IVAN KEJŽAR SORIŠKA LEDINSKA IMENA Pri popisu imen so sodelovali domačini: Peter Frelih - Kejžar, Karel in Anica Tro- jar - Keržarjeva, Janez Egart st. - Tolarjev, Janez Egart st -Kemperlov, Peter Grohar -Rabovc, Peter Jensterle - Adamov, Ivan Beguš -Jurjevcev, Slavko Gaser- Trojarčkov, Peter Čufer -Čufrov, Rajko Gartner - Zgornjetorkarjev, Tončka Gartner -Spodnjetor- karjeva, Tone Gaser in Vika Gaser - Drabončeva ter Stanko Kejžar - Gajžlarčkov. Vsem se lepo zahvaljujem. Za sodelovanje se zahvaljujem tudi prof. Ljubi Fende. Uvod Ledinska imena v prostoru pod Ratitovcem so neka posebnost. Spremljajo me od ranih otroških let. Bili so mi uganka - nikoli nisem vedel, kaj pomenijo, pa tudi nihče od starejših domačinov mi jih ni znal razložiti. Po letu 1990 sem soriški svet prehodil podolgem in počez, po stezah in po brez potju in ponovno sem se skoraj na vsakem koraku srečeval z imeni, na gosto pose janimi po vrhovih in grebenih, po strminah in ravnicah, po gozdovih in obdelanem svetu. V letu 1997 sem poskušal s slovarjem v roki najti pot do rešitve. Počasi sem odstiral skrivnost starih ledinskih in drugih poimenovanj. Ugotovil sem nekaj zako nitosti spreminjanja glasov in zlogov: w v b, npr.: Winkel - binkel; s v ž , Seite - žajta, Sonne - zone; sch v ž, Schne - žne; b v p, Bach - poh; Stein v štom, Steinbach - štom- poh, Steinecke - štomeke itd. Tako sem po dolgem iskanju in kasneje tudi s pomo čjo Slovarja soriškega in rutarskega tirolskega narečja po svojem prepričanju našel bolj ali manj zadovoljive odgovore na izzive starinskih poimenovanj. Zanimivo je, da so se imena prenašala po ustnem izročilu iz roda v rod skoraj se demsto let, da pa v spominu ni njihove vsebine, pomena imen. Toliko časa so se obdržala predvsem zaradi oddaljenega, zaprtega prostora - ni bilo možnosti za ko municiranje. Leta 1854 so v Sorici odprli šolo. Otroci so se hitro naučili slovenščine, starši pa so se naučili jezika od svojih otrok. S pozabo tirolščine, so pozabili tudi na pomen imen. V koledarju družbe Sv. Cirila in Metoda v Ljubljani za leto 1931 je Josip Armič, ki je prišel leta 1892 za upravitelja enorazredne šole v Sorico, poročal naslednje: "V Sp. in Zg. Sorici ni bilo tedaj opaziti med otroki nobenega ostanka tirolskega nareč- 143 LOŠKI RAZGLEDI 49 ja. Otroci so govorili in znali slovensko. Soričani so kljub tirolskemu narečju, ki se je ohranilo do konca minulega stoletja, postali zavedni Slovenci, kar najbolj priča ta imeni Grohar in Kejžar, ki sta oba tamošnja rojaka." Gostota imen v prostoru je bila pogojena z intenziteto obdelovanja zemlje, pove zana je bila s takratno tehnologijo izključno ročnega dela. Vsaka njiva je imela svo je ime, tudi poljska razdelitev na delce je prispevala svoje. S strojno obdelavo so imena zgubila tehnološko funkcijo, v ta namen so nepo trebna in se postopoma izgubljajo, še večjo pozabo doživljajo vasi Zg. Danje, Zabr- do. Torka in Ravne, ki so že nekaj časa skoraj prazne. Pretežni del mladih Soriča- nov in Danjarjev je zaposlenih v industriji in teh imen ne pozna. Ostala so v spo minu starejših kmetov, na kmetijah pa se še prenašajo na mlajši rod. Primerjava se danjega popisa imen s popisom iz leta 1928 pove, da se jih je približno 30 % izgu bilo iz spomina. Sorica z Dravhom in Lajnarjem v ozadju (Foto: Tone Mlakar) Evidentirana ledinska imena Sorica: binkel, binkele, binkelc, bideržna, bideržanek, binlanar, bolbežgroba, bogšriba, čumeke, drauh, dresel, dehžajta, ejbnarje ali ebmarje, ejbm, ejbenle, en- gerle, erble, erblc, fonžloht, flančniki, formeke, blošter, cefe, gaštan, garošt, gevelar- je, geblarje, holck, gosedera, greblarje, grobe, groba, goba, grejbl, grdarje, hirman, hinteržajta, holcmarjev kogel, holcmarjeva kovla, rotkarjeva kovla, hovžle, heblarje, hiršgroba, inebejg, juranžeke, kejvele ali kejbele, keržitol, kemperlov ejml, kirhpoh. 144 SORIŠKA LEDINSKA IMENA kor, korhpigel, kužloht, klunkarca, kovl, kicrekele, kope, kirhgarten ali kirhgrtle, klom, klomekele, kovlrošt, košta, kenlajta, končnekele, keterie, keple, kromperiža, kovbla, kelnarji, lajta, lajnar, lovdeštot, lontender, mavrah, mejžle, movže, mudleke- le, mejdle, mejdl, metrekele, miheltol, marnekele, martngrovb, majanžeke, martove laze, mejdle, movd, melat, na rošt, na proh, na mežu, na mejžlan, na prežal, na na- vah, negelnov žbont, najgerle, oberpinkele, oltžbont, oržank ali voržank, prendlar je, palentnik, prod, pajbelc, paklon, paklonska grapa, podlajnar, podlajnarbejg, pov- den, pigel, pejdnle, pretertol, protekele, rajda, rajterpigel, rajterpoh, rotke, riba, ribn, ribnica, ron, ravtek, ravt, rigel, ravtbejg, reštle, rošta, reštlan, šajsgrejble, štoleke, štentlarjeva žloht, štemfle, šeter, špickejvele, špicperke, stoke, šprocar, štoublgroub, štomfejden, štodlar, sorta, šlibernik, šiselbrun ali šeslarje, tor, tonderskogel, teldre, tolčneke, tolarjev regel, tirlanstovl, terploten, tele, trečeke, trmavn, urlistova žloht, ursntol, vaseržbont, zadnji jovn, žajta, žbont, žeti, žont, žlehtgort, žlehtarje. Aventol, berentol, cigenžloht, elple, formžajta, forštentol, fuksšriba, gertlan, hol- deržbont, hopfenpoh, hola, juserkejbele, klefete, laubtštrajh, lukanžeke, lajnarbeg, matijentol, majentol, protenštavda, pri rižah, prikele, pretereke, rebiškogel, šenej- ben, šartenpigel, tudenpoh, vajdenci, videržloht, vajsblimel, za hekelc, žeteltal. Konkretne lokacije: Levo pobočje Nidrarske grape: špickejbele, špicperke, holcmarjev kogel, hol- cmarjeva kovla, rotkarjeva kovla, kovlrošt, grtlarje, palentnik, gevelarje, martngrovb, marnekele, miheltol, dehžajta, reštle, kope, lajnar, gosedera, mejdle, metrekele, ki crekele, ravt, ribnica, košta, ron, keple, pejdnle, žajta, lajta. Desno pobočje Nidrarske grape: gaštan, na movdu, na mežu, na rošt, na proh, na navah, štemfle, kirhgrtle, movže, engerle, povden, bideržna, bideržanek, goba, gro ba, kemperlov pigel, kemperlov kejbele, blošter, mavrah, oberpinkele, unterpinke- le, žlehtgort, mejžle, lajta. Levo pobočje Sore: klom, klomekele, martove laze, šeter, flančniki, mejdl, kope, rošta, za roštam, majanžeke, majantol, kelnarji, vorženk, trečeke, kirhpoh, žetel, žeteltol, prendlarje, protekele, cefe, žbont, keple, na mejžlan, teldre, lajta, trmavn, gosarjev pigel, žajta. Desno pobočje Sore do Štovblgrouba, levo pobočje Zadnje Sore, desno pobočje Štovblgrouba in Globoke grape: na prežal, tolčneke, vaseržbont, čumeke, oltžbont, binlanar, tirlanstovl, bideržna, kovbla, klunkarca, heblarje, sorta, šenejben, štoleke, pretertol, najgerle, paklon, paklonska grapa, juranžeke, pajbelc, rajterpigel, rajter poh, bolbežgroba, lontender, štovblgroub, ravtek, negelnov žbont, šeter, hirman, sa heklc, šprocar, terploten, kejbele, hela. Prostor med Štovblgroubom in Globoko grapo ter Soro: štomfejden, ribn, melat, keterie, hovžle, na prod, lajta, mejžle, ejbenle, šajsgrejble, žont, kunlajta, stoke, kicre kele, kovčnekele, sprednji in zadnji mejdle, lovdeštot, pod ejbm, za ejbm, ejbm, za dnji jovn, binkelc, šeslarje, podlajnarbejg, keržarjev pigel, pejdnle, tele, zgornja in spodnja ribnica, kromperiža, ravtbejg, keple, greblarje, ron, žlehtarje, hiršgroba. Soriški del desnega brega Roclpoha, Korhpigel - Soriška planina: tolarjev regel, ekarje, hinteržajta, holck, formeke, rotke, rajda, korhpigel, ejbmarje, grobe, keržitol, mudlekele, prikele, tor, erbelc, rebiškogel, tonderskogel, kejbele, urlisto- 145 LOŠKI RAZGLEDI 49 va žloht, štentlarjova žloht, kužloht, videržloht, cigenžloht, movže, gaštan, greblar- je, žbont, fonžloht, kemperlov ejml, binkelc, grobe, trojele, lajta, stoke, dravh, laj- nar, kor, dresel. Spodnje Danje (Foto: Tone Mlakar) Sp. Danje: bideržane, bajskovl, bosarovn, doražajta, ekele, feniškovl, flančniki ali floncvlekn, gožl, gožlek, goštek, groben, gecemre ali gecembre, gajgarjev grič, gemon- da, bela, holckovl, kolhgroba, kirhgorte, kovleke, kajarošt, krajcke, kejvele ali kejbele, lajta, lanar, lanareke, lerha, lovs, mejdle, mendlaškovl, mešngrontke, maštaudah, mošn- tol, maštoke, metrekele, mejnebeg, (nutnrošt) murntrošt, mesta, najgerle, okšengroba, omandeke, prindle, protproh, protprohkovl, plotah, perštonga, povden, resoker, ro- clpoh, regele, ravt, star ravt, strantale, stoke, štajdekle, štancarjeva bajta, štonah, ton- derškovl, v pohu, vrota, vajtah, žbentle, žbont, žetele, žnebloh, žbajneke. Avernkogel, augern, celreštle, cepanarjater, geprunst, g(h)g(h)e, heken, hun- deškele, kromeržgorte, kejžnekele, lomoker, movžgrunt, na heji, pažlek, povajna- lektol, per riž, perbajsn, pod kirhbeg, pod boštam, trojele, ronclrošt, ribn, tomažev grejble, terdegoveker, terdeži. Levo pobočje Danjarske grape: mejdle, štancarjeva bajta, kolhgroba, mendlaško- vel, vajtah, plotah, kovleke, ravt, flančniki, feniškovl, lanar, lerha, v pohu, regele ali rehele, ravt, star ravt, kirhgorte, holckovl, lovs. Desno pobočje Danjarske grape vključno z Roclpohom: gožl, bajskovl, bidržane, prindle, štajdekle, lajta, žbont, žbentle, stoke, ekele, mejdle, pod kirhbeg, resoker, 146 SORIŠKA LEDINSKA IMENA maštavdah, krajcke, najgerle, omandeke, mošntol, roclpoh, hela, lanareke, rotala, majnebeg, povden, gemonda, štrajtnale, vrota, tonderškobel, lanar. Perštonga - Danjarska planina: perštonga, kejbele, groben, mešngrontke, žbont, protproh, protprohkovl, gecemre, štonah, doražajta, žnebloh, ejbm, žlohtejbenle, bosarovn, kajarošt, okšengroba, murntrošt, pažlek, gajgarjev grič, g(h)eg(h)e, žbaj- neke, ronclrošt, mesta, avernkogel. Zgornje Danjc (['oto: T(»ic' Mlakar) Zg. Datlje: ancn hobmeke, adamov poh,, avern ali avbern, avbernkovbl, caberba- bjibritof, cilinšeter, groben, grobenčom, greblarje, groba, irn, irntol, irnron, kela, kej- vele ali kejbele, kremant, lanar, longoker, majdle, na krajčku, obmeke, umebant, prendle, pažekele, pohholc, pejdnle, pod žen, punčarpron, povdenoker, pajl, pajlžajta, rovnah, ravt, reštle, reštlarje, reštlron, rupe, soda, štomkopf, štonah štau- dloh, šajbloker, telečnik, umižajtle, umigrunt, vajgroben, žbontejben, žleht, žne bloh, žmovlekerle. Avekerle, lanerle, kaučnvipfel, najgerle, plotoker, pod pam, prenderle, reštleron, rajzerrošt, ronclrošt, šeterle, trojele. Zgornjedanjarska velnica: pohholc, adamov poh, pejdnle, povdenoker, punčar pron, pod žen, pod pam, prendle, šajbloker, pažekele, reštle, žmovlekerle, najgerle, na krajčku, ravt, longoker, hobmeke ali obmeke, ancnobmeke, lanar, umigrunt, što nah, soda. Od vasi do grebena: groben, grobenčom, caberbabjibritof, majdle, rovnah, groba, irnron, spodnji irn, zgornji irn ali adamov irn, avbern, avbernkovbl, rajzerrošt, prednja žbontejben, zadnja žbontejben, cilinšeter, kejbele, štou- dloh, groba, reštlron, žleht, vajgroben, žnebloh, pajlžajta, pajl, kremant, rupe, štomkopf. „.,, ,,,1,,,, ,.„.,,,,, 147 LOŠKI RAZGLEDI 49 Trojarji: bleke, binkel, cilintovle, cilinkovbl, eken, forafekele, gemonda, hoho- ker, irnron, longoker, lanar, mejdle, mejžle, maver, ravt, rajtle, rošta, siraržajta, soda, špecežajta, stekle, troje, vrota, žbentle. Beldle, binklekele, boštekokerle, leutele, ogokerl, odekerle, pronoker, riža, sa- utžajta, štavden, žunlajta. Pod cesto: vrota, maver, forafekele, binkel, mejdle, žbentle, longoker, rošta, si raržajta, celintovle, špecežajta, mejžle, eken. Nad cesto: troje, soda, gemonda, hohoker, stekle, lanar, ravt, celinkovbl, bleke. Zabrdo: ajerkovl, altemaver, ajgern, bosarplote, bider, bimbarfa, bimferleke, drežlanar, ekele, ejben, ekoker, eken, ešejben, groba, garde, gardarje, jajžnkej- bele, keple, kecerleke, lom, loh, lomekele, pretertovle, meterlenk, mejdle, mejžle, mošprone, milekerle, miloker, milholc, mešerleke, oderlanarje, prote kele, peke, pajl, prehle, pejdnle, prendle, rešde, reštlfrata, rupe, reštlanar, ravt, Zabrdo (Foto: Tone Mlakar) restn, sp. ravt, štem, stekle, star ravt, sp. žetele, šoderškovl, šeterle, stoke, što- manteke, štomant, štokejben, štompoh, sorta, šortentovle, štomkopf, trembolde, troje, tremejdlarje, zg. žetele, žbentlerkejbele, žbende, žajta, žbont, žont, žonte kele, kile. Fornekele, irholc, kope, koučnkovbl, milejben, okejble, pajltovle, štokele, šeutžaj- ta, tedekele. Desno pobočje Zabrške grape: tremejdlarje, spodnji žetele, zgornji žetele, žont, žontekele, garde, žbentle, milholc, miloker, milekerle, protekele, drežlanar, spodnji ravt, eken, lom, bider, pejdnle, prendle, mošprone, mejžle. Štomant (levo pobočje Zabrške grape, desno pobočje Štompoha in Torkarske grape): mejdle, reštlvrota, reštle, ajgrn, bimferleke, ešejbm, žbont, oderlanarje, što- 148 SORIŠKA LEDINSKA IMENA mant, stari ravt, mešerleke, žajta, sorta, šortntovle, štokejben, gartlarje, groba, bim- barfa, rovnah, stoke, pretertovle, restn, štomanteke. Od vasi do grebena: eken, keple, ekoker, ravt, ejbn, troje, bošk, trembolde, meter- lenk, pajltovle, reštlanar, žbentlerkejbele, jajžnkejbele, kecerleke, bosarplote, šoderškovi, peke, pajl, maver. Torka (Foto: Tone Mlakar) Torka: brota, bleha, bošk, čepe, dokštlanar, ešah, engerle, enga, fajfarkovbl, grelah, grobn, greble, grebel vrh, gresejben, interžajta, kuglcov rob, kugicova rupa, kope, kej- begartle, longoker, longlanar, lanar, lekele, loh, marose, mešaleke, maver, majdle, me- terlenk, mešalanar, ovboker, povden, pošalanar, rajden, rošalanar, rovnah, reštlanar, šte- ke, savžajta, štonoker, šaufergroben, štekele, soda, toržajta, torka, žbentle, žbont, žajtle. Babenoker, holcoker, najgerle, pežoker, prentele, rotenekele, rejžešprun, resao- ker, štekleron. Pod cesto: toržajta, rovnah, savžajta, lekele, soda, engerle, loh, mešaleke, ovboker, štekele, kope, brota, štekleron, žbont, žbentle. Nad cesto: majdle, štonoker, greble, šteke, longlanar, bleha, enga, mešalanar, ma rose, pošalanar, rajden, fajfarkovbl, grelah, povden, grebel vrh, interžajta, dokštla nar, stoke, reštlanar, kuglocov rob, kuglocova rupa, šavfergroben, gresejben, žajtle. Ravne: binkel, bintek, bintekžajta, ejben, ejbenriža, ekele, ešah, garkl, goba, grej- bel, kejbelgort, kelvergort, lajta, lajtnik, milejben, mejdle, melat, movže, poh, pohek, pront, pigele, pajsejben, pri maver, rovnah, ravtek, štompoh, stoke, šteklerone, ste klarje, toržajta, troje, brotn, žetele, žbont, žehle. JA 149 LOŠKI RAZGLEDI 49 Ravne pod Ratitovcem (Poto: Tone Mlakar) Konfiguracija terena Aufoker, ejbeln, elble, formžajta, grosno- ker, hovoker, jekele, kromažoker, kelvergort, oltamile, pri metertokeše, srednji, spodnji mrzli štuki, šeter, vajdlenžoker, vajhtn, v mov- du, v štajgen, vengerle. Zahodno od ceste: milejben, rovnah, bin- kelj, ejben, stoke, maver, toržajta. Vzhodno od ceste: lajta, kelvergort, lajtnik, pajsejben, steklarje, žbont, ravtek, bintekžaj- ta, bintek, ešah, žetele, pront, movže, ekele, pigele, goba, ejbenriža. Pri vseh vaseh so v drugi alineji navedena imena, ki so se zgubila med obema popiso ma (1928, 1997). Sporočilnost imen Imena nam sporočajo o konfiguraciji tere na (kamnitost, vrhovi, ravnine, doline, kota nje in grebeni), o vodah, o kmetijskih površi nah (njive, senožeti, pašniki in gozdovi), o divjih živalih, o komunikacijah in o poseb nostih. - Vrhovi, kamnitost Sorica: drauh, erblc, kejbele, kor, korhpigel, kovl, kovlrošt, kope, rebiškogel, špic- kejbele, štomfejden, sorta, šlibernik, tonderskogel. Spodnje Danje: protprohkovl, plotah, štonah, tonderškovbl, bajskovl, kolhgro- ba, kovleke, kejvele. Zgornje Danje: kejbele, kremant, soda, štomkopf, pajl, pajlžajta. Zabrdo: altemaver, ajerkovl, bosarplote, jajžnkejbele, kecerleke, peke, šoderškovl, štomanteke, štomant, štompoh, sorta, šortentovle, žbentlerkejbele, kou- čnkovbl. Torka: fajfarkovbl, kuglcov rob, kejbegartle, maver, štonoker, soda. ' •' • ' Ravne: kejbelgort, maver, štompoh. - Grebeni, pobočja Sorica: bideržanek, bideržna, čumeke, formeke, rotke, juranžeke, kecrekele, klo- mekele, končnekele, mudlekele, metrekele, marnekele, majanžeke, ravtek, štoleke, lukanžeke, protekele, pretereke, trečeke. Spodnje Danje: omandeke, žbajneke, ekele, gožlek, goštek, kovleke, lanareke, metrekele, kejžnekele. Zgornje Danje: ancn hobmeke, hobmeke, ,.^L.j,,,t. .,it.-,,,..,,.,,. ,*.,.i!.v, ,.i. ..,,f,fci 150 ^ somSKnamuimataam Trojarji: binkel, eken, forafekele. Zabrdo: bimferleke, ekele, eken, kecerleke, lomekele, mešerleke, protekele, št&- manteke, žontekele, fornekele. Tbrfe«; lekele, mešaleke, rotenekele. Ravne: ekele, bintek, bintekžajta, jekele. - Ravnine Sorica: ejbnarje ali ejbmarje, ejbenle, ejben, kemperlov ejml, šenejben. Zgornje Danje: prednji žbontejben, zadnji žbontejben. Zabrdo: ejben, ešejben, štokejben, milejben, okejbenle. Torka: gresejben. Ravne: ejben, ejbenriža, milejben, pajsejben, ejbeln, elble. - Doline Sorica: keržitol, ursentol, tele, aventol, berentol, forštentol, matijentol, majentol, žeteltal, miheltol, tirlanstovl. 5/>orfw/e?)«w/e; povajnalektol. Zgornje Danje: iintol. 7rq/ar//; cilintovle. Zabrdo: pretertovle, šortentovle, pailto*iBi"'n*, - Kotanje, grabni Sorica: grobe, bolbežgroba, greblarje, hiršgroba, oksngroba, martngrovb, što- ublgrovb, šajsgrejble. Spodnje Danje: tomažev grejble, oksngroba, groben, kolhgroba. Zgornje Danje: groben, grobenčom, greblarje, groba. Zabrdo: groba. Ibrfefl;groben, greble, greblvrh. , jR«fwe: grejbel. ' Sorica: gevelarje, kelnarji, mejžle, movže, na mežu, prendlarje, paklonska grapa, kirhpoh, štovblgrovb, rajterpoh, nidrarska grapa, šprocar, šeslarje. vaseržbont. Spodnje Danje: movže, ronclrošt, prindle, roclpoh, v pohu, žnebloh, dajnarska grapa, durnpoh. Zgornje Danje: adamov poh, punčarpron, pohholc, ronclrošt, žnebloh, prendle. Trojarji: pronoker. Zabrdo: bosarplote, mejžle, mošprone, štompoh, zabrška grapa. Torka: marose, prentele, rejžešprun, štompoh. Ravne: movže, poh, pohek, pront, štompoh. 151 LOŠKL RAZGLEDI 49 Kmetijske površine •, - Njive • Spodnje Danje: lomoker, terdegoveker, resoker, ' Zgornje Danje: povdenoker, šajbloker, žmovlekerle, avekerle, plotoker, M . ? '\ Trojarji: hohoker, longoker, boštekokerle, okokerl, pronoker, i Zabrdo: milekerle, miloker, ekoker. Torka: longoker, ovboker, štonoker, babenoker, holcoker, resaoker, ; Ravne: aufoker, grosnoker, hovoker, kromažoker, vajdlenžoker. - Senožeti, plazišča Sorica: lajnar, binlanar, kenlajta, keple, lajta, negelnov žbont, ravt, žbeittle, žbont, holderžbont, stoke, žont, movd, Spodnje Danje: lanar, lanareke, ravt, star ravt, žbende, žbont, lajta, stoke, Zgornje Danje: laner, lanerle, ravt, žbontejben, Trojarji: lanar, ravt, žbentle, beldle, levtele. Zabrdo: drežlanar, oderlanarje, reštlanar, keple, ravt, sp.ravt, star ravt, žt«|ftle, žbont, žont. Torka: pošalanar, lanar, mešalanar, rošalanar, reštlanar, žbentle, žbont. / Ravne: lajta, ravtek, v movdu, žbende. Lajnarji so ekstremno strme, običajno zatravljene površine, kjer se praviloma sprožajo snežni plazovi. Le omejeno so jih izrabljali za košnjo. - Košenine ali gozdovi (žajte, mejdli) Sorica: dehžajta, hinteržajta, žajta, žeti, formžajta, mejdle, mejdlc, iidnji mejdlc, sprednji mejdlc. . Spodnje Danje: žetele, mejdle. Zgornje Danje: umižajtle, pajlžajta, niajdle. ii '!' Trojarji: siraržajta, ševtžajta, mejdle. • Zabrdo: sp. žetele, zg. žetele, žajta, savtžajta, mejdle, tremajdlarje. Torka: interžajta, toržajta, žajde, sovžajta, majdle. Ravne: bintekžajta, žetele, toržajta, formžajta, mejdle. ,j , - Gozdovi B Sorica: čumeke, dehžajta, holck, šetei", hinteržajta, frata, forštentol. nUt««'*? Spodnje Danje: pod boštam, vrota, vajtah, holckovl, maštavdah, lerha, mejdle. ": Zgornje Danje: cilinšeter, grobenčom, pohholc, vajhgroben, kavčnvipfel, pod pam. Trojarji: bleke, vrota, štavden. :« Zabrdo: rešdfrata, trembolde, irholc, ešejbn, šeterle, tremajdlarje. Sir. Torka: brota, bleha, ešah, fajfarbold. /?«i;we; pajsejben, brotn, vajhtn, ešah. 152 SORIŠKA LEDINSKA IMENA - Pašniki Sorica: hiršgroba, keržitol, kužloht, kecrekele, kovlrošt, na rošt, reštlan, garošt, ci- genžloht, bideržloht, čredinke (tolčnek, čumeke, oltžbont, binlanar, tirlanstovl). Spodnje Danje: ronclrošt, oksengroba, gožl, gožlek, goštek, kajarošt, murntrošt, trojele. Zgornje Danje: rešde, rešdarje, rešdron, ronclrošt, trojele. Trojarji: rošta, troje. Zabrdo:kecerleke, troje, reštle, rešdfrata, reštlanar, pajlžajta. Ibrfea; rošalanar, rešdanar, šaufergroben. /fafMe; kelvergort. Divje živali Sorica: bolbežgroba, berentol, fuksšriba, končnekele, kenlajta, regel, pajbelc, re- biškogel. Spodnje Danje: pažlek, perštonga, žbajneke, rehele. Zgornje Danje: avern, pažekele, kavčnvipfel. Trojarji: savtžajta. Za&rrfo; peke, kovčnkovbl Torka: sovžajta, pežoker Ravne: daškovl. Pota, drče, prehodi Sorica: fonžloht, inebejg, keržitol, kužloht, štendarjeva žloht, urlistova žloht, c4* genžloht, kromperiža, pri rižah, rautbejg, lajnarbejg, v toru, keterle, lovdeštot, rajdi^ tor, trmavn, trečeke, trojele, videržloht. Spodnje Danje: hiršrajdle, trojele, lovs, pod kirhbejg, mejnebejg. Zgornje Danje: trojele. Trojarji: troje, riža. Zabrdo: troje. Tbrfea; rajdn, toržajta, torka. ri';i Ravne: pajsejben, troje, toržajta, štajgen. . Razno Sorica: pejdnle, riba, sp. riba, zg. riba, ribn, lonribn, ribnica, vajdenci, bideržna, bogšriba, dresel, blošter, goba, hirman, hovžle, hela, jejžnkejbele, klefete, lavbštrajh, melat, najgerie, na prežal, oberpinkele, palentnik, pajbelc, pigel, šartenhigel, rajter- pigel. Spodnje Danje: bideržane, cepanarjater, gege (gheghe), gecemre, gemonda, he la, kromeržgorte, krajcke, najgerie, na heji, ribn, terdeži. Zgornje Danje: caberbabjibritof, irn, kaučnvipfel, kela, najgerie, na krajčku, pej dnle, umigrunt, žleht. Trojarji: gemonda, irnron, stekle. Zabrdo: pejdnle, resn, štem, štokele, ajgern, jajžnkejbele, kile, lom, loh, bimbarfa. Torka: čepe, enga, najgerie, štekleron. 153 LOŠKI RAZGLEDI 49 Ravne: binkel, goba, kejbelgort, melat, movd, oltamile, pigele, vengerle. Vsa ledinska imena so pri naštevanju pisana z malo začetnico. Abecedni seznam ledinskih imen s komentarjem Suhoparno naštevanje imen, ki se vleče skozi ves tekst, je za bralca utrudljivo, za to je komentar v posameznih primerih nekoliko širši. Za nekatera imena nisem našel ustreznega prevoda, zato abecedni seznam le-teh ne vsebuje. Imena, za katera ne poznamo lokacij, so brez komentarja. A Adamov poh BACH potok, Adamov potok. Potok ima ime po Adamovi kmetiji iz Zg. Danj. Ajgern EGERDE, spočita zemlja. Ajgern je na jugovzhodnem pobočju Štomanta, nad Štompohom. Ajerkovl EIERKOFEL jajčasti rob. Ajerkovl je osamelec na pobočju Zabrške grape, katerega koničasti vrh gleda iznad krošenj bukovega gozda. Zabrdčanom je služil kot sončna ura. S steze pod robom se vidi njegova jajčasta oblika. Altemaver ALTMAUER stari zid, stara stena. Altemaver je najvišja in največja stena v Ratitovcu. Njen vrh je 1678 metrov visok in je enajst metrov višji od Gladkega vrha. Ancn hobmeke HUBENECKE greben ob kmetijah, Aničin greben ob kmetijah. Greben ob cesti pred Zg. Danjam se imenuje Hobmeke, Ancn hobmeke je nad njim, tik pod gozdom in je ostanek panonskega površja iz pliocena. Ime ima po lastnici Gajgarjeve domačije in po hubah. Zg. Danje so se imenovale po urbarju iz leta 1318 Hubelein, iz leta 1584 pa Oberhuben. Avekerle AUERACKER njiva v logu. Avern ali avbern, avernkogel AUER-HAHN, AUERKOFEL divji petelin, pečina div jega petelina. Avbern je pečina nad Spodnjim Irnom. Pečino bi lahko imenovali pe telinji rob, petelinjek. Rob sega nad Danjarsko planino in je njen skrajni vzhodni del. Danjarji so ga imenovali Avernkogel. Aufoker AUFACKER na njivi. Aufoker je bila njiva v Ravnah. B Babenoker WABEACKER babja njiva. Bajskovl WEIEKOFEL bela peč. Bajskovl je bela, previsna stena nad Danjarsko grapo, na jugovzhodnem pobočju Gožla. Za sanacijo žledoloma je bila pod steno speljana gozdna vlaka. Beldle FELD polje. Berentol BARENTAL medvedja dolina. Bideržna, Bideržane WIDERSONNE prisoje. Bideržna se imenuje prisojno pobo čje pomola s cerkvijo Sv. Marka v Sp. Danjah, prisojno pobočje nad Nidrarsko gra po s cerkvijo Sv. Nikolaja na grebenu in prisojno pobočje nad Soriškim potokom, ki je sestavni del Geblarjev. Bider "WIDDER oven. Bider je bila mala senožet pod Zabrdom. Na površini so pri delali za ovna krme. 154 SORIŠKA LEDINSKA IMENA Bideržloht WIDDERSCHLUCHT ovnov klanec. Bideržloht je klanec s Keržetola na Soriški rob. Bideržanek WIDDERSONNECK greben na prisojni strani. Binkel, Binkelc, Binkele WINKEL kot, zakotje. Binkel je na Keržarjevi domačiji in na Soriški planini. Binkelc je na vrhu Kejžarjevega ravta, pod potjo za Lajnar Binke le je pri Trojarjih in na zahodnem pobočju ravenskega pomola. Binkelekele WINKELECKE zakotni greben. Bimbarfa "WINDWORFE vetrolom. Bimbarfa je košenina na grebenu Štomanta, kjer stojita dva kozolca s kamnitimi zidanimi stebri. Fidlar je kozolec obnovil in ga tako za varoval pred propadom. Od tod je čudovit pogled na ratitovško ostenje. Ko sem doma čina povprašal, kaj naj bi beseda Bimbarfa pomenila, mi je napol v šali dejal, da bi ime lahko izhajalo od zvonenja pri Sv. Marku. Na Torki se zvonenje bim - bam odlično sliši. Bimferleke WINDWORFECKE greben z vetrolomom. Bimferieke je med Žbon- tom in Reštlom na grebenu Štomanta. Binlanar WINDLEUNER vetrovno plazišče. Binlanar je v Sorici. Bintek WINDECKE vetrovni greben. Bintek je greben v podaljšku Grebel vrha, med Plenšakom in Pamerpohom. Po slemenu je razmeščenih osem betonskih bun kerjev nekdanje Rupnikove linije. Pod grebenom, na pobočju Pamerpoha je star opuščen skrilolom. Po slemenu so še ostanki razpadajočih senikov. V letu 1998 je bila od Grebl vrha zgrajena zasilna gozdna cesta do roba plenšakarskih strmin. Na robu je bila montirana žičnica za spravilo lesa z vzhodnega pobočja Plenšaka. Bintekžajta WINDECKSEITE stran vetrovnega grebena. Bintekžajta je severoza hodno pobočje, pod vrhom Bintka. Bleke, Bleha FLECK krpa, zaplata. Bleha je v pobočju Ratitovca, nad Torko, med Engo in Longlanarjem. Bleke so nad Trojarji, med Celinšetrom in Irnronom. Bogšriba GOTTESSCHRAUBE božji vijak, božja grapa, hudourniški potok. Bogšriba je hudourniški potok, ki ima svoje povirje med Ravtom in Podlajnarjem. Geološka podlaga je skrilasta, le v najbolj strmem delu, tik pod izvirom je na pobo čju polno apnenčastih skal. Cesta Sorica-Petrovo brdo prečka potok nad Štodlarjem. Struga je ozka in globoko vrezana v skril. V spodnjem delu ima čez Kejžarjev trav nik položen nagib. Izliva se v Soro pod Bognarjem. V zgornjem delu se hudournik imenuje Bogšriba, v spodjem položnem toku pa Štodlarjeva grapa. Bost, Bošk FORST gozd. Bošk je nad cesto Zabrdo-Torka, pod Bosarplotom, med Žbontkejbelom in Trojem. Boštekerie FORSTACKER njiva ob gozdu. Boštekerie je na Torki. Bolbežgroba WOLFSGRUBE volčja jama. Bolbežgroba je na zahodnemm pobo čju Bideržaneka. Bolbežgroba je tudi greben med Paklonsko grapo in Štoublgrou- bom. Na grebenu so gozdarji obročkali stare stoletne bukve (podobno kot so naši predniki delali krčitve na žbontih), da so postopno razpadle, in na ta način obvaro vali s smreko pomlajene površine. Po grebenu je z Ravtka čez Rajterpigel speljana steza na Paklon in naprej v Geblarje. Bosarovn WASSERRONE brežina z vodo. Bosarovn je na Danjarski planini, med Štonahom in Gajgarjevin gričem. Na pobočju je ravnica Ejben, kjer se ob dežju v mlaki nabere voda za potrebe pašne živine. 155 LOŠKI RAZGLEDI 49 Bosarplote WASSERPLATTE mokra stena. Bosarplote je previsna ratitovška stena nad Zabrdom. Domačini pravijo, da od stene stalno kaplja. Po robu stene je iz Za- brda in Ekna speljana steza čez Celinkovl in Šoderkovl v podnožje Kremanta, kjer se spoji s stezo Zg. Danje-Ratitovec. C Caberbabjibritof ZAUBERWEIBFRIEDHOF pokopališče čarovnic. Caberbabjibri- tof je zanimiv prostor v robeh Holckovla, pod potjo Zg.Danje-Perštonga. Celreštle ZAHLRAST šteto počivališče. Celreštle je bilo verjetno na Danjarski planini. Cefe TIEF globok, nizek, nižji, TIEFE globočina, globina, globokost. Cefe je na le vem pobočju Prednje Sore, pod grebenom Keple-Žetel. Površina je bila nekoč košenina, danes jo prerašča gozd. Gledano z vrha grebena so Cefe globoko na po bočju pod Žbontom. Cigenžloht ZIEGENSCHLUCHT kozji klanec. Cigenžloht je klanec s Keržetola na Soriški rob, po katerem so koze prehajale na višje ležeče pašnike. Cilintovle ZERLEHNETAL razkosana dolina. Cilintovle je pod cesto Trojarji-Eken. Nekdanje njive so danes košenine s tremi grebeni in tremi dolinami. Cilinkovbl ZERLEHNEKOFEL razkosana pečina. Cilinkovbl je rob stene Bosarpla- te. Če gledamo rob stene iz vasi, vidimo njegovo nazobčano, razkosano podobo. Cilinšeter ZERLEHNENSCHUTTER razkosana redčina. Cilinšeter je pod stezo Irn- Kremant. Gre za vrzelast sestoj gozda, ki je lahko posledica sečenj na frato, verjetne je pa le menjave pašnika in gozda. livCV«:)-/ .....i " r.i, , . (- • , ,„ ••:, N Najgerle NEUGIER radovednost. Najgerle je na cesti pred Spodnjimi Danjami, kjer postanemo pred vstopom radovedni, kakšna je vas, kako je v vasi, koga bomo srečali itd. Najgerle najdemo še v Zg. Danjah, na Torki in na poti Paklon-Geblarji. Na heji HEU seno, na senu. Na heji pravimo košenini z obilnim pridelkom sena. Na mežu MOOS močvirje, na močvirju. Močvirje je na desnem pobočju Nidrar- ske grape. Na rošt RAST počivališče, na počivališču. Na preža! PRESSE stiskalnica, ožemališče. Na prežal je na desnem pobočju Sore, med Podroštom in Veliko rovnijo. Namočena zemlja leze s pobočja in se ustavlja na ravnem delu pred strugo Sore. Pod pritiskom teže zemlje se voda izceja, ožema in izliva v Soro. Na krajčku KREUZ pri križu. Pri križu je kraj pred Trojarji. Včasih je na mestu, kjer je danes transformator, stal križ. Odtod je po grebenu speljana steza Trojarji-Spo- dnje Danje. Križ so postavili v spomin na tragedijo, ki se je na tem mestu zgodila. Dva fanta - brata sta se iz objestnosti stepla in eden je obležal mrtev. Nave AUE loka, travnik ob vodi. Nave so ravninski del Nidrarske grape. Z ime nom Nave je povezana zanimiva anekdota. Nekdo iz doline je bil prepričan, da ime Nave izhaja iz besede navje in da je bilo nekoč na ravnici pokopališče. Pripravljal se je na arheološko raziskavo. Neki Soričan, ki je vedel za to namero, je obžaloval, da ne ve za datum začetka izkopavanja, da bi radovednežu podstavil nekaj kosti. 168 SORIŠKA LEDINSKA IMENA Negelnov žbont IGLSSCHWAND žebljarska krčevina. Negelnov žbont je na grebenu Ravtek-Lajnar in sicer na izravnanem delu z nadmorsko višino 1000-1050 m, ki je osta nek panonske izravnave. Na nekdanji krčevini so kopali skril. Tik pod grebenom je po oceni 50 m' odkopane skrilaste hribine. Na pobočju je melišče jalovine. Sledi površin skega kopa so vidne na pobočju in na grebenu v obliki jam. Le-te najdemo tudi ob po bočju ob Globoki grapi. Ker skril ni potrebne kvalitete za kritino, obstaja verjetnost, da so kovači - žeblarji iz Železnikov kopali rudo. Po dr, Ramovšu zaliloški orudeneli skrila vec vsebuje kadmij. Železnikarji so skrilavec izkoriščali od 1815 do 1885, in sicer v Van- covcu in Šoštarnici. Skrilavec pod Vancovcem naj bi vseboval skoraj 30 % kadmija. Bivša državna jugoslovansko-italijanska meja je šla iz Globoke grape po horizon tali do grebena. Na Negelnovem Žbontu pri mejnem kamnu s tekočo številko 27/XXXIII se lomi in usmeri proti Petrovemu Brdu. Nutnrošt, Murntrošt MORGENRAST jutranje ali vzhodno počivališče. Murntrošt je na Danjarski Jelovici ob katarstrski meji, v dolini s kotanjo. Konfiguracija terena sama po sebi ponuja pogoje za počivanje. O Oberpinkele OBERBUNDEL zgornji sveženj, zgornja butara, zgornje butare, površina za butare sena. Zgornji pinkele je nad potjo Sprednji Tolar-Grič in pred stavlja površino, na kateri se pridela za nekaj butar sena. Soričani so seno spravljali v butarah. Odekerle OBERACKER zgornja njiva. Oderlanarje OBERLEUNER zgornje plazišče. Okšngroba OCHSENEGRUBE volovska kotanja. Okšngroba je na Danjarski Jelo vici, ob katastrski meji, med Kajarošto in Nutnrošto. Okejble ECKALBE, ECKALPE planina na grebenu. Planina je Za Brdom. Okamile ALTMUHLE stari mlin. Oltžbont ALTSCHWAND stara krčevina. Oržank, Voržank VORSONNEECK pred sončno pobočje, senčno pobočje, osoje. Voržank je zahodno pobočje Bideržaneka ali Grofovega griča. Ovboker OBERACKER zgornja njiva. Ovboker je nekdanja njiva zahodno od tor- karskih hiš, tik pod cesto. P Pajl BEIL sekira. Pajl je stena v Ratitovcu in meji na Altemaver. Sprva nisem verjel, da je sekira pravo ime, toda ko mi je domačin pokazal Pajl sem vedel, da ni pomo te, saj sem v steni videl podobo lepo zaokroženega rezila sekire. Pajlžajta BEILSEITE sekirina stran. Pajlžajta je travnata površina nad steno Pajla. Po njenem zahodnem robu se vzpenja steza mimo bunkerja Rupnikove obrambne linije na sedlo med Štomkopfom in vrhom Kremanta. Pajltovl BEILTAL sekirina dolina. Pajltovl je dolina, izdolbena v kamnito gmoto Pajla, in se spušča v Loh med Torkarskim in Štomantovim pomolom. Pajbelc BEIE, BIENE čebela. Pajbelc je raven greben južno od Zadnjega ravtka. Verjetno so imele čebele v votlem drevju svoje domovanje, pa je pomol dobil po 169 LOŠKI RAZGLEDI 49 njih ime. Greben pokriva gozd, je jasasto presvetljen zaradi elementarnih nezgod (vetrolom, žledelom). Na jase se je naselila malina, ki v času cvetenja nudi čebelam tudi danes obilno pašo. Pajsejben BEISSEBENE ravnina, čez katero se spravlja les. Pajsejben je na seve rozahodnem pobočju Lajtnika. Paklon BEI KLAMM pri soteski. Paklon je prehod med dolino Soriškega potoka in Zadnjo Soro. Čez sedlo je speljana stara pot, ki se priključi na cesto Petrovo Brdo- Podrošt ob izlivu Paklonske grape v Zadnjo Soro. Paklonska grapa KLAMM soteska. Voda Paklonske grape je globoko vrezala svo jo strugo med grebenoma Bolbežgroba in Juranžeke. V Poklonski grapi sva z bra tom leta 1946 delala drva. Dopoldne sva bila v šoli, popoldne pa sva drvarila. Napra vila sva 40 m^ drv, ki sva jih pozimi samotežno zvlačila k cesti. Palentnik, Pelentekele WALLENECK valoviti greben. Palentnik je na levem pobo čju Nidrarske grape. Pažekele BARSECKE medvedji greben. Pažekele je travnat greben v Zgornjeda- njarski velnici, v bližini sta studenca Punčarpron in Prendle. Pažlek BARSFLECK medvedji kraj. Pažlek je na Danjarski planini. Pejdnle BODEN tla, zemlja, dno. Pejdnle je bila njiva, danes je travnik na dnu cel- ka Keržarjeve kmetije, med dovozno cesto in Soro. Pejdnle najdemo še v Zg. Danjah in Za Brdom. Peke BOCK kozel, kozlov hrib. Peke so nad Zabrdom. Perštonga BARSTANGE medvedji drog. Perštonga je manjši plato pod Mešngrontkom. Na planini je na zahodnem robu stal hlev za pašno živino, o čemer je še nedavno pričala močna zaraščenost s koprivami, ki so indikator za tla, bogata z dušikom. Ime planine govori o tem, da je bil nekoč na planini k drogu privezan medved. Pred leti so danjarski fantje površino splanirali z namenom, da jo uporabi jo za športne aktivnosti. Po planiranju se je pokazalo, da je ravnica nastala tako, da je ledenik, ki je drsel proti Sp. Danjam, na tem mestu odložil ledeniški grušč. Zara di grobosti morene je bila površina neprimerna za načrte mladih. Pot Sp. Danje- Mešngrontke-Soriška planina se na Perštongi razcepi. Zahodni krak se konča v sle pi dolini, vzhodni krak pa se ponovno razcepi. Ena pot je speljana ob previsnih ste nah Holckovla čez Ravt v Zg. Danje, druga pa po dolini Groben mimo Valantovega roba v vas. Pežoker BARSACKER medvedja njiva. Pešoker je na Torki. Možno je, da so bile na njivi samo medvedje sledi, verjetneje pa je, da je medved prišel na obiranje plodov, vsekakor je njegova prisotnost njivo z imenom trajno zaznamovala. Povdenoker BODENACKER njiva na dnu. Zgornjedanjarski svet pod vasjo, med Hobmekom in Krajčkom, ima lijakasto - velničasto obliko, ki je odprta navzgor Ver jetno je obliko soustvarjal ledenik. Povdenoker leži na dnu lijaka. Pošalanar BOSELEUNER nadležno, zoprno, hudobno plazišče. Pošalanar je v ra- titovškem pobočju med stezo in Mešalanarjem. Snežni plazovi povzročajo poškod be na gozdnem drevju. Pri metertokeše MITTAGSESSE opoldansko ognjišče, pri opoldanskem ognjišču. Plotoker PLATTACKER pusta njiva. Plotoker je v Zg. Danjah. 170 SORIŠKA LEDINSKA IMENA Flote PLATTE peč, pečina, kamnita stena, plošča. Plote so levo, kamnito in strmo pobočje Danjarske grape. Pod njim je Vajtah. Na vzhodu meji na Tremajdlarje na za hodu pa na Trojarsko grapo. Na Plote in na Tremajdlarje je 25. februarja 1944. leta padlo goreče ameriško vojaško letalo. V spomin na ta dogodek še vedno hranim 5 cm debelo okensko steklo ponesrečenega letala. Prendle, prentele, prindle, pront, prendlarje, plentarje BRUNNEN studenec, izvir, vodnjak. Prendlarje - studenci so levo pobočje Soriškega potoka med Kirhpohom in Protekelom. Prindle je na severovzhodnem pobočju, pod vasjo Sp. Danje. Pri izvi ru se belijo apnenčasti kamni. Na pobočje jih je odložil ledenik, kakor tudi posame zne balvane, ki se vidijo na površini. Prendle je v Zgornjedanjarskih senožetih. V bližini je tudi Punčarpron. Pront je v Ravnah pod Movžami. Pronoker BRUNNENACKER njiva ob izviru. Pronoker je pri Trojarjih. Protekele BREITECKE široki greben. Protekele je na levem pobočju Soriškega potoka, med Prentdlarji in Štomfejdnom. Prikele BRUCKE pruka, cerkvena klop. Prikele je ravnica na poti Korhpigel-Tor, kjer so domačini počivali, ko so samotežno s sanmi spravljali seno ali drva. Na rav nici so z ramen sneli sani in se sede na klopci oddahnili. Prod PRUD, SANDBANK pesek, sipina, prod, melina. Prod je v Kejžarjevem travniku. Prodproh BROTBRUCH zajeti izvir, gozd ob zajetem izviru. Prodproh je del Da njarske Jelovice nad Movžami - nad zajetimi izviri, nad previsno steno, ki razmejuje danjarsko od soriške srenje in je tudi meja med k. o. Danje in k. o. Sorica. Ob vznožju te stene je v zadnjih Movžah stalni izvir vode. Lahko bi rekli, da je zajet v ve čji kotanji z ravnim dnom. Voda se izliva v zamočvirjen severozahodni del ravnice in po približno 150 metrih ponikne. Pigel, pigele HUGEL grič. Najbolj je znan Gosarjev pigel. Ustno izročilo pove, da je pred naselitvijo prišlo v Sorico osem mož. Našli so povsem zaraščeno pokrajino. Na Gosarjevem piglu je eden od njih splezal na lipo, da preizkusi veter, ali bodo po goji ugodni za kmetovanje in za naselitev. Veter jim je ugajal. Lipo so podrli in iz nje napravili mizo. Stari ljudje so menda to mizo še videli. Poznamo še Keržarjev, Te dnov in Kemperlov pigel. Poh, pohek BACH potok. Poznani so potoki Štompoh, Kirhpoh, Rajterpoh in Roclpoh. Podlajnar LEUNER plazišče, podplazišče. Podlajnar je nekdanji pašnik v srenjski lasti, danes je pretežno zaraščen. Čez površino je bil napravljen presek bivše držav ne meje. Vidijo se še sledi razpadlih senikov za shranjevanje sena z Lajnarja. Poleg Kondratovega senika je bila lesena lopa, ki so jo uporabljali za kuhinjo. Pod Lajnar- jem so lastniki hiš iz Zg. Sorice, ki niso imeli svojih gozdov, pripravljali drva za do mačo uporabo. Pozimi so jih samotežno spravljali domov. Podkirhbejg WEG pot, pod cerkveno potjo. Podkirhbejg je pobočje pod Najger- lom, pod cerkveno potjo, po kateri so Danjarji hodili k maši v Sorico. Pod borštam FORST gozd, pod gozdom. Pod pam BAUM drevo, pod drevesom. Pod žen SAEN setev, pod setvijo. Pod žen je v Zgornjedanjarski velnici, v bližini studencev Punčarprona in Prendla. Verjetno so del površine zatravili s setvijo sene- nih plev. S setvijo plev je košenina dobila svoje ime. 171 LOŠKI RAZGLEDI 49 Pohholc BACHHOLZ potočni les. Pohholc je ob Zgornjedanjarskem potoku, na dnu košenin. Povden BODEN tla, zemlja, dno. Najbolj poznan Povden je na Torki, poznamo Zgornji in Spodnji Povden. Spodnji je na sedlu med Grebl vrhom in ratitovškim po bočjem. Čez sedlo je speljana gozdna cesta Torka-Bintek in vlaka proti Prtovču. Se dlo prečka tudi steza Zali Log-Groblje-Ratitovec. Na Zg. Povdnu je poznani rob Faj- farkovl - piskajoči rob, rob ob katerem so bile opravljene arheološke raziskave. Povden je tudi ob cesti Rotke-Zg. Danje, pod Holckovlom, najdemo ga tudi v Bi- deržni pri Sp.Sorici na dnu pobočja. Protenštavda BREITSTAUDE široko grmovje. Protenštavda je v Sorici. Protprohkovl BROTBRUCHKOFEL pečina nad zajetim izvirom. Protprohkovl je nekaj deset metrov visoka navpična stena nad Movžami, nad izviri vode. Tudi spre dnje Movže imajo svoj izvir. Voda teče proti pečini in na najnižji točki kotline poni kne. Punčarpron PUNSCHERBRUNNEN studenec z dobro pitno vodo. Punčarpron je v zgornjedanjarskih košeninah, nad Pejdnlom. R Rajda, Rejda, Rajden REIDE ovinek, rida. Rajda je križišče cest Sorica-Petrovo Br do, Sorica-Soriška planina. Rajden so ride na strmi stezi Povden-Ratitovec. Rajterpigel REITERBUHEL grič - rešeto. Rajterpigel je na grebenu Ravtek-Ju- ranžeke. Zanimivo je, da sta bili na istem grebenu še dve krčevini, in sicer Ravtek in Negelnov žbont. Izravnana tla zahodnega, gozdnatega pobočja griča kažejo na to, da je na tem mestu verjetno bila njiva - laz, posejana z žitom. Od tod tudi primerja va griča z reto. Reta se je uporabljala za čiščenje žita od plev. Ravt REUTE krčevina. Ravtov je veliko, v Sorici poznamo Kejžarjev, Liparjev, Kon- dratov, Keržarjev ravt in Ravt na pobočju Košte, nad Eberiom. V Sp. Danjah je Ravt in Stari Ravt, v Zg. Danjah je Ravt pod cesto, pri Trojarjih je nad cesto. Za Brdom je Ravt nad cesto in Spodnji Ravt pod cesto. Večina ravtov je že osvojil gozd. Ravtek REUTECKE greben na krčevini. Ravtek je greben ob cesti Sorica-Petrovo Brdo, pod Negelnovim Žbontom. Z grebena je bila v Podlajnar leta 1998 speljana gozdna vlaka za sanacijo žledoloma. Vlaka je bila zgrajena tudi po grebenu mimo Rajterpigla, po pobočju Jurenžeka v Paklonsko grapo. Ravtbejg REUTWEG pot v krčevino. Ravtbejg je v Keržarjevem Ravtu. Regele, Rehele, Regel REH srna. Regele ali Rehele je košenina na pobočju nad Po bom v Sp. Danjah. Na košenini se pogosto pase srnjad. Tolarjev regel je na desnem po bočju Roclpoha, vzhodno od Hinteržajte. Na gozdnih jasah se rada zadržuje srnjad. Rebiškogel RABENKOFEL krokarjev, vranji rob. Iz zaporedja navedenih imen pr vega popisa se da sklepati, da je Rebiškogel med Tonderskoglom in Erbelcem. Rob pogosto obletavajo krokarji. Resaoker, resoker ROfiACKER njiva, kjer se suši lan. Resaoker je na Torki, Reso- ker pa v Sp. Danjah. Rejžešprun REISENBRUNNEN studenec, h kateremu so ljudje radi hodili. Rejžešprun je na Torki. 172 SORIŠKA LEDINSKA IMENA Restn KOSTEN peči, žgati, sušiti, pražiti, goditi lan. Restn je travnik, na katerem so Zabrdčani godili lan. Reštle, Rošta, Rošt, Zarošt RAST počivališče. Rošt je kopasti hrib na grebenu Bi- deržanek-Kope. Zarošt je sedlo med Roštom in Bideržanekom, je predel ob zname nju Cirila in Metoda ob cesti Podrošt-Sorica. Reštle je na grebenu Štomanta, Rošta je pod Trojarji. Reštlanar RASTLEUNER plazišče s počivališčem. Reštlanar je zatravljena drča nad Zabrdom, med Boserploto in Pekom. Verjetno je drča služila za prehod drobnice na pašo na Kremantu. Reštlvrota RASTFRATTE počivališče ob frati. Reštlvrota je na pobočju Štomanta v bližini Reštla. Reštlron RASTRAIN brižina ob počivališču. Reštlron je na pobočju Kremanta. Riba, Ribn, Ribnica, Lonribn, Ribar RUBE repa. Zahodno od soriškega peskoko- pa nad cesto je Keržarjeva Sp. in Zg. Ribnica. Pod Tecelnovo hišo je Tecelnova Ri bnica. Na tem mestu je koncem 19. stoletja stala še Ribarjeva hiša Zg. Sorica 15. Hišo so opustili in jo zgradili na novi lokaciji na Ejbnu št. 15. Danes je Ejbnarjeva hiša v Zg. Sorici s štev. 29. V Soriškem potoku je speljana cesta čez Ribn, to je strmi del ce ste, ki povezuje Soriški potok z vasjo. Ribn je ob nekdanjih pomladanskih vrtovih Zgornjesoričanov, kjer so vzgajali sadike za povrtnino. Lonribn je na vzhodnem po bočju Stoublgrouba. Ribnica je bila tudi v Sp. Sorici na pobočju Košte. Ribnice so bile manjše, manj vredne njivske površine, nekje na obrobju, kjer so gojili repo. Rigel RIEGEL zapah, zatik, hrbet, greben, sleme. Rigel je greben v Sp. Sorici. Riža RIESE drča. V Ravnah nad Nekelcem je Ejbenriža. Roclpoh REINZELBACH nihajoči potok, REINZELN, SCHAUKELN gugati, zibati, nihati. Roclpoh izvira pod drugo rido ceste Rotke-Sp. Danje. Potoku se s severovz hodne strani pridruži Globoka grapa. Struga je v prvem delu skrilasta. V njej najde mo večje in manjše apnenčeve skale. Skale in balvane je odložil ledenik pred deset- tisoči let. V spodnjem delu struge je voda prebila dolomitno pobočje in tako ločila danjarski pomol od pobočja Gožla. V nastali soteski je prostora samo za vodo, ste za je speljana nekaj deset metrov više. Soteska se stopničasto spušča proti Danjar ski grapi. Voda v zgornjem delu struge niha in poskakuje med skrilastimi ploščami in okroglastimi apnenimi skalami in balvani, v spodnjem dolomitnem delu se vese lo zapeni čez skalne previse v obliki slapov in brzic in na koncu pribrzi v poševnem kamnitem žlebu vsa togotna v tolmun, kjer se umiri in izlije v Danjarsko grapo. Ronclrošt REINZELRAST počivališče z nihajočo vodo. Ronclrošt je na sedlu med Avernom in Zbajnekom, na Tendlovi parceli. Na počivališču je bila mlaka, ki se je ob deževju napolnila z vodo in je služila za napajenje živine. Ob sušnem vremenu je presahnila in se ob dežju ponovno napolnila. Ron RAIN obmejek med njivama, brežina, reber, pobočje. Ron je najbolj strm del pobočja v Keržarjevem ravtu, pa tudi travnati pas med njivama. Na planini Trn je Ir- nron - obronek pod planino. Rotke ROTECKE rdeči greben. Rotke so tudi kajža v Zg. Sorici. Hišo so podrli, ni so pa je obnovili. V začetku devetnajstega stoletja je bil gospodar domačije Tolarjev Urban. Hiša je stala ob križišču ceste Sorica-Soriška planina, Sorica-Zg. Danje, Sori- 173 LOŠKI RAZGLEDI 49 ca-Sp. Danje. Na površini pobočja Erbelca je polno rdečih kamnov, po katerih je greben dobil ime. Rotekele ROTECKE rdeči greben. Rdeči greben je na Torki. Rotala ROT rdeč, zardel, rdeče pobočje. Rotala je pobočje med grebenoma Rot- ke - Erbelc in Lanareke-Erbelc, nad cesto Rotke-Zgornje Danje. Na gozdnih tleh po gosto naletimo na rdeče kamenje, po katerem je kraj dobil ime. Rovnah RAIN-RAIN nagnjenost, položnost, reber, brežina, pobočje, nagnjenje, naklonjenost. Rovnah je gozdnato pobočje z izravnanim naklonom med Zgornjimi Danjami in Danjarsko planino. S Stari Ravt, Spodnji Ravt REUTE krčevina, stara krčevina, spodnja krčevina. Stari Ravt je v Sp. Danjah, Stari Ravt in Spodnji Ravt pa Za Brdom. Savžajta, Sautžajta SAUSEITE stran divjih prašičev. Savžajta je košenina na jugovz hodnem pobočju torkarskega griča. Savtžajta je pri Trojarjih. Siraržajta ZERRUHRENSEITE pomešana stran. Siraržajta je pod cesto Trojarji-Za- brdo, pod Celintovlom, kjer je valovit svet, dolina sledi dolini, vsaka dolina pa ima dve različni strani. Š Šajbloker SCHEIBELACKER okrogla njiva. Šajbloker najdemo v zahodnem delu zgornjedanjarske lijakaste velnice. Šartenpigel SCHATRTENHUGEL škrbinasti grič. Šaufergroben SCHAUFGRUBE ovčja kotanja. Šavfergroben je travnata kotanja nad robmi, južno od Ratitovške koče. Šenejben SCHONEBENE lepa ravnina. Šenejben je ravnina pri Mihu v Geblarjih. Šeter, šeterle SCHUTTERE redčina. Šeter je pod cesto Globoka grapa - Ravtek. Na delu površine je pobočje zelo strmo, za to se je verjetno na nekdanjem pašniku izmenjavala gozdna in pašna površina. Lahko bi rekli, da je bil pašnik jasast. Ševtžajta SCHATTENSEITE senčna stran. Ševtžajta je v Zabrdu. Šiselbrun, Šeslarji SCHOSSELBRUNNEN skledast vodnjak, studenec. Šeslarji so pod Lajnarjem, na nekdanjem pašniku. Nad izvirom je skledasto oblikovana brežina. Na mestu istoka je voda že od izvira izoblikovala globoko strugo - grapo. Na dnu sklede je še danes leseno korito, ki je služilo živini na paši. Vidne so še ste ze v pobočju, usmerjene h koritu. Soda SCHOTTER gramoz, grušč, prodec. Nad cesto Zg. Danje-Trojarji je štonah - kamniti svet, nad njim pa je soda - gruščnat svet, le tega najdemo tudi na Torki nad Nekelcem. Šoderškovl SCHOTTERKOFEL gruščnat grič, peščeni grič. Šoderškovl je najvišja točka Bosarplote. Vrh je gruščnato krušljiv. V pomladanskem času se pozlati. S son cem obsijani vrh žari v zlatorumeni barvi avriklja. Toliko avriklja na enem mestu še nisem videl. Sorta SCHARTE škrbina. Sorta je na grebenu Štomanta, med Bimbarfo in Mešer- lekom. Do Sorte je bila iz Zabrda speljana stara pot. V škrbini so vaščani pridobiva- 174 SORIŠKA LEDINSKA IMENA li pesek za gradbene potrebe svojih domov. Sorta je tudi najvišji vrh Geblarjev. Šortentovle SCHARTENTAL dolina pod škrbino. Strma dolina na levem pobočju Zabrške grape se konča ob sotočju levega in desnega kraka vodotoka. Krajša in nič manj strma je dolina na desnem pobočju torkarskega kraka Štompoha. Špecežajta SPITZSEITE koničasta, šilasta stran. Špecežajta je pri Trojarjih med ce sto in Cilintovlom. Špickejvele SPITZKOFEL koničasti rob. Špickejvele je na južnem pobočju Gožla, nad Nidrarsko grapo. Špicperge SPITZBERG koničasti rob. Špicperg je pod Špickejvelom. Šprocar SPRITZER skropilec, brizgač. Šprocar je približno 8 m visok slap v Glo boki grapi. Nad slapom je sotočje obeh vzhodnih krakov, pod slapom pa združene- ge toka z zahodnim krakom grape. Pod slapom ležijo veliki skalnati bloki. Voda, ki v loku pada čez previsno steno, se odbija od navzkriž ležečih skal in pri tem škropi na vse strani. Štajgen STEIGE steza, prelaz. Štajgen je v Ravnah. Štajdekle STAUDECKE greben z grmovjem. Štajdekle je pod vasjo Spodnje Da- nje, na severovzhodnem pobočju, ob stezi vas-Danjarska grapa. Štavdloh STAUDLOCH luknja v grmovju. Štavdloh je v Zgornjih Danjah, vzhodno od Irna. Šteklerone STOCKRAIN brežina košenine. Šteklerone je v ravenskih senožetih. Štemfle STAMPFE stopa, phanje, phan, zbit svet. Štemfle je v Nidrarski grapi. Štomfejden STAMPFEBENE phana, zbita ravnina. Štomfejden je v Soriškem potoku. Štendarjova žloht SCHLUCHT klanec, Štentlarjev klanec. Štentlarjeva žloht je dr ča med previsnimi stenami, med Keržetolom in Kejvelom. Drčo so kosili in je bila sestavni del Štentlarjeve košenine, na kateri še danes stoji senik v razpadanju. Štokejben STOCKEBENE ravnina na senožeti. Štokejben je na Štomantu zahodno od Bimbarfe. Štodlarjev grič STADLER skednjar, skednjarjev grič. Štodlarjev grič je greben med Štoublgroubom in Štodlarjevo grapo. Pomol je 40 metrov nad grapo in je skrilaste sestave. Na zahodnem pobočju pa tudi v brižinah vlake najdemo večje in manjše apneničaste skale. Na grič jih je lahko odložil le ledenik, ki je drsel s pobočja Lajnar- ja in Dravha po Globoki grapi v Štoublgroub in po Bogšribi v Štodlarjevo grapo. Stoke, štuke, šteke, štokele stekle, steklarje STOCK Palica, štor, panj, klada, greda. Sto ke so pogosto ime za košenine in njive. Stoke so na Soriški planini, na severnem pobo čju Lajnarja, kjer so smučišča, na Kejžarjevi domačiji, na jugozahodnem pobočju da- njarskega pomola, na jugozahodnem pobočju Štomanta in ravenskega griča, Štuke in Steklarje so v Ravnah, Šteke so na Torki, Štikele Za Brdom in Stekle pri Trojarjih. Štomkopf STEINKOPF kamnita glava. Štomkopf je v Ratitovcu s koto 1658 metrov. Štomant STEINWAND kamnita stena. Štomant je greben med Zabrško grapo in Štompohom. Domačini imenuje Štomant samo spodnji del grebena, kjer sta na obe strani previsni steni, še posebej na štompoharski strani. Na mestu, kjer cesta Zabr- do-Torka prečka greben, je Štomanteke. Ob stari zabrški poti je Bimbarfa. Od Bim- farfe navzdol je Sorta, Mešerleke, Žbont, Bimferleke in Reštle. 175 LOŠKI RAZGLEDI 49 Štomanteke STEINWANDECK greben kamnite stene. Na Štomanteku je začetek grebena. Štompoh STEINBACH kamniti potok. Štompoh teče od Milejbna navzdol med Štomantom in Lajtnikom. Na Milejbnu se cepi v Torkarsko in Ravensko grapo. Tor- karski krak izvira v Lohu in teče med Štomantom in torkarskim ter ravenskim po molom. Kjer stara pot Zabrdo-Ravne prečka grapo, so vidni še ostanki dveh razpa dlih mlinov. Nad potjo je ob večjem vodostaju lep pahljačasti slap. Ravenska grapa ima svoj začetek v ravenskih senožetih. Ob potoku med cesto in Milejbnom (kjer stara ravenska pot prečka potok) je bilo nekaj mlinov. Njihovi ostanki so še vidni. Štonah STEINACH kamnita površina, kamniti svet. Štonah je na Danjarski Jelovi ci. Štonah je tudi kamniti svet nad cesto Zg. Danje-Trojarji. Štonoker STEINACKER kamnita njiva. Štonoker je na Torki, nad cesto. Štrajtnale STREIT spor, prepir, STREITEN bojevati se, boriti se, prepirati se, prav- dati se. Štrajtnale je gozdna površina za katero so se verjetno pravdali. Nekoč je bi la Prezelcova, danes pa je Tendlova. Parcela je zaraščena s smreko v razvojni fazi drogovnjaka. Skozi gozd je speljana gozdna vlaka Gemonda - Rotala. Štrajtnar STREITER prepirljivec. Štrajtnar je površina, za katero so se prepirali in je v Sorici. Štovblgroub STAUBGRABEN prašna grapa. (STAUBLAINGRABEN praškasta gra pa, STAUBFERIEN počitnice zaradi snaženja, STAUBLAWINE prašni plaz). Na pobo čju Lajnarja se ob visokem suhem snegu, v določenih časovnih obdobjih (podobno kot poplave ob izredno visokih vodah) sprožajo snežni plazovi, ki z veliko rušilno močjo drvijo v dolino. Pred plazom se ustvari zračni pritisk, ki napolni ozračje s pršičem, vsa dolina ga je polna. Tak plaz se je sprožil leta 1952. T Teldre TAL dolina dolinica. Teldre je na pobočju Žbonta, med Keplom in Bognarjem. Tele TAL dolina. Tele je dolinica pod Korhpiglom, ob izviru Sore. Tirlanštovl TIERENTAL živalska dolina. Tirianštovl je ena od čredink pašnika Spo dnje Sorice. Pašnik je bil zasajen s smreko. Tolčneke TALECKE greben ob dolini. Tolčneke je na desnem pobočju Sore, nad Veliko ravnjo. Terploten PLATTE plošča, ravan, peč, pečina, kamnita stena. Nad Šprocarjem je raven plato, skrilasta plošča, čez katero je speljana steza v zahodni krak Globoke grape in naprej v Hirman, nekdanjo Majerlovo senožet. Po tej stezi so nosili seno v butarah. Na plošči stoji še kamen nekdanje jugoslovansko-italijanske meje z vklesa no letnico 1920. Tonderskogel DONNERSKOFEL grmeča gora. Poznamo soriški in danjarski Ton- derskogel. Tor TOR vrata. Tor je na stari poti Sorica - Soriški rob in je predstavljal prehod čez Soriški rob in naprej na planino. Torka TOR vrata, prehod. Torka so vrata za Ratitovec, Prtovč, Ravne itd. Toržajta TORSEITE stran s prehodom. Toržajta je v Torkarski grapi, na stari poti Zabrdo-Ravne. 176 SORIŠKA LEDINSKA IMENA Trečeke TRITSCHECK greben s stezo. Trečeke je greben, ki se od vhoda v Soriški potok vleče proti sevezahodu. Tremajdlarje MEIDEN ogibati se, svet, ki se mu radi izognemo. Tremajdlarje so desno pobočje Zabrške grape. Pobočje je z dolinami razdeljeno na tri dele, na tri mejdle. Termavn TORMAUER vrata v zidu. Termavn je strmo pobočje med šolo in Cen- cem v Zgornji Sorici. Cesta, speljana čez pobočje, ima oporne in podporne zidove. V pobočju pod cesto so velike skale, ki jih je tu odložil ledenik. Termavn je tudi pre hod iz Zgornje v Spodnjo Sorico. Troje, Trojele TROIE zgonje, pot po kateri hodi živina na pašo. Troje so pri Tro- jarjih, Za Brdom in v Ravnah, Trojele je na Soriški planini. Tudenpoh STUDENBACH hladen potok. U ',.<•(' ,r,> Umigrunt UM GRUNT okrog kmetije. Umigrunt je v Zg. Danjah. 'H Umižajtle UM SEITE ob strani. • Urlistova žloht SCHLUCHT klanec, Urlistov klanec. Urlistova žloht je travnata čši ča med Tonderskoglom in Urlistovim Kejvelom. <- V Vajtah FEUCHTACH smrečje, vajte FICHTE smreka. Vajtah je na levem pobočju Danjarske grape, med Trojarsko grapo in Mendlaškovlom. Vajgroben FICHTENGRUBE smrečja kotlina. Vajgroben je kotlina nad ratitovški- mi robmi in sega od Boserplote do Pajla. Kotlina je porasla pretežno s smreko. Po samezna drevesa so izjemnih debelin, posebnost pa so velika vimena na južni stra ni debel. Odebelirvam vej ob deblu domačini pravijo vimena. (Premer smreke v pr sni višini je 108 cm, premer vimena je 30 cm, dolžina pa 15 cm). Vajdlenžoker WEIDENACKER njiva ob vrbah. Vajdlenžoker je v Ravnah. Vaseržbont WASSERSCHWAND laz, krčevina z vodo. Vaseržbont je na desnem pobočju Sore nad Veliko ravnjo. Videržloht WIDDERSCHLUCHT ovnov klanec. Videržloht je klanec s Keržetola na Soriški rob. V engerlu ENGE ožina, soteska, v ožini. V mavdu MAHD seč, košnja, red, v košnji. V pohu BACH potok, v potoku. Vrota, Brotn FRATTE frata, poseka. Brotn je na severozahodnem pobočju Lajtni- ka, med cesto Šurk-Ravne in vrhom grebena. Vrota je nad previsno steno ob trojar- skem potoku in vzhodno od Gemonde ob katasterski meji Danje-Sorica. Ž Žajta, Žajtle, Žetele, Žetle, Žetel SEITE stran. Žajto in Žetele imamo v Sorici, Za Br dom imamo Žajto, na Torki Žajtle, v Ravnah pa Žetle. Žbont, Žbentle SCHWAND krčevina. Žbont je nastal tako, da so najprej obročka- li živa drevesa, ki so se postopoma posušila in nato razpadla. Obročkanje se še upo- 177 LOŠKI RAZGLEDI 49 rablja v gozdarstvu za odstranjevanje nezaželjenega drevja v mladju, gošči ali v le- tvenjakih. Žbonte ali Žbentle imamo v Sorici, Sp. Danjah, pri Trojarjih, na Torki in v Ravnah. V Zg. Danjah je Žbontejben. Žbontejben SCHWANDEBENE krčevina na ravnini. Žbontejben je vzhodno od Ima, imamo Prednji in Zadnji Žbontejben. Žbentlerkejbele SCHWANDKOFEL rob, peč, pečina na krčevini. Žbenderkejbele je pod Bosarploto, med Jajžnkejbelom in Reštlanarjem. Žeteltol SEITENTAL stranska dolina. Žeteltol je na desnem pobočju Kirhpoha pod Žetlom. Žnebloh, Žnajbloh SCHNEELOCH snežna luknja, jama. Žnebloh je na Danjarski Jelovici na Štonahu, Žnajbloh pa na severovzhodnem robu Vajgroben, pod stezo Zg. Danje-Ratitovec. Žlehtgort SCHLECHTGARTEN slab vrt. Žlehtgort je nad Spredentolarjevo doma čijo, ob grebenu, imenovanem Grič, ki je ledeniškega izvora. Na njem so natroseni posamezni ledeniški balvani. Žlehtarje SCHECHT slab, grd svet. Žlehtarje so nad zadnjim cestnim ovinkom pred Soriškim robom. Površino pokriva pretežno bukov gozd. Tla so robovita. Žmovlokerle SCHMALACKER ozka njiva. Žmovlokerle je v Zgornjedanjarski del nice, vzhodno od steze Zgornje Danje-Najgerle. Žont SAND pesek. Žont je danes košenina na zahodnem pobočju Griča nad Li- parjem in je tudi ledeniškega izvora. Tla so plitva in peščena. Ob grebenu so vidni posamezni balvani. Žont najdemo tudi pred sotočjem obeh krakov Zabrške grape. Žontekele SANDECKE peščeni greben. Žontekele je v Zabrški grapi, v Žontu, ob sotočju obeh potoških krakov. Žbajneke SCHWEINECK prašičji greben. Žbajneke je vrh na Danjarski planini pred Avernom, je ob stezi Soriška planina-Ratitovec. Greben Danjarske planine je ostanek nekdanjega koralnega grebena. Če se želite prepričati na primer, zakaj ima stena v Ratitovcu ime Pajl, recite do mačinu, da vam jo pokaže. Začudeni boste opazili zaokroženo podobo rezila seki re. Ko boste iz Zabrda gledali ošiljen osamelec, ki gleda iz krošenj bukovega gozda na pobočju Štomanta, se boste vprašali, zakaj ima rob ime Ajerkovl. Prej je podoben stožcu kot jajcu. Če greste po spodnji stezi pobočja Štomant, pod robmi, boste na leteli na tri ali štiri robove jajčaste oblike. Z Zabrda se vidi enega, ostale prekrivajo krošnje gozda. Bosarplote je velika previsna stena nad Zabrdom. Domačina sem vprašal, zakaj ima stena tako ime, ali v njej ali pod njo izvira voda. Povedal mi je, da izvira ni, res pa je, da je stena v spodnjem delu stalno vlažna in od nje kaplja. Dobil sem utemeljitev za Bosarploto - vlažno steno. V ostenju Ratitovca imamo vlažno ste no, gamsovca, sekiro in stari zid. Zanimiv je racionalni pristop krajšanja imena Auer-hahn, Avbernkovbl. Danes se uporablja za petelinjo pečino samo še ime Avbern ali Avern. Na primeru Proda v Kejžarjevem travniku in Štodlarjevega griča, utemeljujem obstoj ledenika, ki je drsel z Lajnarja in Dravha vse do sotočja Štodlarjeve grape in Štovblgro- uba s Soro. Krak bohinjskega ledenika, ki je segal čez sedlo med Možicem in Črnim vr- 178 SORIŠKA LEDINSKA IMENA hom, se je obogatil z ledenikom, ki je nastajal na Soriški planini pa vse do Ima ali to čneje do Avberkovbla. V Sorici je brižina ledeniške pete segala do ledenika z Lajnarja in Dravha. Danjarski ledenik je segal do sotočja Roclpoha z Danjarsko grapo. Zadnja ledena doba je pomembno prispevala k oblikovanju soriškega sveta. Kemperlov, Gosarjev, Teclnov in Keržarjev Pigel so ledeniške tvorbe. Nastali so na ledeniški groblji. Kemperlov Kejbele v Bideržani je ustvaril ledenik, z melioracijo košenine so odstranili kamnite ostanke, po katerih je kraj dobil ime. Griča levega in desnega pobočja Sore sta nastala ob drsenju ledene gmote navz dol. V cestnih brižinah je vidna ledeniška morena. Na levem pobočju Šajsgrejbla je nekdanja njiva in košenina Žont. Pod plastjo je ledeniška grobla. Nad Rafkotovo hišo je pobočje s številnimi skalami. Kraju se reče v Mavrahu - v zidovju. Nad Spre- dentolarjevo hišo je Žlehtgort, pod plastjo zemlje je ledeniška morena. Na ledeniški peti Jurle-Pohar je nekaj ledeniških balvanov. Najbolj zgovorna pri ča ledeniškega delovanja pa je odprt peskokop Korpigel. V Spodnjih Danjah imata dve imeni podlago v ledeniški groblji, to je Kovleke - ka mniti greben, na katerega je ledenik odložil apneničasti grušč na škrilasto podlago. Pri gradnji vlake so bili odrinjeni ledeniški balvani s fosilnimi ostanki školjk. Drugo ime je Štavdekle - greben z grmovjem. Površina je neprimerna za košenino zaradi le deniških balvanov, ki štrlijo iz tal. Greben so pustili, da se je zarastel z grmovjem. Le denik je sooblikoval danjarski pomol. Na obeh pobočjih naletimo na ledeniško gro- bljo, posebno lepo je vidna v Prindlu, kjer je voda sprala skale, da so bele kot apno. Voda je skozi zemeljsko zgodovino soustvarjala današnjo pokrajino. Na soriškem imamo ostanke nekdanje panonske ali pontske izravnave iz starega pliocena. Vsak od teh ostankov ima svoje ime: Torkarski grič, Štomanteke, Eken, Hobmeke, Ge- monda in Negelnov žbont. Lokacije naselbin so bile odvisne od vode. Ob vsaki vasi je vsaj en potok. Voda je bila potrebna tudi za moč - za pogon mlinov in žag. V Sorici so bili naslednji mli ni: Keržarjev, Kondratov, Hošplarjov, Cencov, Tolarjev, Štodlarjev in Geblarjev. Da njarski mlini so bili v Danjarski grapi, zgornjedanjarski in zabrški v Zabrški grapi, torkarski in ravenski pa ob Štompohu. Žage so bile: Urlistova, Grofova, Konradova in Hišarčkova. O mlinih nam govorijo imena: Milejben, Miloker, Miiekele, Milholc, Oltamile. Pisano paleto imen imamo za vodne vire - studence: Vaseržbont, Kelnar- je, Prendlarje, Šprocar, Šeslarje, Gevelarje, Na mežu, Mejžle, Movže, Prindle, Prendle, Punčarpron, Rejžišprun, Mošntol, Marose in Pront. Bogastvo imen priča o pomem bnosti vode za potrebe ljudi in živali. Od gospodarskih dejavnostih sta bili najpomembnejši poljedelstvo in živinoreja. O poljedelstvu govorijo številna imena njiv. Njive so obdelovali tudi na zelo strmih pobočjih. Na številnih zaraščenih površinah so obronki dokaz o nekdanjih njivah. Velike površine senožeti in pašnikov govorijo o optimalni izrabi tal za potrebe živi noreje. Po franciscejskem katastru iz leta 1830 je bilo v katarstrski občini Danje 54 %, v katastrski občini Sorica pa 57 % negozdnih površin. V Danjah je bilo 23 %, v So rici pa 29 % vseh površin pašnikov. Imena počivališč so zanimiva: Rošta, Rošt, Ga- rošt, Rajzerrošt, Reštle, Celreštle, Kajarošt, Murntrošt, Ronclrošt, Reštlanar, Reštlarje, Reštlron. V Spodnji Sorici so se ohranila imena čredink: Tolčneke, Čumeke, Va- 179 LOSKI RAZGLEDI 49 seržbont, Oltžbont, Binlanar in Tirlanštovl. Na pašnikih je morala biti voda. Na čre- dinkah je bil Vaseržbont, na južnem pobočju Gožla so bile Gevelarje, pod Lajnar- jem Seslarje, v Movžah sta bila dva studenca, na Danjarski planini je Bosarovn in Ronclrošt in na Irnu je več studencev. Imena krajev nam povedo, da so Soričani poleg goveje živine gojili tudi drobni co - Keržitol, Kužloht, Videržloht, Cigenžloht, Oksnrošta, Hiršgroba, Hiršrajdele, Go- sadora, Kicrekele, Kicerleke, Bider, Šavfergroben, Šofžajta, Štoleke. Živina je preha jala iz vasi na pašnike po trojah ali zgonjah. Za oblačila in posteljnino so vaščani morali sami poskrbeti, za to so gojili lan, ki so ga predelovali v platno. O tem pričajo imena Resaoker, Resoker in Restn. Za hitrejšo vzgojo povrtnin so imeli posebne vrtove na nižji nadmorski višini od naselij in obvezno na južnih - toplejših legah. To so bili grtlarji ali flančniki. Predvsem so v Sorici redno gojili repo. O tem govorijo imena Ribn, Ribnica, Spo dnja in Zgornja Ribnica, Lonribn, Ribar. Z gozdovi so gospodarili omejeno. Sekali so le les za domačo uporabo. Številna imena govorijo o drevesnih vrstah pa tudi o načinu gospodarjenja: Vajtah, Vajgro- ben, Lerha, Holckovel, Holck, Dehžajta, Šeter, Celinšeter, Irhholc, Bošk, Trembolde, Rešlvrota, Vrota, Brota, Ešejbn, Fajfarbold, Pajsejben, Gecemre ali Gecembre. Kjer so bili gozdovi primerni za pašo, so jih v ta namen tudi izkoriščali. Po nekaterih imenih lahko sklepamo o načinu opravljanja del. Seno so na primer nosili v butarah: Oberpinkele, Unterpinkele. Z oddaljenih krajev so seno spravljali pretežno v zimskem času s samotežnimi sanmi. Na Soriški planini je bilo okoli štiri deset senikov. V njih je bilo vskladiščeno seno do zimskega spravila. Ob poti Sori- ca-Soriška planina-Podlajnar je kraj z imenom Prikele. Po imenu lahko sklepamo, da je bila na tem mestu klopica, na kateri so počivali domačini, ki so spravljali seno ali drva za domačo porabo. Na Keržitolu nad Zadnjo Grobo je na poti protivzpon. Na grebenu, kjer se pot lomi, je Mudlekele - mesto kjer si utrujen. Pri samotežnem spra vilu drv si bil na vrhu klanca praviloma zadihan. Z imeni so zaznamovali tudi mesta, kjer so malicali ali kosili: Jajžnkejbele, Kejžne- kele. Pri metertogeše, Jusekejbele, Mesta. Škode po divjadi so povzročale slabo voljo pri kmetovalcih, kljub temu pa so živalim dali prostor v neokrnjeni naravi. O tem govorijo imena: Pajbelc, Kovčnvip- fel, Končnekele, Kunlajta, Rebiškogel, Avern, Regele ali Rehele, Tolarjev regel, Sa- utžajta, Sovžajta, Bolbežgroba, Berntol, Perštonga, Pažlek, Pažekele, Pažoker. Lahko bi rekli, da so živalim tako dali domovinsko pravico. Nikoli pa ni dobil domicila je len, ki ga v občutljivem prostoru nikoli ni bilo. Tako kot se danes ljudje pričkajo med seboj, so bili v sporih tudi v preteklosti. Prepirali so se zaradi zemlje, kar dokazujeta imeni Štrajtnale in Štrajtnar. Številne spore so imeli tudi s fužinarji iz Železnikov, ki so sekali les v soriških gozdovih. Ne- gelnov žbont potrjuje prisotnost železnikarskih žeblarjev v soriškem prostoru. Kar nekaj krajev so imenovali po naravnih pojavih: Lajnar, Reštlanar, Drežlanar, Longlanar, Rošelanar, Žnebloh ali Žnajbloh, Movže, Dresel, Fajfarkovbl, Fajfarbold, Tonderskogel, Bideržan, Bideržanek, Voržank, Bimbarfa, Bimferleke. Le v nekaj pri merih so uporabili višjo silo: Bogšriba in Hela. . ,. , ...... 180 SORIŠKA LEDINSKA IMENA Imena govorijo o usklajenosti ljudi z naravo. Svojo posebno prijaznost so ji na klonili s številnimi ljubkovalnimi imeni. Zaključek Stara imena skupaj s kulturno krajino predstavljajo dodatno mikavnost - izražena je v njihovi spoštljivi starosti in zanimivi sporočilnosti. Predstavijo nam vso pestrost razgibanega predalpskega sveta z vrhovi, grebeni, ravnicami in dolinami, z vodami, z obdelanimi površinami in gozdovi, z divjimi živalmi, s takratnimi komunikacijami in raznimi posebnostmi. Danes, ko smo Slovenci suvereni s svojo državo, se ob teh imenih zavemo, da je živelj pod Ratitovcem prešel svojevrstno pot, od nekdanjega tirolskega naseljenca, ki je pred okroglo sedemsto leti s krčenjem gozdov ustvarjal pogoje za življenje, si tekom stoletij kultiviral krajino in se prilagajal novim pogojem življenja. Na stare ča se ga spominjajo le še stara imena. Soričani so prišli iz prostora nekdanje Karantanije, prišli so iz ozemlja slovenskih prednikov in opravičeno domnevamo, da so s seboj prinesli tudi gene asimiliranih staroselcev - Slovencev. Soričani so postali zavedni Slovenci, kot je v svojem poročilu leta 1931 zapisal uči telj Armič. Za dokaz svoje trditve je imenoval Groharja. Res je, ne smemo pozabiti na velikega rojaka. Bil je eden najvidnejših članov slo venskega impresionizma na pragu dvajsetega stoletja. V knjigi Slovenski impresio nisti France Štele navaja: "Vprašanje umetnosti se je z impresionizmom premaknilo iz meglenih daljav v okrožje naše narodne zavesti in narodnega življenja ter posta lo eden izmed zaželjenih atributov slovenske narodne individualnosti." Stara imena nam slikajo ratitovški svet pred pol tisočletja. Za spremembe konfigura cije terena je to kratka doba, velike pa so spremembe v rastlinstvu. Zaraščanje nekdanjih pašnikov in košenin spreminja podobo prostora v škodo kulturne krajine. V borbi za preživetje je človek iz prostora izrinil tako volka kot medveda. Medved se v novih pogo jih ponovno vrača v prostor na Perštongo, Berentol, Pežoker, Pažlek in na Pažekele. Turizem bi pri predstavitvah prostora moral izkoristiti posebnosti starih imen. Razgledne ali sprehajalne poti bi lahko bile zanimiva oblika take predstavitve. Ne kaj primerov razglednih oziroma sprehajalnih poti: -Rotke-Zgornje Danje-Torka-Ratitovec-Kremant-Zgornje Danje-Rotke. -Rajda-Ravtek-Paklon-Rabovc-Derfle-Rajda. -Rajda-Lajnar-Soriška planina-Soriški rob-Rajda. -Rotke-Povden-Mešngrontke-Irn-Zgornje Danje-Rotke. -Rotke-Košta-Dehžajta-Gožel-Tolarjev regel-Rotke. - Rotke-Povden-Mešngrontke-Kejbele-Soriški rob-Rotke. -Zadružni dom-Zgornje Danje-Zabrdo-Ravne-Štomant-Danjarska grapa- Nidrar- ska grapa-Zadružni dom. Zadnja varianta je pot, po kateri so Ravničani v preteklosti hodili k maši v Sorico. Posebno poglavje je Štompoh-Ravensko-torkarska grapa, polna lepih manjših sla pov in brzic s kristalno čisto vodo (vsaj do nedavnega). Zaradi neprehodnosti bo sotesko potrebno še odkriti. 181 LOŠKI RAZGLEDI 49 Viri -Blaznik, P. 1928: Kolonizacija Selške doline. •• š -Blaznik, P. 1963: Urbarji Freisinške škofije. . -Demšar, V. 1976: Reševanje sestreljenih zavezniških letalcev, Loški razgledi. ' " -Globočnik, A. - Dolenc J. 1999: Eisnern - Železniki. -Ilešič, S. 1938: Škofjeloško hribovje. Geografski vestnik. -Kranzmayer und Lessiak, P. 1983: W6rterbuch der Sprachinselmundart von So- rica und Rut. -Melik, A. I929/3O: Bohinjski ledenik, Geografski vestnik. -Muzejsko društvo v Škof ji Loki, 1978: Vodnik po loškem ozemlju - Ratitovec. -Muzejsko društvo v Škof ji Loki, 1986: Vodnik po loškem ozemlju - Sorica - So riška planina. -Planina, F.: Kako se je razvijala loška pokrajina, Loški razgledi. -Planina, F.: Zapisi o Sorici, Loški razgledi. -Ramovš, A. 1973: Geološki razvoj Selške doline, Loški razgledi. -Rakovec, I. 1939: Prispevki k tektoniki in morfogenezi Loških hribov in Polho- grajskih dolomitov, Geografski vestnik. -s -Štele, F. 1994: Slovenski impresionisti. Narodna in univerzitetna knjižnica. -Tomažič, I. 1999: Slovenci. Kdo smo? Od kdaj in od kod izviramo? •' -Turk, L, Šercelj, A.: Najstarejši dokazani obisk Ratitovca, arheološke najdbena Zgornjem Povdnu, Loški razgledi. • - Priloga uporaba imen pri turističnih predstavitvah 1. Sprehajalne ali panoramske poti - Rotke-Povden-Mešngrontke-Kejbele-Soriški rob-Ravt-Rotke Stojne točke: < Rotke: Formeke, Ravt, Rajda, Korhpigel, Keržetol, Ejbnarji, Grobe, Mejdle, ' < Roclpoh. Povden: Lanareke, Holckovel, Ravt, Mejnibejg, Kirhgorte, Lovs, Gemonda, Vrota. Mešngrontke: Perštonga, Tonderskogel, Lanar, Protproh, Gecemre, Groben, Gro- benčom, Mejdle, Štonah. Soriški rob: Erbelc, Tonderskogel, Rebiškogel, Ravt, Urlistova žloht, Stentlarjeva žloht, Kužloht, Sprednje in Zadnje Movže, Gaštajn. Ravt: Ron, Greblarje, Kromperiža, Keple, Ravtbejg, Lajnarbejg, Žlehtarje, Tor. - - Zadružni dom-Rotke-Povden-Zgornje Danje-Trojarji-Zabrdo-Ravne-Što- mant-Danjarska grapa-Nidrarska grapa-Zadružni dom. Stojne točke: Rotke: Formeke, Ravt, Rajda, Korhpigel, Keržitol, Ejbnarji, Grobe, Mejdle, Rotala, Roclpoh. Povden: Lanareke, Holckovel, Ravt, Mejnibejg, Kirhgorte, Lovs, Gemonda, Vrota. Zgornje Danje: Hobmeke, Ancn hobmeke, Lanar, Longoker, Majdle, Na krajcku, Prendle, Pohholc, Pod žen, Povdenoker, Šajbloker. Trojarji: Cilintovle, Eken, Hohoker, Longoker, Lanar, Mejdle, Maver, Siraržajta, Troje. 182 SORIŠKA LEDINSKA IMENA Zabrdo: Ajerkovel, Boserplote, Bider, Ekoker, Jajžnkejbele, Keple, Ravt, Kecerie- ke, Mošpron, Altemaver, Pajl, Peke, Reštlanar, Resn, Štomant, Štomanteke, Trembol- de, Troje, Žbentlerkejbele. Ravne: Štompoh, Torkarska in Ravenska grapa, Loh, Milejben, Toržajta, Lajtnik, Bintek, Grebel vrh. Štomant: Bimbarfa, Ajgern, Bimferleke, Groba, Mejdle, Sorta, Šortentovle, Binkel. Danjarska grapa: Gožel, Bajskovl, Feniškovl, Štancarjeva bajta, Kolhgroba, Vajtah, Plote, Mendlaškovl. Nidrarska grapa: Gaštan, Kope, Rošta, Goba, Bideržna, Nave, Dehžajta, Gevelarje, Holcmarjev kogel, Špickejbele, Štemfle, Kirhgarten, Ribnica. 2. Izletniške točke Soriška planina: Binkel, Dravh, Lajnar, Lajta, Kor, Možic, Stoke, Dresel, Kemperlov ejbm, Fonžloht, Grobe, Žbont, Greblarje, Gaštan, Soriški rob: Tonderskogel, Rebiškogel, Erbelc, Kejbele, Movže, Protprohkovl, Ur- listova žloht, Štentlarjeva žloht, Kužloht. Danjarska planina: Bosarovn, Doražajta, Groben, Gecemre, Kajarošt, Nutnrošt, Mešngrontke, Okšengroba, Protproh, Perštonga, Štonah, Žlohtejbenle, Žbajneke, Žnebloh. Irn: Avern, Kela, Mejdle, Spodnji in Zgornji Irn, Žbontejben, Irnron, Cilinšeter. Ratitovec: Altemaver, Bosarplote, Bleha, Vajgroben, Enga, Gresejben, Jajžnkejbe le, Kecerleke, Peke, Pajl, Reštlanar, Stomkopf, Žnajbloh, Žbontkejbele, Soderkovl, Šavfergroben, Kuglcov rob, Kuglcova rupa, Longlanar, Mešalanar, Rajden. 3. Kmetiji Keržar: Pigel, Ron, Pejdnle, Spodnja in Zgornja ribnica, Binkel, Greblarje, Keple, Kromperiža, Ravtbejg, Ravt, Žlehterje. Kejžar: Binkelc, Bogšriba, Ejbenle, Hovžle, Lajta, Melat, Prod, Keterle, Mejžle, Ej- benle, Kicrekele, Končnekele, Terploten, Kenlajta, Ravt, Stoke, Šprocar, Sprednji mejdelc. Zadnji mejdelc, Lovdeštot. 183