če je med zakoncema ljubeče občestvo duš, iskrena izmenjava misli, skrbno sodelovanje pri vzgoji; če je družinsko ozračje tako prežeto z ljubeznijo in spoštovanjem do Boga in do ljudi, da blagodejno vpliva na celotno osebnostno in družbeno vzgojo otrok, potem je družina prva in najbolj učinkovita šola družbenih kreposti, šola za bogatitev človečnosti. V njej dobijo otroci prvo doživetje zdrave človeške družbe in Cerkve.
Te naravne nastavke, ki klijejo in se razvijajo v otrocih, pa starši žlahtnijo z vzgojo h krščanskemu in apostolskemu življenju. Starši so prvi oznanjevalci in vzgojitelji vere z besedo in zgledom, so sodelavci za milost, pričevalci za vero in razlagalci Kristusove ljubezni do njih.
Ko skrbno pomagajo otrokom pri izbiri poklica, v katerem bodo nekoč uresničevali svojo osebnost, pa naj ne prezrejo duhovnega poklica, ki so ga morda odkrili v katerem svojih otrok. V takem primeru so družine »kakor semenišče, če so prežete z duhom vere, ljubezni in pobožnosti« (DV 2), ali pa »odlična vaja in šola za apostolat laikov« (C 35).
Družina potrebuje pomoč Cerkve. Njeno poslanstvo je, da vsem ljudem posreduje pot odrešenja in zveličanja, se pravi Kristusa in njegovo življenje. To Cerkev stori predvsem s katehetskim poukom, s katerim utrjuje vero, uči živeti v duhu evangelija, navaja otroke k osebnostnemu sodelovanju pri bogoslužni skrivnosti, jih navaja v zrelostno krščansko življenje in spodbuja k apostolski dejavnosti.
FRANC KRAMBERGER, škof
Škafov pisunu obisk i PodUijerji
Življenjski jubilej
Rektor slovenskega duhovniškega zavoda v Rimu msgr. dr. Maksimilijan Jezernik praznuje te dni med gojenci Slovenika šestdesetletnico svojega življenja. Rodil se je namreč 22. februarja 1922 na Ponikvi na Štajerskem. Študiral je v Mariboru; pred nemškim okupatorjem se je leta 1941 umaknil v Ljubljano, od tam pa odšel v Rim, kjer je bil posvečen v duhovnika za veliko noč 1949 v papeškem zavodu »Propaganda fide« (za širjenje vere). Naslednji dan je opravil svojo prvo mašo, doma na Ponikvah pa so se ob 'isti uri zbrali njegovi rojaki v lepo okrašeni farni cerkvi, kjer je zanj maševal župnik Gorišek.
Svojemu doktoratu iz teologije je dodal še dva: iz misiologije in prava. Dolga leta je nato v istem zavodu, kjer se je sam likal deloval najprej kot prorektor, nato pa rektor. Pozneje je bil profesor in generalni tajnik na papeški univerzi »Urbaniana«. Leta 1969 je bil deležen odličja papeškega prelata.
Če bi hoteli g. jubilanta označiti na kratko, bi dejali: vedno je bil duhovnik, človek, Slovenec. Sredi vojnih grozot je zapustil svoj dom in domovino ter sledil božjemu klicu iz prvih gimnazijskih let.
V	Rimu je postal vzgojitelj mladih bogoslovcev z vseh celin. Doživljal je pokoncilske probleme, stranpota teologov, krizo poklicev. On pa je ostal zvest samemu sebi in Bogu. Trdno se je držal učenja Cerkve, slovenskega izročila in duhovniškega pričevanja. Kadar je mogel, je šel na pomoč rimskim župnijam. Krstil je kar lepo število slovenskih otrok v Rimu, spovedoval, vodil duhovne vaje, tolažil bolne in razdvojene, spremljal rojake na njihovi zadnji poti. Res duhovnik po božji volji. Preprost in iskren, vedrega značaja je ostal vse življenje.
Je eden redkih slovenskih duhovnikov, ki se je službeno srečaval s petimi zadnjimi papeži, ki je poznal večino predstojnikov rimskih cerkvenih uradov in ustanov, kardinalov, škofov, teoloških profesorjev in voditeljev krajevnih Cerkva na vseh petih celinah.
Ves čas je ostal tudi zvest svojemu slovenstvu. Skupaj s pok. p. Antonom Prešernom DJ je prirejal za rimske slovenske duhovnike srečanja in sestanke ter se zavzel za ustanovitev novega slovenskega duhovniškega zavoda v Rimu. Na prošnjo ljubljanskega nadškofa Vovka je pristojna kongregacija 22. novembra 1960 ta zavod ustanovila. Za rektorja je bil imenovan p. Prešeren, za prorektorja dr. Jezernik. Večina bremena je zadela njega zlasti ko je p. Prešeren zbolel in 7. marca 1965 umrl. Proti koncu 2. vatikanskega koncila 28. oktobra 1965 je bil Slovenik v prisotnosti slovenskih škofov uradno odprt. Sledila so leta zbiranja sredstev, odstranjevanja težav in ovir. Vse to ogromno delo je ob pomoči slovenskih duhovnikov in dobrotnikov opravil g. jubilant. Do začetka 1979 je končalo svoj študij v zavodu 24 slovenskih gojencev. Naravno je bil pri delu za
Raba slovenskega
Leta 1977 se je tržaško sodišče na procesu proti prof. Samu Pahorju, ki je zahteval sodni poziv s slovenskim prevodom, obrnilo na ustavno sodišče v Rimu, naj odloči, ali sta prvi in tretji odstavek člena 137 kazenskega postopnika v skladu z ustavnimi določili o zaščiti manjšin. Prvi odstavek določa, da morajo biti vsi akti kazenskega postopka v italijanskem jeziku, tretji pa predvideva globo od 20 do 80 tisoč lir za vsakogar, ki noče rabiti italijanskega jezika, čeprav ga pozna.
Ustavno sodišče je najprej ugotovilo, da oblasti z raznimi odredbami v korist slovenske manjšine to manjšino dejansko priznavajo, toda parlament bi moral odobriti izvršilne norme, da se zaščita manjšine uveljavi. 2e sedaj pa je treba upoštevati neko »minimalno zaščito«, ki manjšini pripada. V ta okvir sodi tudi pravica do rabe jezika z oblastmi. Pripadnika »priznane manjšine« torej ni mogoče obsoditi, ker je rabil svoj jezik pred sodnimi oblastmi. S tem pa še ni rečeno, pravi ustavno sodišče, da je 3. odstavek člena 137 kazenskega postopnika protiustaven; treba ga je le pravilno razlagati.
Jugoslovanski režim pod obtožbo
Organizacija »Amnesty International« je obtožila jugoslovanski režim, da zapira svoje državljane samo zato, ker so izrekli kritiko o sedanjih razmerah v Jugoslaviji ali izrazili mnenje, ki je v opreki z vladnimi ali partijskimi stališči. Mnogi so obsojeni na podlagi nedoločnih in splošnih kazenskih predpisov, n. pr. »ker
dr. M. Jezernika
Msgr. Maksimilijan Jezernik (prvi z leve) je bil pobudnik prvega slovenskega misijonskega srečanja v Rimu, ki se je vršilo v Sloveniku od 5. do 9. oktobra 1981
Slovenik deležen tudi nezaupanja, klevet in zavisti. A on je znal le služiti in odpuščati.
Kot Slovenec se je pobrigal tudi za slovenske rojake v Rimu. Spočetka rii bilo zanje nobene posebne organizacije. Jezuitska patra Anton Prešeren in Jakob Zibert sta s pomočjo nekaterih duhovnikov (Bavdaž, Belej, Mrvar, Robič, Kranjc) poskrbela predvsem za gospodinjske pomočnice, ki so bile po službah v Rimu z nedeljsko sv. mašo in sicer pri šolskih sestrah na via dei Colli 10, popoldne pa so imele verski nauk in sestanek v begunski hiši na via dei Colli 8. Slovenske gospodinjske pomočnice so se pozneje priključile društvu »Slomšek«.
Kot podrektor je msgr. Jezernik po vzgledu prirejanja izletov za gojence Zavoda za širjenje vere pričel leta 1958 z majniškimi izleti in izleti na sneg tudi za rimske Slovence. Ti stiki so v vseh vzbudili željo po pogostejših srečanjih. To je nagnilo msgr. Jezernika, da je sprožil pobudo za ustanovitev verskega in kulturnega društva, ki naj bi vključevalo laike, duhovnike 'in redovnike. Pravila društva so bila podpisana 13. aprila 1962. Spričo 100-letnice rojstva škofa Slomška, ki se je praznovalo tisto leto, je društvo dobilo ime »Slomšek«. Pričelo se je s prirejanjem mesečnih prireditev, svete maše, duhovnih obnov, proslave velikih dogodkov, skrbi za gospodinjske pomočnice, obiskov bolnih in ostarelih, organiziranja pomoči. Glavni animator vsega tega dela pa je prav naš g. jubilant. Tudi slovenska grobnica v Rimu je njegova zamisel.
Zato mu ob tem lepem življenjskem jubileju izrekamo za vse njegovo narodno in duhovniško delo med slovenskimi rojaki v Rimu iskreno zahvalo z željo, da ga Bog ohrani v njihovi sredi še mnogo let!
R. R., Rim
jezika ni kazniva
so motili javni red ali vznemirjali javno mnenje«. Jugoslavija pogosto krši mednarodne dogovore o človečanskih pravicah, ki jih je sama podpisala. Tako so bile zaradi »sovražne propagande« obsojene osebe, ki so svoje mnenje izrekle v zasebnem krogu ali imele razgovore s predstavniki inozemskega tiska.
Posebej omenja »Amnesty International« primer Marka Veselice, bivšega člana vodstva hrvaške partije, ki je bil lani v septembru zaradi izjav, ki jih je dal tujemu dopisniku, obsojen na 11 let ječe ali primer srbskega pravoslavnega duhovnika Janjiča, ki je bil obsojen na štiri in pol leta zapora, ker je ob praznovanju krsta svojega sina »intoniral nacionalistične pesmi«.
Kako je z latinščino pri bogoslužju
Po naročilu sv. očeta so vatikanski uradi poslali vsem škofom po svetu vprašalno polo, kako se uveljavlja prenovljeno bogoslužje v materinem jeziku in kakšno je zanimanje za mašo v latinščini in za stari način maševanja. Odgovori škofov potrjujejo, da je popolnoma prevladalo bogoslužje v materinem jeziku. Povoljnih odgovorov je kar 98 %. Za mašo v latinskem jeziku se zanimajo visoko izobraženi ljudje in pa ljubitelji gregorijansjega petja. Latinščina se uporablja pri mednarodnih srečanjih in na božjih poteh, kadar tuji duhovniki ne znajo krajevnega jezika. Učenje latinskega jezika je po šolah skoraj povsod odpadlo.
H Italija je obvestila ostale članice Evropske gospodarske skupnosti o sankcijah, ki jih je sprejela proti Poljski in Sovjetski zveži. Do nadaljnjega ne bo izdala Poljski novih kreditov za nakup blaga (izvzeta so živila) ter prekinila že odobrene kredite. Prav tako ne bo sprejela predloga o odložitvi plačevanja poljskih dolgov. Italija je tudi omejila gibanje poljskih in sovjetskih državljanov na svojem ozemlju ter zmanjšala tehnične, znanstvene in kulturne stike z obema državama.
■ Da boj proti terorizmu še davno ni končan, je pokazal napad na neko vojašni-so v bližini Caserte. Teroristi so razorožili vojake-rekrute, ki so stražili skladišče orožja in drugega vojaškega materiala v
S.	Maria Capua Vetere ter odnesli s seboj nekaj pušk, minometov in bazuk.
■ Na Kosovem je prišlo preteklo nedeljo v Prištini ob prvenstveni košarkarski tekmi med ženskima ekipama ljubljanske Ježice in prištinske univerze do protijugoslovanskih 'izgredov. Najprej so gledalci preprečili, da bi bilo napovedovanje razen v albanščini tudi v srbohrvaščini. Po tekmi pa je skupina študentov priredila protestni pohod, med katerim je bilo slišati gesla kot »Kosovo — republika«, »Izpustite tovariše!« in »Dol z izdajalci!«.
■ Ob 37. obletnici strahotnega bombardiranja mesta Dresden v sedanji Vzhodni Nemčiji .s strani zahodnih zaveznikov, pri čemer je bilo ob življenje nad 100.000 oseb, se je skupina mladih zbrala okrog razvalin ene izmed takrat porušenih cerkva v mestu ter s prižganimi svečami v rokah zapela črnsko pesem »We shall ovecame«. Ta pesem izraža željo ameriških črncev po državljanskih pravicah. Istočasno pa je izšel v nekem zahodnonemškem časopisu poziv berlinskega pastorja Reinerja Eppel-manna, naj bo Evropa prosta jedrskega orožja, Zahodna in Vzhodna Nemčija naj se razorožita, Nato čete in čete sovjetskega bloka pa umaknejo iz obeh Nemčij. Zaradi tega poziva so vzhodnonemške oblasti pastorja Eppelmanna priprle za dva dneva.
H Sam poveljnik poljskega letala, ki je bilo iz Varšave na poti v Wroclaw je letalo preusmeril na letališče Tempelhof v ameriškem sektorju Zah. Berlina. S seboj je vzel celotno družino: ženo, dve hčerki in dva ženina bratranca. Vsi ti in še eden od letalskih potnikov so zaprosili za politično zatočišče.
■ Preteklo soboto je prišlo v industrijskem poljskem mestu Poznanu do hudih neredov, kot je to objavila sama uradna tiskovna agencija Pap. Aretiranih je bilo 192 demonstrantov; od njih jih je bilo po hitrem postopku obsojenih 162. Zaradi neredov je bilo v mestu spet priostreno obsedno stanje: zasebna vozila ne smejo več krožiti po ulicah, niti se jim ne sme prodajati bencina. Gledališke in kino dvorane so ponovno zaprte, vse prireditve pa preklicane.
■ Strahovito morsko neurje je uničilo vrtalno ploščad za črpanje nafte iz morskih globin 175 milj vzhodno od New Foundlanda (Kanada). Pogrešajo vseh 84 članov posadke in ni nobenega upanja, da bi se bil kdo rešil. Zaradi razburkanega morja in snežnega viharja so reševalci prišli prepozno.
■ V srednjeameriški državi Kostarika, ki se od zadnje svetovne vojne ponaša z demokratično ureditvijo države, je na predsedniških volitvah zmagal 57-letni socialni demokrat Alberto Monge. Prejel je
58	% glasov. V zadnjih štirih letih je državo vodil predsednik iz demokrščanskih vrst. Nikaragua, severna soseda Kostarike, je izvolitev z zadovoljstvom sprejela, saj računa, da bo novi predsednik bolj naklonjen tamkajšnjemu levičarskemu režimu kot je bil dosedanji.
■ Na Japonskem je na tokijskem letališču potniško letalo zgrešilo pristajalno stezo ter padlo na morsko plitvino. Pri padcu se je odlomila pilotska kabina, trup letala pa je ostal skoro nepoškodovan. Kljub temu je bilo od 166 potnikov in 8 članov posadke 24 mrtvih, 77 pa ranjenih.
Problemi škofije Vicenza
Škofija Vicenza se vprašuje, kakšna bo njena bodočnost. Duhovnikov je trenutno še dovolj. Zaskrbljujoče pa je dejstvo, da je srednja starost duhovnikov visoka in sicer 51 let. Vprašanje je tudi, kako oskrbovati številčno majhne župnije, ki jih je nad sto. Te župnije nimajo niti po 700 prebivalcev. V Vicenzi sami pa bodo po škofovih navodilih zmanjšali število nedeljskih maš. Vseh duhovnikov je v škofiji 744, na duhovništvo pa se pripravlja
59	bogoslovcev. Med temi je več zakasnelih poklicev.
Tržaški škof Lovrenc Bellomi nadaljuje pastoralno vizitacijo v svoji škofiji. Lani je obiskal dekanijo sv. Justa, sedaj začenja v dekaniji sv. Antona. Ta dekanija obsega osem župnij, med njimi pet dvojezičnih: Barkovlje, Rojan, Sv. Anton, Sv. Ivan in Podlonjer.
Prva je na vrsti župnija sv. Avguština v Podlonjerju, kjer se začne vizitacija v soboto 27. februarja. Tako »Vita nuova« kot naš list objavljata zato v tem tednu daljši članek o Podlonjerju. Po nasvetu in dobroti g. škofa bodo dobile svoj časopis vse družine v župniji.
PODLONJER IN NJEGOVA PODOBA
Podlonjer je najmlajša in najmanjša dvojezična župnija v Trstu. Sedanjo novo cerkev so odprli in blagoslovili o božiču 1974. Na izrecno željo domačinov je v tej cerkvi služba božja za Slovence vsako nedeljo in po potrebi tudi med tednom; dalje imamo tudi šmarnice in križev pot v postnem času. Razumljivo, da se lahko delijo tudi drugi sveti zakramenti, toda tega dela je zelo malo, ker je število Slovencev v Podlonjerju le okrog 450 duš kakor je zapisano v uradnem poročilu sedaj ob škofovi vizitaciji.
V	povojnem času se je podoba tega lepega tržaškega predmestja zelo spremenila. Tržaška občina je pozidala velike stanovanjske bloke »Na Šancah« in po dolini, kjer je bil teren primeren za gradnjo. Tako je skoraj dobesedno izginila nekdaj lepa Podlonjerska dolina z majhnimi vrtovi, trsnimi nasadi in skromnimi hišami.
V	nove velike stavbe so se naselili novi prebivalci, po veliki večini priseljenci, približno dva tisoč po številu. V vsem Trstu ni v nekdanjih predmestnih župnijah podobnega primera, da bi se toliko ljudi v kratkem naselilo v slovenskem okraju. To je našega Podlonjerja prvi in največji problem z vsemi posledicami, o katerih tukaj ne govorimo. To je življenjska stvarnost, ki jo je treba sprejeti kakor je.
CERKEV V PODLONJERJU
Ko se je pred 15 leti začelo naseljevati toliko novih Tržačanov v Podlonjerju, je škofija morala misliti na novo cerkev za ta kraj. Skrb zanjo je prevzel tedanji sve-toivanski kaplan Agostino Orsaria in srečno pozidal cerkveno stavbo, v kateri je sedaj cerkveni prostor in župnišče pod isto streho. Zemljišče za cerkveno stavbo je prodala znana družina Gec.
Tu je treba za zgodovino skromno napisati, da bi 700 Slovencev (po našem štetju) že kdaj pred vojno zaslužilo svojo kapelo, ker je do Katinare kakor do Sv. Ivana dolga pot. Do tega verjetno ni pri šlo zato,ker je šla stara meja med župnijama prav po sredi Podlonjerja in tako se za versko življenje Slovencev na skrajnih farnih mejah ni nihče resno zanimal.
Tako je ostal Podlonjer vse do leta 1974 brez svoje cerkve, kar se med slovenskimi domačini zelo pozna. Novi naseljenci so
prišli iz svojih krajev v Podlonjer vsaj nekoliko versko osveščeni; domačini, ki niso imeli v tem stoletju nobenega pravega stika z oddaljeno farno cerkvijo, pa so ostali versko zapuščeni in tudi zato indiferentni.
Kjub vsemu sedaj okrog 50 podlonjer-skih žen osmo leto zahaja v novo cerkev sv. Avguština in tako počasi raste verska skupnost. Seveda so to samo žene, matere in vdove, ker drugi stanovi skoro niso zastopani. Otrok je v tem kraju izredno malo, šolarji obiskujejo cerkev pri Sv. Ivanu, ker imajo tam skupno pripravo za prvo obhajilo in birmo.
To je realna podoba naše župnije, vendar optimizma ne manjka. Čeprav nimamo organista in pevskega zbora, ljudsko petje kar lepo uspeva. Naši verniki se radi udeležujejo vsake večje slovenske slovesnosti v mestu in na deželi. Poglavje zase bi lahko bilo nemajhno zanimanje Podlonjercev za romanja, tako skupna kakor krajevna.
Manj sreče ima pri nas delo za katoliški tisk, več pa zopet dobrodelnost; tako dobijo na primer ubogi pri kapucinih na Montuzzi kar lepo število pirhov na velikonočno jutro kakor razne darove za zahvalno nedeljo.
Pobožnost do Matere božje je zelo občutena, kar se pozna ob vsakem Marijinem prazniku tudi med tednom; sedaj za lur-ški praznik 11. februarja je bilo pri večerni maši blizu trideset oseb.
V	Podlonjerju obstaja že četrto leto župnijski slovenski svet, čeprav ga tako ne imenujemo. Važno je, da se v teku leta na vsak prvi petek srečujemo in v koristnem dialogu pretresamo belo in črno. To sodelovanje šestih izvoljenih članov je dragocena pomoč pri verskem prizadevanju.
Ob zaključku je treba povedati še nekaj številk, čeprav bolijo. V sedmih letih naše župnije je umrlo v Podlonjerju 15 slovenskih vernikov; v istem času smo imeli le štiri krste in dve poroki. Te številke pretresejo, a rajši nanje ne mislimo. »Bodisi prilično ali neprilično«, veselo naprej, dokler je božja volja. Tudi prva škofova vizitacija naj bo naši župniji v veliko duhovno pomoč.	Franc	Štuhec,	sdb
Slovenci na mladinskem srečanju v Londonu
»Bilten«, verski časopis za študente in izobražence, ki izhaja v Ljubljani, prinaša v zadnji številki daljše poročilo o mladinskem srečanju v Londonu v dneh po božiču. Srečanje je organiziralo središče Taize v Franciji. Lani je bilo podobno srečanje v Rimu. Iz Slovenije se je mladinskega srečanja v Londonu udeležilo 563 študentov. Potovali so z 11 avtobusi. V Londonu so bivali pri raznih družinah. Vsak dan so imeli molitvena srečanja. Tudi novo leto so pričakali v molitveni zbranosti. Srečanja v Londonu se je udeležilo približno 20.000 mladih ljudi iz 31 držav Evrope. Srečanja se niso mogli udeležiti že napovedani študentje iz Poljske.
SPORED ŠKOFOVEGA OBISKA V PODLONJERJU
Nedelja 28. februarja ob 9. uri: škofova maša za Slovence, nato srečanje, razgovor. Petek 5. marca ob 18. uri: spokorno bogoslužje in škofova maša za pokojne obeh skupnosti.
Sobota 6. marca ob 19. uri: skupno župnijsko zborovanje v cerkvi; škof zaključi vizitacijo in sprejema želje prisotnih.
Med tednom škofov obisk ostarelih in bolnih. V župnišču lahko škofov razgovor s posamezniki.
I I?
te 1
m ,
n * m 1
m. I
%
I
m
m
rt. - "TM j* ‘m
-W
Škofov obisk
Dotaknili smo se že dveh zadev, s katerimi se bo moral g. škof soočiti pri svoji vizitaciji v mestu. Govorili smo o katehe-zi in o pastoralnih svetih. To so zadeve, ki jih bo težko ne le rešiti, ampak celo že samo pretehtati.
Danes se hočem dotakniti tretje zadeve, to je števila slovenskih nedeljskih maš, ki se darujejo v 12 mestnih cerkvah. Te so: Sv. Anton (ob 8. uri), Sv. Jakob (9), Salezijanci (10), Sv. Ana (10), Kolonkovec (8,30), Skedenj (10), Barkovlje (8 in 11), Rojan 7 in 9 - radio), Sv. Ivan (7 in 10), Podlonjer (9), Šolske sestre (7,30) in Sv. Vincencij (8). Skupno 15 maž. Poleg teh je še pet sobotnih popoldanskih ali večernih maš, katere veljajo za nedeljsko, ki pa jih naši ljudje niso še v celoti sprejeli. Nikjer pa ni nobene nedeljske maše v popoldanskih urah.
Kdor trezno in premišljeno gleda na naše možnosti, ve, da ni mogoče povečati števila dopoldanskih maš: ne v posameznih župnijah, kjer je že sv. maša, še manj Pa v župnijah, kjer take maše ni. Vedno bolj se pa obeta možnost, da bomo morali število maš zmanjšati zaradi pomanjkanja duhovnikov ali pa vsaj bolj razmeram primerno drugače porazdeliti urnik posameznih maš. Ne gre za stvar, ki jo lahko rešimo od danes do jutri, a s tem je treba računati. Kako in kdaj in kje? - L. Škerl
Pastoralno središče
Zelo nas je razveselila novica v Katoliškem glasu, da so v spomin na pok. Lidijo Stopar verniki v župniji sv. Vincencija v Trstu darovali 100.000 lir za slovensko pastoralno središče v ul. Risorta.
Veliko se je namreč pisalo o tem središču pred njegovo ustanovitvijo. Vse je izgledalo tako lahko, pa je morda le malokateri pomislil, da bo moralo središče imeti tudi potrebna denarna sredstva za svojo rast in krepitev. V začetku je kar šlo, saj dobrih ljudi nikjer ne manjka.
A sedaj vstaja vprašanje: kako bomo za središče skrbeli? Kje bomo našli materialna sredstva? Morda z nabirko po cerkvah.
V	Marijinem domu v Trstu, ul. Risorta 3 bo v nedeljo 21. februarja ob 17. uri
PUSTNA PRIREDITEV
Na sporedu je igra v dveh dejanjih »Trdoglavček« in srečolov.
Pok. dr. Karel Siškovič
Kadar smo se sestajali tržaški in gori-ški kulturniki na skupnih srečanjih, je bil dr. Karel Siškovič med tistimi, s katerimi je bilo najlaže najti skupen jezik. Mislim, da je to izhajalo iz dveh razlogov: ker je bil najbolj podkovan v naši zamejski narodnostni problematiki in ker je bil iskren Slovenec. Sedaj ob njegovi nenadni smrti poudarjajo, da je bil partijec, vendar 'iz njegovega nastopanja in dela si imel vtis, da je bil predvsem Slovenec.
Izšel je iz tiste generacije slovenskih Primorcev, ki so med vojno stopili v partizanske vrste predvsem iz rodoljubja in iz želje po svobodi. Tudi poznejše prilike in neiprilike, ki jih je doživel, niso zabrisale v njem te osnovne usmeritve.
Rodni kraj dr. Karla šiškoviča je Črni kal nad Koprom. Tam je zagledal luč sveta 14. aprila 1927 v družini vaškega trgovca, ki je bil narodno zaveden. Med vojno so ga italijanske oblasti internirale in je umrl v internaciji leta 1944.
Sin Karel je že kot 16-leten fant šel v Partizane, kot takrat toliko drugih slovenskih fantov. Po raznih dogodivščinah med vojno se je po vojni posvetil političnemu delu posebno med mladino. Po voj-
ni je tudi maturiral in se vpisal na univerzo v Padovi, kjer je dosegel doktorat iz političnih ved.
Politično je bil aktiven na raznih področjih PCI, a se z njo rfi prav ujemal prav zaradi Jugoslavije. Zato je pustil'politične vloge in se posvetil znanosti. Posebej je proučeval slovensko zamejsko stvarnost in postal vodja Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu. Poleg tega je imel še razne funkcije v SKGZ.
Posebej velja omeniti, da je bil član posebne komisije predsedstva vlade za preučevanje vprašanj slovenske narodne skupnosti v Italiji, tj. tiste komisije, ki naj bi vladi pripravila material za izdelavo zakona o globalni zaščiti Slovencev v Italiji. V komisiji je zastopal SKGZ.
Sedaj tega poštenega moža ni več. Nepričakovano je umrl v Ljubljani v bolnišnici Petra Držaja v četrtek 4. februarja. Pokopali so ga v Ljubljani. Mislim, da je to težka izguba za slovensko zamejsko skupnost. - (r+r)
RAZNO
Kamenčki
Hvalospevi in dejstva
Režiser in kritik Bojan Štih je pri Slovenski Matici v Ljubljani izdal knjigo z naslovom »Knjiga, ki noče biti requiem«.
V	tej knjigi piše tudi:
»Ljubljanski časnik Delo je od leta 1960 do konca 1980 objavil več kot 15 tisoč vesti o gospodarskih uspehih in urejenih stanjih v tovarnah, uradih in delavnicah; zdaj pa se je naše gospodarstvo razkrilo kot hudo škripajoči in zanemarjeni diletantski stroj, ki ga upravljajo komunalni in pokrajinski oligarhi brez kulture, brez znanja, brez izobrazbe in tudi brez sleherne moralne odgovornosti.«
Eno pa bi moral Bojan Štih še dodati: »In vsi ti oligarhi (komunalni in pokrajinski in republiški) so partijci.«
Hvalospevi partijcem ne spremenijo gospodarskih dejstev.	(r+r)
Pnsnhj niister Bidrata v Trsu
Prišel je v naše mesto zlasti zato, da prisostvuje slovesnosti na tržaški univerzi, kjer je bila v ponedeljek 15. februarja Podpisana listina o sodelovanju med univerzami iz Trsta, Ljubljane, Zagreba, Reke, Dunaja in Regensburga na Bavarskem.
Poleg nastopa na univerzi je minister Bodrato šel na prefekturo in občino ter obiskal italijansko šolo »Italo Svevo« in slovenski klasični licej »France Prešeren«. Sestal se je tudi s predsednikom deželne uprave Comellijem. V popoldanskih urah Pa si je ogledal Mednarodni center za teo-retsko fiziko pri Miramaru in Visoko šolo Za >azvite študije. Zvečer Se je v prostorih Ljudske univerze sestal z delegacijo Unije Italijanov iz Istre in z Reke.
Na liceju »France Prešeren« je ministra v slovenščini pozdravila ravnateljica prof. Lavra Abrami. Ena od dijakinj je visokemu gostu poklonila knjigo Prešernovih poezij v italijanskem prevodu in monografijo »Kras, Kosovel, Spacal«, ravnateljica pa še zadnjo knjigo Alojza Rebule »Zeleno izgnanstvo«. Predsednica zavodskega sveta Vida Jagodic mu je nato izročila spomenico, v kateri je izražena zahteva po avtonomiji slovenske šole. Minister Bodrato je obljubil, da bo spomenico skrbno proučil in se je zahvalil profesorjem za njihovo delo, za prisrčni sprejem in za darila, ki »me bodo spominjala na to srečanje, za katerega pa mi je žal, da je bilo, zaradi drugih obveznosti, tako kratko«.
Stravinski v genovski Operi
Operna gledališča v Italiji imajo navadno na svojih repertoarjih večino del velikih italijanskih skladateljev prejšnjega stoletja ali pa prvih desetletij našega. Le v manjši meri posvečajo svojo pozornost neitalijanski operi, zlasti še modernejši.
Tako je letos imela Opera v Genovi med drugim na programu dve značilni operi Igorja Stravinskega, namreč Oedipus Rex (Kralj Ojdip) in Persephone. Prva je pisana v latinskem jeziku, druga pa v francoskem, oz. je bila peta delno tudi v italijanskem jeziku.
Ruski skladatelj, gotovo eden največjih glasbenih mojstrov našega časa, je za svoji deli porabil klasične prijeme. Veliko vlogo ima v obeh delih zlasti zbor (kot v grški tragediji), ki se kaže kot mešan, moški oz. ženski. Solisti so bili tudi muzikalno dobro zastopani, poleg tega pa je zlasti v drugi operi (Persephone) velik del odmerjen baletu. Tu se je posebej odlikovala znana plesalka Carla Fracci, ki je skupno z baletno operno skupino lepo odigrala svojo nelahko vlogo, združeno tudi z recitacijo. Dirigiral je Bruno Bartoletti, sodelovalo pa je še veliko drugih italijanskih in tujih opernih in baletnih umetnikov.
Genovska Opera Teatro Margherita, izredno moderno in funkcionalno gledališče, se tako uvršča v niz pomembnih italijanskih opernih hiš in zasleduje tudi tako umetniško politiko, ki želi razširiti programske izbire na pomembna dela modernega ustvarjanja. - ab
Dva uspela nastopa MMPZ »Vesela pomlad«
V Mirnu pri Novi Gorici je bil prejšnji teden izpopolnjevalni katehetski tečaj za duhovnike, redovnice in laike. Organizatorji tečaja so hoteli nekoliko razvedriti udeležence po študijskem dnevu in so zato v sredo 10. februarja povabili v goste ansambel Zvezde, g. Bedenčiča ter mlajši mladinski pevski zbor »Vesela pomlad« z Opčin.
V novi dvorani na Mirenskem Gradu je najprej nastopil ansambel Zvezde s Slakovimi in Avsenikovimi melodijami. Nato so člani zbora Vesela pomlad podali kratek izbor recitacij, ki jih je pripravila Krasulja Suhadolc Simoniti. Ljubke otroške pesmi Toneta Pavčka in Nika Grafenauerja so otroci podali zelo sveže in naravno. Ozemlje, na katerem živimo Slovenci v Italiji — od Trbiža in Sv. Višarij do Milj — je s skioptičnimi slikami in spremnim besedilom prikazal g. Tone Bedenčič.
Na koncu je zapel MMPZ Vesela pomlad. Nekatere pesmi so bile precej zahtevne za tako mlade pevce, posebno Zdravljica Staneta Maliča. Mladi pevci so pod vodstvom Franca Pohajača sproščeno in ubrano zapeli vse pesmi ter želi med poslušalci veliko odobravanja in ploskanje.
V petek 12. februarja pa je MMPZ Vesela pomlad nastopil na Prešernovi proslavi v prosvetnem domu na Opčinah. Slavnostni govornik na proslavi je bil Bogomil Gerlanc, ki je poudaril, kako se veličine Franceta Prešerna in njegove poezije vedno bolj zavedamo. Opozoril je tudi na veliki delež primorskih Slovencev pri prevajanju in uglasbitvi Prešernovih poezij. Otroci osnovne šole F. Bevk so se ob tej priložnosti g. Gerlancu zahvalili za vso pomoč, ki jim jo je nudil ob poimenovanju šole po Francetu Bevku.
Na večeru je prvič nastopil otroški pevski zbor Vesela pomlad. Trideset mladih pevcev, večinoma iz prvega in drugega razreda, je z gotovostjo in ubrano zapel tri ljubke otroške skladbe.
Tone Bedenčič je gleduke popeljal po Prešernovi ožji domovini Gorenjski s čudovitimi barvnimi diapozitivi.
Mlajši mladinski pevski zbor je na proslavi sodeloval z recitacijami, ob koncu pa je zapel še šest pesmi. Petdeset mladih pevcev je od pesmi do pesmi pelo vedno bolj sproščeno in samozavestno. Ob koncu so na željo občinstva ponovili Ma-ličevo Zdravljico.
Za uspeh obeh nastopov gre priznanje predvsem požrtvovalnosti in delavnosti dirigenta g. Franca Pohajača, ki oba zbora s tako potrpežljivostjo vodi.
V	dvorani SKG Igo Gruden v Nabrežini bo v petek 26. februarja ob 20. uri
REDNI OBČNI ZBOR
sekcije SSk za občino Devin-Nabrežina. Vabljeni so člani in somišljeniki.
Sestanek SSk v Miljah
Predstavniki in prijatelji Slovenske skupnosti v miljski občini so v petek 12. februarja priredili v obnovljenih prostorih Slovenskega šolskega centra v Miljah srečanje s tamkajšnjimi rojaki, na katero so povabili pokrajinsko vodstvo stranke ter predstavnike sosednje dolinske sekcije. Prisotni so bili nekateri slovenski predstavniki drugih strank. Srečanja se je udeležil tudi znani narodni in javni delavec Peter Viola.
Po uvodnih besedah Danila Šavrona, ki je omogočil in pripravil sestanek, je o programu in zgodovini samostojne politične stranke Slovencev v Italiji in o manjšinski problematiki spregovoril pokrajinski tajnik Zorko Harej. Njegova izvajanja so dopolnili Silvester Metlika od dolinske sekcije in člana pokrajinskega odbora SSk Marij Maver in Boris Slama.
Sledila je razprava, med katero so domačini prikazali zlasti narodnostni položaj Slovencev na področju miljske občine, kjer je tudi opazno vedno večje priseljevanje tujcev z vsemi zadevnimi posledicami. Izstopila je tudi ugotovitev, da je slovenskega prebivalstva več, kakor se na splošno misli in zatrjuje, zato bi moralo le-to imeti večjo predstavniško težo v jav-noupravnih organih. Prisotni so tudi izrazili željo, da bi bilo deležno tudi njihovo področje na skrajnem robu naše pokrajine in dežele večje in stalne pozornosti s strani slovenskih kulturnih in političnih predstavnikov.
Srečanje, kamor je prišlo veliko ljudi, je potekalo v prizadetem zanimanju, kako
bi se položaj slovenskega prebivalstva na miljskem območju izboljšal na vseh področjih njihovega življenja in delovanja.
Bazovica
Prešernova proslava je odlično uspela. Vsa čast Slomškovemu domu, da jo je tako lepo predstavil številnemu občinstvu. Za uspeh se društvo zahvaljuje vsem, ki so nastopili pred in za kulisami. O prireditvi, ki je imela velik odmev pri gledalcih, bomo poročali podrobneje prihodnjič.
Otroški zbor Slomšek nestrpno pričakuje pustni četrtek, ki bo gotovo pridne pevce razveselil, da si bodo še močneje želeli pustnega torka, ko bodo lahko prišli na zabavo vsi naši otroci — pevci in ne pevci!
Tudi volčiči in veverice bodo v Slomškovem domu imeli svoj pustni praznik in sicer v nedeljo 21. februarja od 15. ure dalje. Z vse Tržaške bodo prišli v Bazovico, ki jih z veseljem sprejema že več let.
Dolina
Varianta regulacijskega načrta. V petek 12. februarja je dolinski občinski svet razpravljal o spremembi splošnega regulacijskega načrta oziroma njegovi prilagoditvi deželnemu urbanističnemu načrtu (PUR). Glavna značilnost variante je v tem, da občutno skrči zazidljiva področja na obseg, ki naj b'i teoretično zadostoval za podvojitev sedanjega števila prebivalstva, ki znaša 6.083 prebivalcev. Poleg tega predvideva varianta znatno število takšnih področij, kjer bodo morale gradnje potekati po lotizacijskem načrtu, na katerega morajo predhodno pristati vsi prizadeti lastniki parcel, ki so vključene v omenjena področja. Varianta tudi odpravlja obrtniško ceno na področju Pulj pri Domju, po drugi strani pa predvideva podobno področje, vedno v okviru začrtanega obsega Ezit pod Dolino.
V	razpravo so posegli predstavniki vseh političnih skupin, ki so zastopane v občinskem svetu (SSk, PCI, PSI, DC, PSDI). Stališče svetovalske skupine Slovenske skupnosti do predložene variante je v daljšem posegu obrazložil svetovalec Alojz Tul, ki je med drugim dejal, da je načelno izhodišče po skrčenju možnosti za priseljevanje v občino od zunaj samo po sebi pozitivno, vendar konkretna izvedba tega načela v predloženi varianti ne zadovoljuje.
Glede področja, ki naj bi ga družba Siot odstopila za obrtniško-industrijsko cono pod Dolino, je svetovalska skupina SSk predlagala, naj se to področje nameni intenzivnemu kmetijstvu, ki je bilo po razlastitvah tako zelo oškodovano. Po mnenju SSk področja, podvržena lotizaciji, lahko postanejo vaba za razne špekulacije, ker domači mali lastniki nimajo finančnih možnosti, da bi lahko izpeljali takšne lotizacijske načrte.
Zaradi teh in drugih razlogov so svetovalci SSk glasovali proti odobritvi predložene variante, ki bi lahko drugače uredila nekatera pomembna vprašanja urbanistične politike. Negativno so se izrekli tudi predstavniki DC in PSDI. Varianta je bila tako odobrena z glasovi svetovalcev PCI in... tudi PSI.
Dvojna mera dolinskega župana
Prejeli smo v objavo:
Kot znano, obstajata zadnji dve leti v Mačkoljah dve prosvetni društvi, katerima je dolinska občinska uprava dala v upravljanje obnovljene prostore v srenjski hiši. Obe društvi sta se dogovorili o izmenični uporabi prostorov, kar je redno delovalo do letošnjega pusta.
Po omenjenem dogovoru pripadata letos pustna nedelja s soboto in ponedeljkom KD Primorsko, pustni torek pa PD Mač-kolje, ki je za ta dan programiralo veselo družabno srečanje za mladino in vse vaščane nasploh.
Naenkrat pa se pojavi neki pustni odbor, ki zahteva zase prostore tudi na pustni torek, potem ko mu je ostale dneve prepustilo KD Primorsko. Ker PD Mačko-Ije ni moglo pristati na to zahtevo, se je pustni odbor obrnil na občinsko upravo. Tako je dolinski župan, ne meneč se za dogovor med obema društvoma za upravljanje prostorov v srenjski hiši, odločil dati prostore na pustni torek na voljo omenjenemu pustnemu odboru.
Ta samovoljni poseg župana v škodo PD Mačkolje smatramo za očitno pristranskega, kajti lani je isti župan izjavil materam otrok, ki so prosile za uporabo istih prostorov za pevske vaje vaškega otroškega zbora, da jim ne more pomagati, ampak
naj se obrnejo na obe društvi, ki soupravljata prostore.
Kot vidimo, gre za očitno pristransko ravnanje občinske uprave, ki uporablja dvojno mero, kar ji vsekakor ni v čast.
Toliko smo smatrali nujno potrebno informirati javnost, da bo točno obveščena, kako stoje stvari in kako se nedosledno spoštujejo dogovori.
Odbor PD Mačkolje
Z GORIŠKEGA
Trio Lorenz gostoval v Katoliškem domu
Goriško občinstvo je v četrtek 4. februarja prisluhnilo zelo uspelemu koncertnemu večeru. V dvorani Katoliškega doma je namreč v okviru abonmajske koncertne sezone nastopil znani Trio Lorenz iz Ljubljane s sodelovanjem priznanega hornista Jožeta Falouta.
Trio Lorenz sestavljajo bratje Primož (klavir), Tomaž (violina) in Matija {čelo) in je prvič nastopil leta 1958 v Ljubljani.
V vseh teh letih obstoja je imel vrsto koncertov po Evropi in izven nje ter povsod žel velike uspehe. Njegov program sega od klasike do avantgarde, prejel pa je tudi večje število nagrad in priznanj. Hornist Jože Falout je gotovo med najboljšimi slovenskimi oz. jugoslovanskimi solisti z rogom. Posnel je vrsto plošč in prejel razne nagrade. Koncertira doma in v inozemstvu.
Program goriškega koncerta je obsegal skladbe J. Brahmsa, P. Ramovša in A. Dvoraka. Začel je z Brahmsovim Triom št. 2 v Es-duru za violino, rog in klavir; v tej skladbi je hornist Falout pokazal velike izrazne zmožnosti svojega inštrumenta ter svoje globoke interpretacijske sposobnosti.
Druga točka je obsegala Ramovševe kontraste, v kateri je nastopil sam Trio.
V tej moderni kompoziciji smo lahko občudovali izredno gibčnost in dinamičnost v glasbeni govorici ter seveda v njih poustvarjanju.
V	drugem delu je bila edina točka slavni Dvorakov Trio v e-molu, imenovan Dumky. Tu gre pravzaprav za skoraj simfonično obdelavo glasbene misli. Ta se v neštevilnih kratkih stavkih preliva iz ene v drugo, pretaka se iz enega občutja v drugo in s tem ustvarja čudovito muzikalno sliko.
Trio Lorenz je skupno s hornistom Faloutom dosegel nedvomno zavidljiv u-speh. Občinstvo je ob koncu nastopajoče toplo nagradilo s ploskanjem. Izven programa je Trio dodal še prijetno Sukovo Elegijo.
Bsgl
Slovenski mladinski rekreativno-kulturni klub priredi
PUSTOVANJE
v soboto 20. februarja ob 20.30 v diskoteki »Rendez-vous« v ul. Trieste 171, Gorica.
Še en koncert v Gorici
Med razna goriška društva, združenja in glasbene šole, katera prirejajo koncerte spada tudi A.GI.MUS (Associazione gioven-tii musicale), ki si prizadeva predvsem mladini približati kakovostno glasbeno ustvarjalnost.
Peti letošnji koncert tega združenja je bil 5. februarja v dvorani glasbene šole v ul. Oberdan, kjer sta nastopila s flavto Giorgio Samar, pri klavirju pa Maura Soro-Percacci. Izvajala sta v prvem delu resno Bachovo IV. sonato, v drugem delu pa dve moderni skladbi, ki sta mladini gotovo bližji in sicer »Suite Paysanne« Bele Bartoka in Casellovo »Sicilienne e bur-lesque«. Na zahtevo občinstva sta umetnika zaigrala še Bollingovo »Irlandeso«, prijetno ritmično skladbo.
Izreden obisk na Peči
V	ponedeljek 8. februarja je 15 slovenskih salezijancev somaševalo v podružnici na Peči, župnija Rupa-Peč. V tej vasi je rojstna hiša salezijanskega duhovnika Jožefa Maliča, ki je umrl pred desetimi leti. Na željo domačinov so ga ob smrti iz zavoda Este blizu Padove prepeljali domov, kjer je pokopan.
Duhovnik Jožef Malič je bil pravi starosta med slovenskimi salezijanci. Tako on kakor njegov sosed iz Sovodenj Serafin Pelicon sta dosegla zavidljivo stopnjo Don Boskove duhovnosti in oba v svojem dolgem življenju naredila veliko dobrega. Pri sv. maši na Peči so se obeh sobratov spomnili koroški salezijanci, ki so imeli v prejšnjem tednu duhovne vaje v hiši Le Beati-tudini na Tržaškem. V celovški škofiji deluje pet salezijancev na župnijah, mlajši pa vodijo veliki dijaški konvikt Mohorjeve družbe v Celovcu. - F. Š.
r Radio Trst A
V organizaciji go riške pokrajinske uprave
bo nastopil v nedeljo 21. februarja ob 18. uri v goriškem
Avditoriju
MLADINSKI ZBOR IZ BARILOČ V ARGENTINI (Ninos y jovenes cantores de Bariloche)
Zbor vodi slovenska goriška rojakinja ga. Lučka Kralj-Jerman.
Slomškov večer v Katol. domu
Posrečena je bila letošnja pobuda Apo-stolstva sv. Cirila in Metoda, da posveti ekumenski dan škofu A. M. Slomšku. To tem bolj, ker smo lani v novembru obhajali 130-letnico ustanovitve bratovščine sv. Cirila in Metoda, ki je predhodnica Apo-stolstva.
Program v nedeljo 14. februarja je bil pester. Najprej je nastopil mladinski zbor »Kekec«, ki je zapel pet pesmi, tri so bile Slomškove. Lepo, da so tudi otroci proslavili Slomška, saj je bil tako velik njihov prijatelj. Med eno in drugo pesmijo je Anka Černič prebrala nekaj značilnejših Slomškovih misli o slovenskem jeziku in narodu. Kako radi pozabljamo, posebno v sedanji šoli na prelepe besede A. M. Slomška, zagledani le v Prešerna in Ivana Cankarja.
Težo večera je nosil dr. Franček Šegula, ki je nalašč za to priložnost prišel iz Rima, kjer je v službi. Dr. Šegula je namreč glavni postulator (vzpodbujevalec) za Slomškovo beatifikacijo.
V prvem delu svojega govora je dr. Šegula orisal nastanek in razvoj bratovščine sv. Cirila in Metoda in kako se je ta kasneje na Moravskem preoblikovala v Apo-stolstvo sv. Cirila 'in Metoda. Bratovščino je namreč ustanovil Slomšek novembra 1851. V drugem delu predavanja pa se je ustavil ob zadevi Slomškove beatifikacije. Povedal je, da so že bili pregledani Slomškovi spisi in dobili svoj »placet« od pristojnih komisarjev. To je, da je Slomšek vse prav učil. Tudi drugi del procesa, to je znanstveno obdelano živl jenje A. M. Slomška gre srečno proti koncu. Delo je bilo prej poverjeno sedanjemu mariborskemu škofu Francu Krambergerju; ko pa je postal škof, je delo prepustil frančiškanu p. Korošaku, ki je velik izvedenec v zadevah svetnikov, ker je že imel opravka s sličnimi zadevami. P. Korošak obljublja, da bo delo dokončal še v tem letu. Potem bomo morali čakati še samo na čudež, je zatrdil dr. Šegula. Toda še bolj kot čakati na čudež moramo za Slomškovo razglasitev blaženim moliti.
Večer je zaključila gdč. Furlanova iz Trsta z vrsto diapozitivov, ki ji nikoli ne zmanjkajo. Je kakor koš sv. Miklavža, vedno poln lepih slik z raznih romanj in krajev.
Roditeljski sestanek
V ponedeljek 15. februarja je bil na osnovni šoli na Livadi, ul. Brolo roditeljski sestanek. Učitelji so seznanili starše o odloku šolskega skrbnika, da se šola poimenuje po slovenskem ipesniku Otonu Župančiču. Želja vseh prisotnih je bila, da se slovesnost čimprej izvede, zato so prisotni takoj začeli z nabirko in sestavili delovni odbor.
Jutranji nedeljski koncert v goriškem Avditoriju
Tudi program nedeljskega koncerta 7. februarja kulturnega združenja »M° Lipizer«, ki sta ga izvajala čelist Mario Bru-nello in pianist Massimo Somenzi je bil zanimiv in prijeten, kar je dokazalo občinstvo, številno in pazljivo kakor vedno na nedeljskih matinejah. Umetnika sta izvajala sonato v ef duru opus Št. 1 Ludvviga V. Beethovna in Brahmsovo Sonato v E molu opus 38. Obe skladbi sta nadvse prijetni, vendar zahtevata veliko tehnične pripravljenosti pri izvajanju. Vendar sta oba mlada glasbenika dokazala visoko stopnjo skupne vigranosti in sintonije v posameznih stavkih obeh skladb.
Na zahtevo občinstva, ki je umetnika nagradilo z burnim odobravanjem in zahtevo po ponovitvi, sta gosta avditorija zaigrala še sugestivno Prokofijevo Sonato za čelo in klavir.
Prihodnja matineja bo 21. februarja. Na njej bodo nastopili Pierpaolo Mauriz-zi, klavir, Luigi Mazza, violina in Michele Ballerini, čelo.
Koncert solidarnosti za Poljsko
Goriška škofijska Caritas je kot izraz solidarnosti s Poljsko organizirala koncert z nastopom raznih zborov iz goriškega mesta. Koncert je bil v soboto 6. febr. v goriškem Avditoriju. Ljudstvo je obširno dvorano do kraja napolnilo. Nastopili so zbor Sant’Ignazio, C. A. Seghizzi, L. Fogar. Slovence je zastopal mešani zbor »Lojze Bratuž«.
Pastirček št. 5
V februarju slavi katoliška Cerkev (izjema je le Slovenija) sv. brata Cirila 'in Metoda. Zato tudi Pastirček posveti uvodne misli tema apostoloma Slovanov. Napisal jih je dr. K. Humar. Prav tako imamo v februarju v zvezi s pesnikom Francetom Prešernom Dan slovenske kulture. Prispevek k temu dnevu je napisala L. Š. pod naslovom »Prešeren in otroci«. V kulturnem koledarju nam M. Perat predstavi glasbenika in skladatelja Lojzeta Bratuža. Pri opisovanju tržaških zanimivosti prideta na vrsto staro mestno obzidje in rimsko gledališče.
Prisrčen je opis Roberta Perica o pok. nadškofu Cocolinu »Izgubil sem dragega prijatelja«. Novo im§ je Jožica Z., ki je napisala posrečeno zgodbo o stari Heloj-ziji. Upamo, da se bo še oglasila, saj se je predstavila s sočnim jezikom in svojskim slogom pisanja. Pesmi je to pot kar precej: poleg tistih od mladih dopisnikov naj omenimo dve od Zore Saksida (Miška, muca, Mirjam in O beli miški), Tomekovo »Otrok« in Ivanke Zavadlav »Pustni čas«. Zorko Harej je pa uglasbil pesem Ljubke Šorli »8. februar«.
Izobraževalni del napolnjujejo slike za
1.	in 2. razred »Pobarvaj maškare!« in »Kakšne pustne navade poznaš?« (pripravila Majda Paulin) ter vprašanja, ki so zavita v pripovedovanje (Zora Saksida). Prav tako so vzgojna vprašanja: Kaj pričakujem od staršev?, Kaj pričakujem od vzgojiteljev?, Kaj pričakujejo starši od mene? in Kaj pričakujejo vzgojitelji od mene? Pravilnih odgovorov na 40 vprašanj je 22, nepravilnih 18.
V Janini pošti se Jana pritožuje nad dopisi, ki so nekateri prav grdo napisani. In zaključi: »Zapomnite si, otroci: tudi v drobnih stvareh se kaže otrokova omika in vzgoja.« - jk
m
V luži se veliko grdega zarodi, še več hudega pa se v srcu lenega človeka skoti (škof A. M. Slomšek). ■
Postni govori 1982
Tudi letos je predmet govorov sv. maša. Govorili bodo slovenski duhovniki, ki živijo v Rimu, le uvodni govor bo imel dr. Lojze Škerl iz Trsta. Postni govori bodo ob torkih in petkih ob 15. uri.
26. februarja: Vrednost in važnost sv. maše - dr. Lojze Škerl.
2. marca: Zahvalna daritev - dr. Janez Vodopivec.
5. marca: Pogovor z drugimi kristjani o sv. maši - dr. Janez Vodopivec.
9. marca: Sv. maša, edina popolna daritev za vse čase in vse kraje - dr. Frančišek Šegula.
12. marca: Brez duhovnika ni sv. maše - dr. Frančišek Šegula.
16. marca: Moja maša - dr. Maksimilijan Jezernik.
19. marca: Sv. maša me posvečuje - g. Janez Poprijan.
23. marca: Vsaka maša je Gospodov dan in vstajenje Kristusa - g. Janez Poprijan.
26. marca: Sv. maša — daritev Cerkve -dr. Tone Štrukelj.
30. marca: Evharistično slavje - dr. Tone Štrukelj.
2. aprila: Sv. maša, pomoč rajnim - dr. Bruno Korošak ofm.
6. aprila: Sv. maša, zarja našega vstajenja - dr. Bruno Korošak ofm.
9. aprila: Kristusova daritev na križu -dr. Maksimilijan Jezernik.
Šport
Smučarske tekme ŠZ 01ympia
V	nedeljo 28. februarja bo ŠZ 01ympia organizirala svoje smučarske tekme za člane in simpatizerje. Tekme bodo v Rablju (Cave del Predil) in sicer v veleslalomu. Tekmovalci bodo razdeljeni v različne kategorije glede na starost in sposobnost; nagrade bodo tudi za zakonske pare in družinske grupe (eden od staršev in eden od otrok) ter za skupino odbojka in skupino ex-olympijcev.
Rok za vpis je do srede 24. februarja. Vpisati se je možno pri društvenih odbornikih (Vrtovec, Kranner, Brešan, Vižintin) ali pa v trgovinah Košič, ul. Ra-stello, Špacapan (ex Cumar), ul. Arcivesco-vado. Pri vpisu je treba navesti priimek in ime, rojstno leto in plačati vpisnino, ki znaša 1.000 lir za otroke do letnika 1971,
2.000	lir do letnika 1963 (dijaki), 3.000 lir za ostale, 4.000 lir za grupe družina (vsaj trije člani). Na voljo bo tudi avtobus.
Olympia Terpin-Mobilcasa 3 : 0
(15 : 7, 15 : 5, 15 : 6)
S	prepričljivo zmago proti ekipi Mobil-casa je 01ympia Terpin zaključila prvi del tekmovanja na odličnem drugem mestu. Zagotovila si je obstanek v D ligi in možnost, da se bo v nadaljnjem prvenstvu borila za napredovanje v C2 ligo. Je to gotovo velik uspeh, saj je bilo moštvo letos prenovljeno in torej ni še bilo povsem uigrano. Kljub temu postaja igra plavih vedno bolj homogena in zato učinkovitejša, kar daje upanje na dobro uvrstitev v nadaljnjem prvenstvu.
Razveseljivo je tudi, da na vsaki tekmi ekipo spodbuja lepo število navijačev, ki so ji bili v marsikaterem trenutku v veliko moralno oporo.
01ympia je igrala v sledeči postavi: Černič M., Špacapan M., Terpin D., Cotič Š. in M., Terpin S., Markosič R., Kuštrin M. in Dornik Rinaldo.
V	Katoliškem domu v Gorici
bo v nedeljo 28. feruarja ob 16.30 gostoval
ANSAMBEL BRATOV KRT
Vabljeni posebno mladi. Romarski izlet skozi sedem držav
Število prijavljenih je že pred dvema tednoma prešlo zmogljivost enega avtobusa. Ker ne bi radi nikogar zavrnili, smo se odločili, da naročimo še en avtobus. Zanj je že prijavljenih 10 oseb. Potrebujemo jih še 35. Mora pa se to zgoditi čimprej, kajti potovalna agencija opozarja, da je čas za rezervacije po hotelih že skoraj potekel. Ako bo torej dovolj prijavljenih, bosta dva avtobusa. Če do tega ne pride, bodo tisti, ki so se prijavili potem, ko je bil prvi avtobus polno zaseden, sprejeti pogojno, to se pravi, če se odpove izletu kdo od prvih 53 prijavljenih, pridejo oni v poštev po vrstnem redu kot so se priglasili.
Vsi prijavljeni naj plačajo prvi obrok, tj. 150.000 lir. S tem šele dobijo pravico do potovanja. Ob plačilu naj predložijo osebno izkaznico. Ta mora biti v času potovanja (30. julij - 7. avgust) še veljavna. Veljavnost traja pet let od izdaje izkaznice. Celotno vsoto 610.000 lir je treba poravnati da 15. junija.
Izšla je »Mladika«
št. 1
OBVESTILA
Občni zbor Katol. tiskovnega društva
bo v ponedeljek 1. marca v prostorih Katoliškega doma v Gorici in sicer ob 15.30 v prvem in ob 16. uri v drugem sklicanju. Poleg poročil so na dnevnem redu tudi volitve novega odbora. Vabljeni vsi člani društva.
Občni zbor ZSKP (Zveze slovenske katoliške prosvete) bo v ponedeljek 1. marca v mali dvorani Katoliškega doma v Gorici ob 20. uri v prvem, ob 20.30 v drugem sklicanju. Vabljeni vsi zastopniki včlanjenih organizacij in tudi drugi člani društev.
V četrtek 25. februarja bo pri kapucinih v Gorici srečanje duhovnikov goriške nadškofije. Začetek ob 9. uri.
Društvo slov. izobražencev v Trstu prireja ob letošnjem pustu predavanje Pavleta Merkuja o ekspresivnih imenih v srednjeveškem Trstu. Večer bo v ponedeljek 22. februarja ob 20.15 v dvorani Slovenske prosvete, ul. Donizetti 3. Še vedno je odprta razstava grafik in slik Milka Bambiča in sicer vsak dan od 18. do 20. ure.
Slovenski tržaški skavti in skavtinje organizirajo v nedeljo 28. februarja smučarski izlet v Sappado. Cena za avtobus je 8.000 lir. Odhod točno ob 6. uri zjutraj izpred sodnijske palače v Trstu. Za vpis telefonirati Silviji Kalin, tel. 040/224407 vsak večer ob 19. do 21. ure do 24. febr. Vabljeni tudi goriški skavti in skavtinje.
DAROVI
Za Katoliški glas: Julija Sosič 11.000; Vinko Beličič 6.000; Berta Mišič 5.000; Hilda Malnič 5.000; Maks Šah 12.000; Aliče Caharija 6.000; Božidar Živec 6.000; Marija Bizjak 31.000; Simončič in N. N. 11.000; N. N., Opčine 10.000; Marija Sossi 10.000; kapela p. Leopolda v Domju za objavljanje darov 20.000; iN. N., Bane za katoliški tisk
5.000 lir.
Za cerkev sv. Ivana v Gorici: Vida Rojic
3.000 lir.
Za poimenovanje šole na Livadi: H. J.
10.000; L. M. 10.000; Klemše 10.000; Cotič 10.000; J. B. 10.000; K. S. 10.000; Jožko Ju-retič 10.000; K. Z. 10.000; M. M. 10.000; Fa-bretti 10.000; Danilo Čotar 100.000; Valentih Gravner 10.000; Rogelja 20.000; Vojko Baša 20.000; Boris Hervatin 30.000 lir.
Namesto cvetja na grob sestrične Nežke Matelič: Anica Perat za Katoliški glas, za Zavod sv. Družine in za Alojzijevišče po
15.000 lir.
Ob sedmi obletnici smrti očeta Julijana:
družina Julijana Ožbot, Sovodnje za cerkev na Peči 40.000; ob isti obletnici žena Anica Ožbot iz Sovodenj za pevski zbor Rupa-Peč 15.000 lir.
N. N., Vrh: za krajevno sekcijo SSk in za ŠZ Soča po 10.000 lir.
Za cerkev v Doberdobu: Marija Gergo-let, Doberdob namesto cvetja na grob strica Karla Ušaj iz Orehovelj 50.000 lir.
Za cerkev na Opčinah: Sonja Mlač 10.000; N. N. ital. narodnosti 20.000; Mariza Ličen 5.000; razni 38.000 lir.
Za cerkev na Banih: N. N. 10.000 lir.
Za cerkev na Ferlugih: Mila Ferluga
3.000 lir.
Za Marijin dom v Rojanu^ Milena Franko za obletnico smrti moža Adrijana
10.000 lir.
Neva Fonzari: za Katoliški glas 50.000, za Mladiko, za Marijin dom v Rojanu, za misijone in za lačne po svetu po 50.000 lir (skupaj 250.000).
Jože Jamnik: za Marijin dom v Rojanu
350.000 in za Katoliški glas 50.000 lir.
Za kapelo p. Leopolda pri Domju: v počastitev spomina Lije Stopar: Cvetka, Trst 5.000; Evelina Pahor, Trst 40.000; Vera Turk, Trst 20.000; Roža Štefančič, Trst 40.000; L. in D. Mikic, Trst 10.000; družini Zlobec-Gregori, Trst 10.000; Mara Babič, Trst 20.000; družine Stopar, Ferluga in Sac-chi tudi v spomin na starše 50.000 lir.
Za misijon p. Kosa DJ: N. N., Opčine
50.000 lir.
Za misijone: Ivanka Černigoj 200.000; N. N., Rojan 50.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
Spored od 21. do 27. februarja 1982
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 10.30 Nediški zvon. 11.00 Mladinski oder: »Peter Iljič Čajkovski«.
11.30 Natoožna glasba. 12.00 Narodnostni trenutek. 14.10 Na goriškem valu. 14.40 Šport in glasba ter prenosi z naših kulturnih prireditev.
Ponedeljek: 8.10 Gospodarska problematika. 9.30 Alternativna prehrana. 10.10 Koncert. 12.00 Kulturni dogodki; 'kako ti je ime?; lahka glasba. 13.20 Zborovska glasba. 14.10 Otroški kotiček: Tik-tak. 14.30 A. Kralj: »Kdo je na vrsti?« 15.00 Glasbeni ping-pong. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba. 18.00 Računalnik v službi človeka.
Torek: 8.10 Domači obrazi. 9.30 Manjka jim samo beseda. 10.10 Oddaja za otroški vrtec. 10.20 Koncert. 11.30 Izbrani listi.
12.00 Kulturno pismo; beležka. 14.10 Odraslim prepovedano! 14.55 Naš jezik. 16.00 Koder teče, ondod moči. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 0 glasbeni umetnosti. 18.00 A. Kesserling: »Arzenik in stare čipke«.
Sreda: 9.30 Alternativna prehrana. 10.10 Koncert. 10.45 Oddaja za 1. stopnjo osnovne šole. 11.30 Literarni listi. 12.00 Pod Ma-tajurjan; beležka. 13.30 Zbor »L. Bratuž« iz Gorice, zbor »Štandrež« in zbor »Miren«.
14.10 Otroški kotiček: S knjižne police.
16.00 Zimske slike. 17.00 Kulturna kronika.
17.10 Mi in glasba. 18.00 Slovenska literatura v Italiji. 18.40 Iz beležke M. Košute.
Četrtek: 8.10 Doma in na tujem. 9.30 Psihološki utrinki. 10.10 Koncert. 10.45 Oddaja za 2. stopnjo osnovne šole. 11.30 Izbrani listi. 12.00 Od Milj do Devina; beležka. 14.10 Mladi pred mikrofonom. 14.55 Naš jezik. 15.00 Jugoslovanski izvajalci.
16.00 Primorska duhovščina pod fašizmom.
17.00 Kulturna kronika. 17.10 Komorni orkester »R. Lipizer« iz Gorice. 18.00 Četrtkova srečanja. 18.30 Sodobne slovenske novele.
Petek: 8.10 130 let Družbe sv. Mohorja.
9.30 Svet se vrti počasi. 10.10 Koncert. 11.00 Oddaja za srednjo šolo. 11.30 Literarni listi. 12.00 Na goriškem valu; beležka. 13.20 četrtkova srečanja. 14.10 Otroški kotiček.
14.30 P. Voranc: »Doberdob«. 15.00 Postni govor. 15.15 Film in filmska glasba. 16.00 Svet za obzorjem. 17.00 Kulturna kronika.
17.10 Komorni orkester »R. Lipizer« iz Gorice. 18.00 Kulturni dogodki. 18.40 Kako ti je ime?
Sobota: 8.10 Tudi starost je lahko lepa.
9.30 Fleši mimogrede... 10.10 Koncert. 11.30 Izbrani listi. 12.00 Glasnik Kanalske doline; beležka. 14.10 Mladi pisci. 14.30 Poslušali boste. 14.55 Naš jezik. 15.00 Začnimo s črko A. 17.00 Kulturna kronika. 17,10 Med dvema ognjema. 18.45 Vera in naš čas.
SLOVENSKI GORIŠKI SKAVTI
vabijo
vse otroke osnovne šole
na
VESELO PUSTOVANJE
ki bo v Katoliškem domu v ponedeljek 22. februarja ob 15. uri. Veliko bo veselja, smeha in zabave: krofi, šlraube, petje, rajanje... S seboj prinesite lepo masko in obilo živahnosti!
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 300 lir, osmrtnice 250 lir, k temu dodati 15 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
Župnija sv. Ivana v Gorici vabi na
MALI TEOLOŠKI TEČAJ
za laike
Predavanja bodo vsako sredo v marcu ob 20. uri v Katol. domu.
3. marca: dr. Rafko Valenčič: »Namen in veličina dela«
10. marca: dr. France Dolinar: »Zgodovina učiteljica?«
17. marca: dr. V. Potočnik: »Kako je z verniki izven Cerkve?« 24. marca: prof. Mirko Mahnič: »Zakaj sem kristjan?«
&
KMEČKA BANKA
Ustanovljena leta 1909
GORICA	Korzo	Verdi,	51
Telefon:.84206 - 84207 - 85383 Telefon menjalnice; 83909 Telex 460412 AGRBAN
VSE BANČNE USLUGE MENJALNICA RAZPOLAGAMO Z VARNOSTNIMI SKRINJICAMI