Zboljšanj e 


gospodarstva na planinah 


Po nem~kej knjigž Adolfa Trientl-na prosto posloveni l 

Jožef Zelen , 

prvomestnik podružnice kmetijske in župan Senožeški . 

Izdala in založila iz državne subvencije 

o. kmetijska družba kranjska. 
Natisnil Jožef Blaznik v Ljubljani. 


Predgovor. 


Slavno ministerstvo za kmetijstvo, kteremu je že davn o 
znano, da bi se planinstvo po vseh deželah našega cesarstv a 
lepko še mnogo mnogo zboljšati dalo, je naročilo našej c . k. 
družbi kmetijskej, naj med ljudstvo da knjižico, bi napake 

pogreške o planinstvu odkrila, in prosto ljudstvo podučila, 
kako jih popolnoma odstraniti . 

Čestita družba kmetijska si je v ta namen izbrala mnogocenjeno 
knjigo Tri e n t e l n o v o in, meni naročila, naj p o 
njej za slovenske naše planinarje spišem knjižico . 

Prizadeval sem si, kolikor mogoče, da sem pisal kratk o 
ter se vseh nepotrebnih besed ogibal, da bi knjižica bila 
razumljiva, ne preobširna in dober kup, da si jo vsak kme t 
(planinar), za kterega je pisana, idej oskrbL 

Nihče pa naj ne misli, da se vse to, kar bo v te? 
knjižici pisanega, prilega vsake] planini, kajti planinske raz mere 
so jako različne, in ravno zategadel ne more nobe n 

navod obdelovanja vsem planinam primeren biti . 
Tebi, dragi slovenski planinar pa je ta knjižic a 
napred namenjena tedaj jo prebiraj marljivo in s prevdar l 
* 


kom; pa je ne nehaj prebirati, Če bi ti tudi ta ali una misel 
ne bila ravno po volji. Pretresaj in poskugaj to in uno 
večkrat, pa se bog prepričal, da si gotovo veliko koristnega 
bode, nabral iz nje za obdelovanje in gospodarstv o 
ne le svoje planine, ampak tudi za planine svojih sosedov i n 
naslednikov. 

Pa tudi ti, dragi slovenski d o lján, sezi rad po tej knji


žic ker tudi zate je dosti važnega in koristnega v njej. 
Upam, da bode ta knjižica tudi za naše planine mnogo 
dobrega sadu obrodila in na marsiktero stran najej dežel i 

koristila. Bog daj zaWjeni vspeh, in blagoslov ! 

P~i#a teti. 


I. 
O planinskem podnebji. 
Podnebje ali z r a č j e imenujemo razmerje mraza in gorkote , 

vetrov in vremena v tistej méri, kolikor ono ima vpliva na življenj e 

rastlin in živali . 

Začnimo z nastopom zime premišljevati podnebje, kakoršno vladari 
v tistej visokosti planin, kjer vidimo še cele skúpine ali gozdič e 
lepega, zdravega gozda. To visokost imenujemo mejo gozdne v isokosti 
; dasiravno včasih še dosti višej, najraje po zavetnih planinskih 
krajih, milijo še razna žalostna drevésa, ktera so več grmovj i 
nego drevju podobna in so brez gladkih vrhov. 

Ko prvikrat sneg zapade — po navadi že sredi novembra meseca, 
malokedaj kasneje, dostikrat pa še poprej, redkokrat pa pred 
sredo oktobra meseca — takrat pravimo, da nastane na meji gozdn e 
visokosti zima. 

Kjer ni vetra ali burje, se nakopiči sneg 3 do 6 čevljev na de belo, 
zmrzne in ostane, razun majhne skorje, ki se naredi na površj i 
zemlje, do spomladi soli podoben in rahel. Iz prekburje izmete burja 
sneg do čistega, ter ga nanese v zatišja, včasih 20—40 čevljev na 
debelo, kar Slovenci z a m é t e imenujemo . Taki zaméti pozno spomlad i 
skopné, in na takih krajih paša le pozno izpodraste . V nekterih krajih 
celó nikoli, ker zaméti ostanejo celó do druge zime ; ravno isto 
nastane tudi tam, kjer plazovi sneg nakupičijo. Zaméti in plazovi so 
tudi prvi uzročili tako imenovane „Gletscherje”, ktere mi z 1 e d n j a k e , 
nekteri tudi l e d n i k e ali celó o b r ij a n c e imenujejo. Pri zidanji 
stanarij ali planšarij je treba, kakor je tudi že navada, izbirati si tak a 
mesta, kjer ni prevelikih vetrov ; a še bolj potrebno je, ogniti se takih 
mest, kjer bi utegnili plazovi in zaméti škodovati, pa zidati si na vse 
strani trdna poslopja, posebno podstrešja . 

Zimski mraz ni preveč oster ; o jasnem vremenu je gotovo milej
§i nego v nižavah, redko kedaj stopi nad petnajst stopinj, in l e 
izjema je, ako doseže 20 ali več stopinj . Primeri se pa tudi, da 8-14 
stopinj mraza večkrat po več mesecev traja. 

Planinski mraz, ki nima nad 8—10 stopinj, se lehko prestaja, 
le o vetru brije mraz in reže, dasiravno doseže le malokedaj 8 stopinj . 
Na planinah je cehi gorki veter, ki piha iz nižav, oster i n 
mrzel. 

Na meji gozdne visokosti se staja sneg návadno sredi mesec a 

maja, včasih pa tudi že meseca aprila izkopni ; večkrat, ko se je poprej 
trdo branil, ga solnce proti sredi meseca maja tako premore, d a 
je večidel zemlje v 14 dneh popolnoma brez snega. Kakor hitro pa 
je te bele odeje zmanjkalo, posebno po zatišjih, izbudi se mati narava 


6 

tako hitro in živo, da bi si človek mislil, da mu je boginja Flora krasno 
spomlad kar iz vreče iztresla. 

Zavoljo mrazove zmrzline, ki je gotovo naslednica prezgodnj e 
spomladi, je za planine in više kraje veliko boljše, ako sneg nekolik o 
pozneje kopni. Velikokrat napravi spomladanska zmrzlina z ivjem, 
sréžem ali slano tako škodo, ktere tudi najmilejše poletje popravit i 
ne more. 

Poletni snegovi, pred kterimi ni noben dan poletja popolnom a 

zavarovan, niso škodljivi, ampak večkrat celó koristni s tem, da gnojé ; 
in ako se v toplem vremenu hitro stopé, se prikaže trata (ledina) kakor 
pomlajena iz pod njih . 

Tudi na gorah nastane suša, ktera je večkrat zeló škodljiva, posebno 
kar se tiče paše. Vendar ni suša na planinah tako navadna 
kakor v nižavah . 

Poletni dnevi so na gorah večkrat gorki, in gorkota do 20 stopinj 
na planinah ni nenavadna. V takej gorkoti se pa razni obadi in 
muhe tudi na planine priklatijo ; a vendar njih množica se ne more 
primerjati z ono v nižavah, ktera živino na paši hudo nadleguje . 

Vročina je po planinah jako žgéča, posebno kedar nastopi prece j 
za novim snegom in blizo zlednjakov . 

Spomladi, ko se solnce vpré v mladi sneg, a še huje poleti v 

takih primerljejih, vzrokuje planinska vročina takim ljudém, ki imaj o 
dalj časa na planini opraviti, jako skleča očesna vnétja, zoper 
ktero nadlogo se bolj umni planinarji s temno - zelenimi očali branijo. 
Bolj mehke in občutljive mestjane pa ta planinska vroča soparica 
tako izdela, da postanejo rudeči kakor kuhani raki, — koža se ji m 
vname in olúpi . Nekteri se ovarujejo te nadloge z zelenimi tančicami , 
zagrinjáli in pajčolani. Domači se pa za vse to malo zmenijo, postanej o 
pa vendar jako zagoreli . 

— Noči so na planinah navadno mrzle, in le malo kedaj dosež e 
ktera noč 10 stopinj gorkote, večkrat pa vpade srebro v gorkomer u 
pod 4 stopnje gorkote . Ze zdaj pa moram opomniti, da je pred taki m 
mrazom treba posebno molzno živino kolikor mogoče varovati, kajti 
mraz obilnost mleka jako zmanjša . 
To je popis podnebja na meji gozdne visokosti, ktero večide l 
tudi slovenske planine dosežejo . Tega mi pa menda ni treba omenjati , 
da nektere planine tudi na Slovenskem, ki imajo do 8000 čevljev visokosti, 
vkljub ostrejšemu podnebju, vendar dadó še jako dobre i n 
tečne pašnike, posebno za ovce, čeravno je podnebje pod mejo gozdne 
visokosti zdatno milejše . 

Gledé manje ali veh toplote je pa tudi na legi planine veliko 

ležeče ; na priliko : ako je planina od severne strani zavarovana, t o 
je, ako jo od severne strani druge planine oklepajo in je odprta pol dnevnemu 
solncu, ima na enakej stopnji gorske visokosti gotovo zdatn o 
milejše, in nasproti, ako jo druge gore od juga zapirajo, pa ostrejše 
podnebje. Tudi na pogorji (Gebirgsgruppen) je ponebje milejše, nego 
na posameznih planinah . Kolikor bolj proti jugu leži planina, toliko 
višje stoji meja gozdne visokosti. Tudi vpliv vetrov, kteremu je kaka 
planina podvržena, dela sploh velike premembe, tako n. pr. planine, 
ktere so na zahodnej strani pogorja, najpred dosežejo mrzli in vlažni 
večerili vetrovi, na takih planinah tudi raj še in bolj pogostoma dežuje, 


sneži in toča bije nego na planinah proti vzhodu ležečih . A zastran 
tega planine vendar škode ne trpé ; le take planine, ki mejé na severne 
planjave, trpé veliko od ostrih in suhih severnih vétrov. Vse 
visoke planine imajo celó po zimi, posebno pa po leti, tako čisto i n 
zdravo podnebje, da ni čudo, da v tein obziru mestjáni planince zavi


dajo . Kašelj in prehlajenje se na planinah redkokedaj nahaja . 

Na planinah, ki ležé 4 do 6000 čevljev nad morjem, je jetik a 

skorej čisto neznana stvar, čeravno se ljudjé v vročini brez strahú 

mrzle vode napijejo. Kratelj (kolera) se ne pritepe z lepa na planine. 

Le močuh (legar) tam gori včasih divjá, posebno v jesénskih mokrot


nih in mrzlih tednih . Posebno zdravo je poletje, potem ko je planin e 

že nekterikrat sneg pobelil. 

Kakor je planinsko podnebje zdravo za ljudi, ravno takó tudi 
živini dobro tékne. Zato pa tudi so in ostanejo planine na večne čase 
tista mesta ali kraji, kjer se nam bode tudi zanaprej izrejala ljuba 
živinica, ktera je ohranila še zdravo in čvrsto pleme . In potrebno se 
nam zdi, da bi se dolinska živina, ktera je večkrat po napaenej krm i 
in mehkužnosti jako pokvarjena, s planinsko, zdravo, krepko in bol jmolzno živino poplemenila in požlahnila. 

Dolžni smo tedaj za naše planine kolikor mogoče skrbeti, in j e 
na vse mogoče strani zboljševati, a to ne zarad planin samih, temve č 
zató, ker planine ostanejo iz zgorej rečenega obzira neprecenjeni zaklad 
za nas in za vse sosedne dežele . 

Žalibog, da je v r a nč n i prisad (metlaji) tudi na nekterih planinah 
navadna bolezen. Vrančni prisád je strašna bolezen, ktera živinče 
bliskoma in n e n á d n o napáde, da se koj stegne in mrtvo obleži . 
Živinozdravniška urnetnost more tú le malo pomagati, ker bolezen živinče 
prehitro umori in ni časa misliti na kako zdravilo . Silna vročina, 
pomanjkanje vode, presilno napenjanje živine z delom, strupen i 
hlap iz kakih kalup ali luz, so navadni vzroki te bolezni . 

Vendar na visokejih planinah ni veliko slišati o vrančnem pri sadu, 
dasiravno se dobó tudi tukaj greti in močirja . Opomniti moram, 
da naj se živina kolikor mogoče s čisto in zdravo vodo napája ; 

kajti primerilo se je že, da se je živina ne le iz luž, ampak tudi i z 

nekterih potokov vrančnega prisada napila . 

Naj bi vsaki planinar na take kraje skrbno pazil, ker mogoče je , 
da z odstranenjem takih luž in potokov bi se ta strašna bolezen odstranila. 
Crknenina ali mrhovina po vrančnem prisadu poginjenih živinčet 
naj se vselej z živim apnom potrese in globoko zakoplje . 
Nikdar naj se od nje celó nič ne povžije, kajti gotov str u p je ! 

Kake pitane rastline se nahajajo po planinah ? 

Kakor po dolinah, tako tudi po planinah rastejo pitane ali udomačene 
pa tudi divje rastline. Ozrimo se tudi v tem obziru na mej o 
gozdne visokosti. 

Na meji gozdne visokosti ne obrodi več žito, kajti če bi tud i 
nektera toplejša poletja dozorelo, ga vendar večkrat poletni snegov i 
potlačijo, da si ne more več opomoči. Tudi slana ga navadno pomori. 


Krompir rodi po nekterih krajih, kjer ga slana ne more poškodovati, 
n. pr. v vetrovnih dolih tikoma kakega potoka, kjer slana pasu 
ne more. Toda slana je na zatišji planin gotov zatiralec krompirja 
in skoraj vseh drugih rastlin ; zato se pa tudi krompirja le malo pridela 
na planinah, in še to, kar ga je, je zgolj drobiž in malo prida . 

Izvrstno pa se obnesó na planini gozdne visokosti nektera vrtn a 

zélišča; n. pr. drobnják (šnitloh), česen, špinača, ločica (solata), repa,
redkev, kapuz, cvetno zelje (karviol) in pésa. Solata naredi glave 
še le sredi meseca avgusta ; a reči se mora, daje ta solata zarés žlahna ,
ohrani se lehko do meseca oktobra in še dalej . 

Na mnogo strani bi koristilo planinarjem, ako bi bolj skrbeli z a 
take vrte pri stanarijah, ker bi si pridelovali mnogo kuhinjske zelenjadi. 


Ne samo za poboljšek, ampak planinar potrebuje tudi večkra t 
nekoliko sveže jedi t. j. zelenjádi, in z največo slastjo se bo planinska družina 
solate najedla, ktere večidel strada. Naj bi si planinarji pri 
vsakej stanariji naredili vrtec, na kterem bi si lehko pridelali obil o 
drobnjaka, česna, luka (čebule), regrata (radiča), ločice, špinače, zelenke 
(peteršilja), raznih redkev itd. Nemški pisatelj pravi, da peteršilj popolnoma 
nadomesti koren neke rastline, ki se v nemškem jeziku : „Madaun” 
imenuje. To zelišče, pravi nadalje, daje tudi najboljšo pašo in 
korenine se tudi posušene lehko skoz celo leto rabijo mesto peteršilja . 

Meni ni niti „Madaunovo” slovensko imé, niti rastlina sama znana ; 

ako bi pa komú izmed naših čitateljev ta rastlina bila znana, dobr o 
bi bilo, da jo občinstvu naznani. 

Tudi špinačo, pravi dalje nemški pisatelj, popolnoma nadomesti 
tako imenovani k ó z ji r e p, kterega on : „Guter Heinrich, Einsenkraut, 
Heimkraut itd.” imenuje, ter pravi, da ima še mnogo druzih imen . Mi 
poznamo za „Guter Heinrich” (Chenopodium bon . Henr.) kózji rep ; (Gaensefuss, 
Chenopodium) . Za „Eisenkraut” ima Wolfov besednjak „s p ori 
š” ; „Heimkraut” imenujejo Tirolci to, kar imamo mi za „kozjo 
solato”. 

Iz omenjenih vrtov bi pa stanarji ali planšarji tudi svoje družine 
po selih in vaséh lehko z zelenjavo oskrbovali . In po nižih planinah , 
ktere ležé blizo kakega mesta ali železnice, bi lehko planinska vrtna


rija še veliko več dobička donašala, posebno kedar po nižih krajih 
solate ni mogoče dobiti, takrat bi jo planine vsaj bližini mestom lehk o 
dajale. 

Ker je planinska solata, ako se primerno obdeluje, žlahnejša o d 
vsake druge, bi gotovo mestjanke prav rade po njej segale . Posebno 
omenimo pa tu tako imenovani „karviol .” Karviol je kakor nalašč z a 
planine ustvárjen ; nikjer ne zraste lepši kakor na planinah. In ker 
se toliko brukve (broccoli) na pomlad iz Italije na Nemško (mar ne 
tudi v slovenska mesta?) izvozi, ne bi si li tudi izvrstni karviol lehk o 
našel pot iz slovenskih planin vsaj v naša domača mesta : Trst, Gorico, 
Ljubljano, Maribor itd.; pa tudi v sosedne dežele, bi se ga gotovo 
veliko spečalo. Naj omenim še posebno tiste planinarje, kterim bodo 
nove železnice znabiti kmalu boljšo kupčijsko pot odprle, in bi ji m 
omenjena vrtna zelenjád, posebno karviol, njih trud izdatno povrnila . 

Taki planinski vrti bi pa planinarjem lehko še drugi dobiče k 

donaŠali, n. pr. očino zelje ali očnik (Ede1eiss) se na takih vdih kaj 


g 

lepo ponaša ; kdor ga umé lepo gleštati, mu donaša vsako steblice p o 

več let obilo in lepega cvetja. 

Tudi t a l f n (žlahna berutica) se izvrstno obnese na planinskih 
vrtih, a treba ga je vsako leto sproti sejati. 

Na meji gozdne visokosti, kjer zélje navadno le malo ali nič gla v 
ne dela, rodi rumeno cvetoča m r k e v c a (pastinak) posebno dobro ; 
ravno tako tudi kumin ali kimelj, kterega korenine dadó, ako se na 
jésen izkopljejo in posušé, dobro jéd, ktera po ustih prijetno sladi . 

Naj bi planinarji na rahlih, peščenih in globokih zemljáh poskušali 
saditi tudi sloveči re v e n j (obido ali rabarbaro) . Ta krasna cvetica 
je iz zdravniškega obzira zlatá vredna . Treba jo je pa saditi 
kaj najbolj mogoče v globoko zemljo, in jo pustiti 10—15 let zastarat i 
se ; potem je njen korén najbolji za rabo . Tudi na slovenskih planinah 
bi se morda dal revenj pridelati, ki bi bil dragemu kitajskemu 
enak . 

Še neko drugo rastlino imamo, ki se prav za prav k pitani m 
rastlinam prišteva in je kislici (Sauerampfer, rumex acetosa) podobna . 

Te rastline se najde prav veliko v Ojičkej dolini (Oetzthal) ; široko listnata 
je, raste posebno rada na mokrotnih in močirnih travnikih , 
najraje ob čistih potokih ; posebno bohotno raste po takih travnikih , 
po kterih se odteka gnojnica. Nemec imenuje to rastlino „Plelche ” 
ali „Pletsche”. Ako prav pomnim, imenujejo jo naši Tominci p I é č 


n i k, Rovtarji pa nora kislic a. O košnji se perje omenjene rastline 
lepo obére, zreže, spari in v kadéh ali sodih, kakor kislo zelj e 
naredi. Jako redilna pila je to, posebno za prešiče, pa tudi govédom 
dobro tékne. Naj bi tedaj poskušali tudi slovenski planinarji saditi t o 
rastlino povsod, kjer se jej zemlja prilega. V nižavah se ta rastlina 
ne najde. 

Vredno se nam zdi omeniti tudi s v i š c a, zaspančeka ali l é c-
j a n a, a to zarad njegove korenine, ktera se vporablja za tako imenovani 
dragi z a s p a n č e k (Encianbrantwein), pa tudi za mnoga drug a 
zdravila ; raste na najviših planinah . V globokej dobrej zemlji mor e 
se po več čevljev dolga in blizo dveh palcev debela korenina izrediti ; 
se vé, da to v več letih, ako se rastlini mir dá. Svišee tudi po 
naših planinah nima nobene pravice, kajti vsak, kdor le hoče se g a 
lehko polasti, kar je gospodarjem gotovo na velik kvár, ker ga gospodar 
prvič lehko sam prodá ali pa kako drugače v prid obrne ; drugič 
mu pa zlobna roka, ki te rastline išče, s kopanjem trato poškoduje, 
česar noben umni planinar dopustiti ne more. Kdor svišec koplje, 

naj vsaj mladovji prizanaša, in kjer doraslo rastlino izgrébe, naj vsaj 
kako zrnice semena nazaj potakne. Sviščevo seme zori proti koncu 
meseca avgusta in se po vseh planinah lehko najde . i 

Konec tega poglavja naj omenim še nektera druga pitana zelišča , 
ki bi utegnila planšarjem koristiti, in jim še kaj malega dobička donašati, 
kajti planine so njih rasti ugodne . Dobro zmleti listi k r a vj e 

o m o ti c e (Rausch, vaccinium uliginosum) bi se znale v barvarijah in 
strojarijah mesto ruja (Sumach) dobro spečati. Z a r i m e c, b o h i n j-
ski a li i zl a n d s k i m a h ni le dobro zdravilo za prsne bolezni, ampak 
je tudi dobra in zdrava jed, ako se mu grenec izluži. To se pa 
zgodi v lehkem luguali pa v apnenej vodi. Tudi j el e n ovce (Rennthier

10 

llechte) se lehko na isti Ivičin porá'bi, kar se pa na škodo planinarje v 
malokedaj zgodi. Jelenovec je bel in prav lepo razraščen mah ; nahaja 
se tudi po nižih krajih, a planinski, kteri je pepelasto — sivkast, j e 
še najboljši. 

Naj omenim tú še brusnice (vaccinium vitis idaea), ki rastejo o d 
podnožja noter do vrh planin in imajo kiselkaste jagode. Vkuhane 
jagode in s sladkorjem oslajene posebno Nemci radi za prigrizek k 

pečenki vživajo. Iz cvetja te rastline kuhajo tudi čaj . Brusnice imaj o 
to dobro lastnost, da ne potrebujejo toliko sladkorja kakor druga enak a 
zelišča, pa tudi njih kislina ni kaj posebno zoperna . Tudi se ne po kvarijo 
tako rade, čeravno bi je brez sladkorja oparjene hranil. Ne 
smejo se pa niti v rudninskih niti v osteklenenih (glaziranih) posodah 
hraniti, ker njih kislina hudo razjeda . Nemara da bi brusnice tudi 
dobre bile, ako bi je kuharice, mesto poparjenih, kar prosto na kuhinjskej 
dilici strte (zdrapane) in oslajene naredile , 

Kako je z drevjem ali lesom na planinah ? 

Izmed vsega gozdnega drevja raste limba, — sibirska cedra, — 
tudi piha (Zirbelnuss) imenovana, najviše , a na apeninskih planinah , 

h kterim spada večina slovenskih planin, si to drevo ne more pomagati. 
— Limbi sledi mecesen, in doberšno spodej ostaja jelka, š e 
ni:žeje pa }Ar. 

Tudi listnato drevje se spenja jako visoko ; najviše na planini 
stoji breza (na slovenskem ni to znano), skorej v tistej visokosti kako r 

rnecesen, toda revica je v takej visokosti vsa krivenčasta . Tudi jerebika 
(smrdelika) raste tu gori tik breze, a sirotica ostane tú gori n a 
večno le grm. 

Ogle jm.o si še nekoliko limbo . Limba je planinsko drevo Urovega 
rodú, dolzih tenkih iglic, kterih po 5 skupaj sedi ; češarke a l 
storže ima okroglaste in navzgor štrléče . Gledé na planine, ktere nis o 
apeninske tvorbe, je limba, zares vredna da se ž njo nekoliko bolj 
spoznamo. 

V nemških Tirolih v Ojicah (Oetzthal) raste limba v gozdni h 

obstojih še v visokosti od 6400 čevljev nad morjem ; tedaj na visokosti 
našega Ljubelja. Posamezna stebla se spenjajo pa še do 200 čevljev 
više. Ttx jo zanese p a ž u l e k, neka močno kljunasta ptica, k i 
je kakor nalašč zato ustvarjena, ter se živi večidel le od limbovega , 
orehkom (pinolorn) podobnega semena, ktero tudi ljudje včasih z a 
kratek čas jedó . Ta suhi, a ne neprijetni ptiček, si vé prav dobro izbirat i 
le čisto, zdravo seme, in se nikoli ne dotakne slabega . Skrbi pa tudi, 
da po zimi ne strada ; po 4 do 16 limbovih zrnic v svojem golžú.nu 
raznaša sim ter tje po planini, kamor se mu ravno poljubi, in mal o 
kedaj se primeri, d:l nese kako ulice 2krat na eno mesto. Tú si jih 


11 

po zimi s čudovito natančnostjo poišče, pa ako tudi 3 ali še več čevljev 
debel sneg na njih leži. A vsake zaloge vendar ne najde, in tak o 
se zgodi, da mnogo zrnja kali na takih krajih, kjer limbe sicer n i 
viditi, pa bi je tudi nikoli ne vidili, ako bi je palužek ne zasejal ! 
Veter limbe ne zaseje, vsaj v oddaljene kraje ne, kajti češarek (češulj 
ali storžev), pa tudi golega zrnja veter ne more daleč zanesti . Večidel 
zrnja pade v košato senco mogočne matere — stare limbe — kje r 
akoravno kali, mu vendar košate veje kvišku branijo . 

Limbo imenuje T s c h u d i po vsej pravici planinsko cedro ; kajti 
limba je zares lepo, brhko drevo, ki ima lep, bel in mehek les, kterega 
imajo mizarji in podobarji zeló radi. Dasiravno je limba jako 
vejasta, daje vendar posebno dober les za mize in stole, škrinje i n 
omare, pinje in škafe, sode in kadi itd. ; črv se limbovega lesá ne loti 
tako lehko, pa tudi ta les ne strohni z lepa. Kaj lepo se pusti limbo v 
les likati in polirati, in ker je zarad obilo grč kaj lepo rižast, se 
more iz njega najlepše gosposko posóbje (M~bel) narediti. 

Limbova domovina je do 1000 čevljev pod gozdno visokostjo ; 
pa se tudi še nekoliko niže dosti dobro obnese, vendar niže nego 
3000 čevljev nad morjem si ne more več pomagati, pa tudi dobreg a 
kalivega semena ne dá . 

Na meji gozdne visokosti raste limba ravno tako, kakor vsako 

drugo drevo, jako počasno, nekoliko niže raste hitreje, vendar s e 
more reči, da je limba počasno rastoče drevo ; ravno zarad tega je p a 
toliko boljega lesá tudi za kurjavo, in ker raste na planini visokej e 
od vsakega drugega drevesa, je limba sploh vsega priporočila vredna . 
Limba tora] zasluži, da bi se po planinah posebno v ozir jemala . 

Grma pa ni na planini tako lepega in izvrstnega kakor je ž ab e c 
(Pinus pumilio), ki je tudi z likom v rodu . Ta grm se ne plazi p o 

zemlji, raste jako hitro in je ves krivenčast viditi. Veje ima na kvi


šku vpognjene. Najviše na planini, kjer ni več nobenega drevesa vi


diti, se ti žabec razrašča v cele šume, iz kterih dobiš izverstnih dr v 

za kurjavo . 

Nič manj imenitna od žabca je pa tudi bela jelša (Alnus in


cana) ; tudi ona raste in se razrašča prav hitro ter daje dobra drva 

za kurjavo. 

V zavetji bele jelše se mladi zarod iglastega drevja lepo izpodredi, 
in ako se grmovje nekoliko odstrani, potem še le kaj vspešn o 
raste. Oba grma pa, žabec in bela jelša, sta za planinarje res neprecenljiva, 
ter bi bila tudi za žive ograje na planinah jako pripravna . 

Na istej visočini kakor breza, pomaga si ob planinskih potoki h 

tudi v rbj e. Nektere vrbice se spenjanjo tudi še bolj visoko, pa s o 

revne in kébaste, ter niso za nobeno drugo korist, nego da branij o 

nekterim brežinam, da se ne vsipajo . Za vsipe ustavljati je tudi ze


lena avli mala jelša (Alnus viridus) priporočila vredna . 

Se dveh grmov moram tip omeniti, namreč : dr ag o cvetnik a 
ali dragoma st n i k a (Rhododendorn) in pa b r i nj a. Oba se nahajata 
po planinah. Dragocvetnik ni sicer nobene posebne hvale vreden , 
in jaz ga samo zató omenim, ker varuje zemljo, po strminah ; sicer 
pa zasluži le imé planinskega plevela, ki se naglo razrašča in razširja, 
da naredi cele šume, ter zatare veliko koristne paše . Dasiravno je t a 
grm lepo temnozelen in krasen, kedar je v lepem rudeéem cvetji, da 


12 

ga je le veselje gledati, je vendar najbolje, da se odstrani . 'Vse dru


gače pa je z brinjem, dasiravno ga marsikteri kratkovidnež pisano 

gleda, ter bi ga najrajše zaterl ; Česar pa brinje gotovo ne zasluži. 

Ker brinje vsaki pozná, povem o njem le toliko, da planinsko brinj e 

nima tako ostrih igel, kakor navadno brinje nižih krajev. Živina ga 

rada obira, dokler je še mlad. Iglice (še bolje so jagode) planinskeg a 

brinja, so za priklado k živinskej soli zeló koristne, posebno kar s e 

tiče molže. Zató je dobro spomladi brinjevih mladik naklestiti, in j e 

posušene za zimo prihraniti. Brinje pokončevati in zatirati, se tedaj

nikakor ne pravi modro ravnati, še varovati in obdelovati bi g a 

morali . 

Konec tega članka naj še omenim, da marsikje na planinah s e 

dobé tudi močirja, ktera dajéjo prav dobro šoto. Taka planinska šo


tišča so velik zaklad, posebno tam, koder pomanjkuje ali bi vsaj uteg


nilo pomanjkovati potrebnih drv za kurjavo. Ako se po leti šota iz


koplje, posuši in domú spravi, je planinska šota izvrstna kurjava . 

šotišča se navadno nahajajo le na vžniženih krajih in na pola


goma visečih ravninah dostikrat so takó majhena, da nimajo več nego 

kakih 20—400 sežnjev razteznosti. 

Včasih se pa dobé lehko tudi takó velika šotišča, iz kterih bi s e 

šota z lepim dobičkom celó na deželo izvaževati dala . (Na Slovenskem 

menda ne?!) Izkopana šotišča je treba poravnáti in obsejati, da s e 

zopet lepo obrastejo. 

IV. 
Kako je z gozclnarstvoni na planinah. 
[4esóvje smo večidel opisali, ki raste na planinah gozdne visokosti, 
ktero doseže tudi veči del naših slovenskih planin . Prevdarimo 
zdaj še občno korist tega lesóvja, in poglejmo kako se večidel ž nji m 
ravná. 

Gotova resnica je, da so bile planine pred nekoliko stoletji dosti 

višej z drevjem obraščene nego dandanes. Tega se pa tudi lehko 
vsaki sam prepriča, ako vidi nad navadno gozdno visokostjo sim te r 
tam trohleča, že davno usahnela stebla raznega planinskega drevja, ki 
so ostanki nekdanjih viših planinskih gozdov . Nekteri teh ostanko v 
nekdanjih gozdov so gotovo po več stoletij stari, kajti na planini lé s 
jako počasno trohni, posebno štori, dokler še po konci stojé . 

Ako je pa to rés, da so stali gozdi nekdaj mnogo višej nego 

stojé dandanes, je tudi gotovo, da so se v pretečenih stoletjih mnog o 
niže pomeknili . In osódo — rekel bi pomrznjenih dreves — vidimo 
vedno niže v suhih vrhovih posamnostoječih in le pri tleh še zeleni h 
dreves nad sedanjo gozdno visokostjo. Po tem sodijo nekteri, da je 
sedaj mnogo mrzlejše podnebje na planinah, nego je bilo v davnosti --mislimo 
pred nekoliko stoletji — čemur bi se dobilo morda še več dokazov. 
Nemški pisatelj omeni le en tak dokaz in sicer tirolske in 


13 

švicarske zlednjake, o kterih pravi, da so si v preteklih 3 ali 40 0 

letih nekoliko — hoče reči na méri — pridobili . 

Planinsko podnebje je tedaj vsako stoletje nekoliko mrzlejše, 

Česar pa mi zabraniti ne moremo ; kar pa, hvala Bogu, planinarstvu v 
dandanašnjih okolnostih ne škoduje. 

A veliko več() škodo nego podnebje, delajo ljudje in živina planinskim 
gozdom . Tudi strela poškoduje marsiktero drevó ; a še veliko 
več jih poškodujejo nevedni in hudobni pastirji, in večina jih pade z a 
planinarjeve potrebe, kakor n . pr. za drva, orodje, pohištva itd. To 
se vé, da najpred bližnj a. O novi zasaji in izreji izsekanega gozda, 
se tukaj ne more govoriti, kajti, koder se živina pase, je popolnom a 

nemogoče na to misliti in sicer iz sledečih vzrokov : Na planini stoj i 

drevje le na redko, tedaj dajé veliko manj semena nego drevje v ni


žavi, a to zategadel, ker so drevesa manjša in imajo navadno doka j

borniši zárod, in še iz tega zároda séme maloktero leto dozori, ke r 

ga večidel slaba vremena že v cvetji in tudi pozneje zatarejo. A ko


likor ga ostane, ga pa živali, ktere se od takega semena živé, kakor 

veverice in nekteri tiči pokončajo. Na vsaki način pa je semena na 

planini veliko veliko manj nego po niže ležečih gozdih. Pa še to 

malo, kolikor ga vkljub imenovanim nezgodam še vendar ostane, j e 

večidel v kalenji in rasti zadržano ; kajti naj popada na ledino ali pa 

s steljo, résjem ali s kako drugo rastlino pogrnjeno zemljo, se vendar 

redko kedaj vkoreniniti more. Lehko je tedaj razuméti, zakaj se tako 

malo mladega gozda na planini zaseje, in še to, kar se ga zaseje, g a 

večidel živina zatare ali vsaj jako poškoduje. Tú na planinah, iz kakega 
mladovja redkokedaj drevo izraste, kajti vsa po planinah pasóč a 
se živina, posebno ovce in kozé kaj rade segajo po mladikah, posebno 
v spomladi, ako je le doseči morejo. Velikokrat se to godi iz objednosti 
in zarad glada, posebno ako v spomladi sneg pašo zamete in j e 
le drevesne vršiče iz snega viditi. Če je tudi rés, da živina, kedarima obilo paše, raji po travi (zeliŠčah) sega, in drevju, vzlasti pa limb i 
prizanaša, vendar ni temu taká, kedar sneg pašo zagrne in živina 
nima kaj jesti. Taka je tudi pri slabej paši ; vsaj še celó v jeseni segajo 
ovce in koze raje po brstji (po drevesnem popji) nego po suhejin trhlej starini . 

Kjerkoli se tedaj, posebno pa na viŠih planinskih krajih, živin a 

pase, je vsako drevesce v nevarnosti pokončano biti, in to posebno 
zategadel, ker tukaj gori drevesce ne odraste tako naglo, kakor po 
nižavah, nekaj zavoljo premrzlega podnebja, a nekaj zarad kratkeg a 
poletja ne ; takó, da so drevesca po 20 let — limba še več — v ne varnosti 
pred živinskim gobcem . Pa tudi to, ker drevesca na planinah 
jako narazen stojé, je dostikrat krivo, da se ne more eno z drugim 
varovati in si zavétja delati. Čuditi se je tedaj, da v takih okolnostih 
vendar še ktero drevo zraste ! 

Take in enake nezgode so gozde dosti niže pomeknile, pa take 

okolnosti še vedno golijo planinske obraščene višave . N a p o g ozdenje 
kake goličave na planinah, ako se drevj e 
na 20 let pred živinskem gobcem ne zavaruje, še misliti 
ni ! 

Ali ne ravnamo tedaj napak, gledé na naše planinstvo, ako 

redčimo gozde po planinah? Samo o sebi se razume, da né, ako 


14 

namreč to redčenje ne prestopi tiste mére, ktera določuje prav o 
razmerje med gozdnimi in drugimi potrebščinami . 

Vsaj je bilo tudi po dolinah in nižavah nekadaj potrebno gozde 

izredčiti, da so ljudje dobili potrebni prostor, kamor so se naselili . 

Nikakor se pa ne smemo čuditi, da so na visočinah planin, kje r 
je že od nekdaj veliko lepih planjáv, pa bi jih lehko še več bilo, se kali 
gozde brez obzira, in jih še dandanes sekajo. Tega poglavitni 
vzrok je, da so gozdi (drva) po planinah skorej brez vse cene . 

Dokler je bilo lesá v nižih krajih obilo, se gotovo ni nobenemu 
poljubilo, da bi si bil šel na hribe potrebnega lesa iskati, pustili s o 
ga raje strohneti in segnjiti . In še dandanes je takó po več krajih, 
kjer so drva visoko v gorah, pa ni ravno velike sile za lés. Zategadel 
se pa dobé po planinah še veliki prostori gozdov, ki ne dajejo nobene 
koristi, kjer bi pa pašniki lehko prav lep dobiček donašali. Gotovo 
pa je, da na meji gozdne visokosti donaša veliko več dobička paš a 
nego revni gozd, ki le redko in počasi raste, pa se tudi les iz taki h 
gozdov ne more brez velikih stroškov pripeljati tam, kjer bi ga potrebovali. 
Ako vse to dobro premislimo, gotovo ne bodemo planinarjem 
v zlo šteli, ako si z odstranenjem gozdov spašnike napravljajo , 
ter si tako na nobeno stran škode ne delajo. 

Da bi se pa nam ne očitalo, da planinarje z njihovimi napakami 
vred zagovarjamo, moramo posebno povdariti, da nevednost in nepremišljenost 
je za majhen dobiček, tudi marsiktero slovensko planino ž e 
ogolila, ter jo spremenila v pusti kras. In ta žalostna prikazen s e 
nam še zmirej tu in tam na novo kaže. 

Vsaka planina bi morala vendar imeti toliko gozda, da planinarjem 
lesá za nobeno potrebo ne primarijka, in da ne pridejo zarad les á 
v kakej sili v zadrego. Planinarji potrebujejo les za kurjavo, toda 

večkrat se ga mnogo tudi brez potrebe požgé. Za kurjavo bi se pa 

ne smelo sekati drevje, ki se utegne za kaj koristnišega porabiti ; bela 

in zelena jelša in žabec sta za kurjavo prva na vrsti . Kjer je kaj 

šote, treba je, se vé, tudi na šoto oni- jemati, in kdor hoče gozd iz 


podrediti, gotovo ne bode šote nametal, ako se je le kaj dobi . 

Dalje potrebuje planinar lesa. za pohištva in sicer več nego s e 

ga navadno v to porabi, ker dosihmal je po planinah še veliko pre-

malo poslopij, pa še te imajo premalo ali celó nič staj ali hlevov . 

Sploh pa so stanarije grozovito revne, da se človeku res milo stori, 

ako je pogleda . 

Nadalje se rabi lés za napajališča, za žlebove pri napeljevanj i 

vode, za jasli, senice itd. ; posebno veliko se ga pa porabi za ograje, 

o kterih bodem na svojem mestu nekoliko več povedal. 
Tudi rastoče drevje more planinarjem marsikaj koristiti, posta


vim : za ovčja senčišča (staje) in pribežališča o hudem vremenu i n 

vročini. V ta namén bi moralo stati po planjávah več drevesnih sku-

pin, kakoršne se po Notranjskem in po Krasu nahajajo in se „staj e” 

imenujejo . 

Gozdni pasovi ali pruge (drevesa v daljših in več vrstah zasajena), 
bi na planinah posebno veliko koristila. Taki pasovi bi varovali 
pašnike ostrih in mrzlih vetrov, in trava bi v takih zavetjih gotov o 
lepše in bohotnejše rastla. 

Vse strmine pa, kjer se svet (zemlja ali grušč} posipljuje in 


15 


udira, in kjer bi utegnili plazovi škodovati, morale bi z g r m o v j e m 

o bral ene biti. 
Že poprej sem omenil, da ni nikakor napačno ravnanje, ako s e 
gozdi redčijo, toda le takrat, ako to redčenje ne prestopi tiste mere , 
v kakoršnej se morajo gozdi vedno nahajati da niti dežele niti stanovniki 
dežel škode ne trpé . Kakor hitro se pa to razmerje prestopi, 
(zoper ktero se tudi po našili slovenskih planjavah in nižavah greši) , 

takrat je redčenje ali iztrebljevanje, kakor tudi izsekovanje in pokon


čevanje gozdov pravi prestop zoper zakon naráve, kteremu sledi gotov o 

težka kazen, ktera ne pritiska le na e n red, ampak stoletja ne po


pravijo tega, kar je nevednost in nepremišljenost v malo mesecih raz


djala. Poglejmo si stvar nekoliko bliže. 

Ako se vprašamo : Kako skrbimo za gozde po naših planinah ? 
moramo z žalostjo p r i z n a t i, da si tudi naši planinarji prizade 


vajo zadnje ostanke gozdov pokončati, ter mejo gozdne visokosti še 
niže spraviti . 

Posebno napak se ravná, še to večidel iz nevednosti, s takim i 
gozdi, kteri bi imeli varovati strmine pred zasutjem, udóri, izpiranje m 
zemlje in nevarnimi plazovi. A večidel gozdov je za nič in prestarih, 
drevo za drevom hira in umira, brez mladega (novega) zároda ali izpodrastka, 
in tako ginejo tu in tam tolikanj potrebni gozdi dan z a 
dnevom, da j e strašno ! 

Da po planinah ni rnladih gozdov, to je lehko ometi, kajti dokle r 
je šuma še gosta, ne pusti, kakor sem to že pri limbi omenil, senca 

in goščava mladeži izpod starega drevja ; še kaliti ne more seme, ki 
pade med razno vejnato in listnato rastlinsko šaro . 

Kedar se pa dotični gozd po usahnenji starih dreves toliko iz redči, 
da bi utegnila mlada drevesca zadosti potrebne svitlobe dobiti , 
takrat pa nimajo stara osamljena drevesa, skorej nič plodnega semena . 
Ako bi pa utegnilo tu ali tam vendar kako znalce kaliti, ga pa zopet 
razni gozdni pleveli, kakor brnice, dragocvetnik, mahovje itd ., kteri 
kmalu vse goljave preprežejo, če tudi ne precej, vendar pozneje gotov o 
zamoré. Pa če tudi ktero drevesce skozi ta ruš in treš prerije, mu 
pa ovce in kozé težko prizanesó . Tako zastarani gozd vedno slab i 
in naposled ga huda ura lehko v enem dnevu popolnoma pokonča. 

Umni gospodar nadomesti stari gozd z novim, ako prostor z a 

prostorom v starem gozdu do golega izseče, lepo iztrebi, ter mladi h 
drevesic (sajenic) zasadi, ktere pridno glešta in toliko časa, dokle r 
ne odrastejo, prav skerbno pred živino obvaruje. Na en kup zgrabljena 
šara, ktere po planinah ali gozdu ni potreba, naj se za gno jporabi. 

V zasadbo takih gozdov bi si morali planinarji napraviti tak a 

zarejaliŠča, v kterih bi si mlada drevesca za presadbo izrejali. Taka 

drevesca (sajenice) so že zategadel, ker so planinskega podnebja vajena, 
veliko boljša nego ona po nižal krajih 'zrejena . 

Varovati je pa tudi treba, da mladega gozdiča sneg ne polomi ; 
treba, ga je ograditi in marljivo za-nj skrbeti. Pri veeih zarejališčih 
ima umen gospodar vedno in mnogo opraviti . Tu naj še enkrat omenim, 
da gozd ima enako polju in senožeti svoje meje in pravice, kter e 
se nikakor ne dadó brez škode prestopiti . 

Gozdi. imajo in bodo imeli še veliko veči ceno, kakor so jo imeli 


16 

nekdaj in jo imajo dandanes, in reči se more, da so pomenljiva in 
važna glavnica ali kapital vsake dežele, ker drv in raznega lesá vedno 
več primanjkuje, pa bo lés zanaprej tudi še vedno draži, in to toliko 
bolj, kolikor bliže dobrih potov, cést in železnic drevje raste . 

Le pomislimo, koliko drv več kakor nekdaj porabijo dandanašnji 
za mnogo več pomnoženi prebivalci dežel? Koliko lesá se več porab i 
za razna obrtnijstva, za železnice in brodovja, o kterih pred nekolik o 
leti še nič vedeli nismo. A temu je zdaj vse drugače in kupčija b o 
odprla lesu nove poti, po kterih se bo lés z velikim dobičkom raz prodajal. 
Marsikteri gospodar se bo za ušesi praskal, ko bodo kupci 
les po takej ceni iskali o kakoršnej se nam zdaj niti ne sanja. Iskali 
bodo lesa, kakoršnega je marsikteri gospodar svoje mlade dni t olik o 
inbrezobzirno potratil in mu raščo zaterl. Celó limbov, počasno 
rastoči, in dosihmal le trohljivosti prepuščeni gozd na meji gozdn e 
v i sok o s ti, bo dobil ceno in veljavo, kakoršne si zdaj še misliti n e 
moremo . 

Gozd je tedaj brez dvombe glavnica ali kapital vsake dežele , 
kterega ne bi smeli nikakor zapravljati. 

Če bi pa gozdi tudi nobene druge koristi ne donašali nego tó ,
da varujejo bregove in doline pred plazovi, strmine pred udóri in izpodsipi, 
bili bi že od velike koristi ; toda oni nas varujejo tudi pre d 
povodnjami in zatópi ter ne pripusté, da bi voda poplavila zemljo i n 
bregove rek in potokov zasipala z zruščem in peskom, kar se večkrat 
rado zgodi, kedar dalj časa dežuje. O takem času posebno polja po 
dolinah veliko škode trpé . Ali niso tedaj gozdi vredni, da j e s k r b n o 
varuj e m o in oskrbujemo, in to še posebno tam, kjer silna burj a 
razsaja. 

In koliko koristijo še le gozdi gledé na podnebje? — Srečna — 

še celo zemeljski raj — smela se je imenovati marsiktera dežela , 

dokler je bila še zadosti obraščena z lepimi zelenimi gozdi . Ko so 

pa stanovniki nemarno, nepremišljeno in neusmiljeno izsekali in po 


končali lepe gozde, kakšne so postale potem te dežele?! — Le s stra


hom in žalostjo se more človek ozreti na pusti g o li Kras in n a 

nekdanjo srečno Španijo, krasno Italijo, plodno Dalmacijo, sloveč o 

Grecijo, blagoslovljeno Palestino, bogato Francijo itd . ; silni vetrovi, 

suša in nerodovitost, a ž njimi pa tudi beda in . r e v š n a vladajo 

zdaj tam, kjer so nekdaj stali prelepi zeleni gozdi. Studenci in po


toki so se večidel posušili, glas milih tičkov, ki so pravi dobrotnik i 

kmetijstva, je umolknil, pa tudi divji vetrovi vihrajo zdaj po teh kra


jih čez izpita in nerodovita poljá, kjer se je nekdaj vse polno lepega 

rumenega klasovja gibalo, toliko sladkega grozdja zorelo in se žlahneg a 

sadja pridelovalo itd. Vse dosedanje skušnje, da bi se omenjene de


žele zopet pogozdile, niso dosihmal nič zdale ; hribi so goli , kamenje 

in skalovje, nerodovitne in suhe doline in ravnine, se ne dadó več v 

nekdanji stan spraviti. Da bi pa človeška umetnost te goline zopet 

pogozdila in popravila, kar so naši predniki v nevednosti in lehko


mišljenosti zagrešili, je skorej nemogoče, — t u more l e sama mat i 

priroda največ pomagati . 

Naj bode to tudi nam Slovencem v opomin ; naj nam bode v 
svarilo naš k a m e n i t i Kras, kteri sicer še ni tako popolnoma 01 , 

a vendar ima že skorej vse posledice neumnega pokončevanja gozdov! 


17 


Kras pogozditi, to je pa zelo težavno delo, ktero, rekli bi, ne b o 
skorej nikoli dovršeno, ako vlada in ondotni prebivalci mnogo več 
skrbi in veselja ne bodo v to obračali ; s samo t e o r e t i k o (mišlenj 
em), se bode ubogo malo pomagalo. 

Obrnimo torej večjo pozornost in skrb na gozde, pozornost in 
skrb, s kakoršno úmni gospodarji vrtove in polja obdelavajo . 

Trava in paša. 

V prejšnjih dveh odstavkih smo govorili o gozdu ; naj bi pa 
nihče ne mislil, da je naš namen, da bi namreč planine paši na kva r 
pogozdili, kajti ravno tako malo smemo planinske pašnike pogozditi, 
kakor poljá po dolinah . Tega se pač menda ni treba bati, da bi planinarji 
pašnike pogozdili ; no opomniti je pa vendar treba, da nemarn o 
planinstvo veliko prostorov v tak stan pripravi, da ni naposled nit i 
Ozd niti pašnik. Naš svet bi bil ta: vse kameni te prostore, strmine 
in sploh take kraje, koder ni paše, in kjer bi gozd manjega dobičk a 
ne donašal, nego ga donašajo slabi pašniki, naj se spremene' v 
gozd, to je naj se pogozdijo . Toliko pravice pa mora gozd tudi na 
planini imeti, da zadostuje popolnoma, kakor smo to že omenili, umnemu 
planinstvu. Glavni namen planinstva pa je ta, da ima živina 
vedno dosti in dobre paše. 

Planinski pašniki obstoje' večidel iz večletnih ali trpežnih rastlin ; 
kolikor više, toliko manje enoletnih rastlin nahajamo. Tudi na meji 
gozdne visokosti jih že ne najdemo več, čemur je vzrok nekoliko premrzlo 
podnebje, še več pa prekratki čas rašče (prekratko poletje), v 
kterem ne more seme rastlin dozoreti. 

Kakor nižavske rastline , po gorah, ravno takó, se ne dobe' tud i 
gorske rastline po nižavah. Se le v najnovejšem času se je posrečil o 
Dr. Kernerju v Inšbruku, da more gorske cvetice v nižjih krajih izrejevati. 
Planinskim rastlinam je po nižavah pretoplo in zemlja presuha, 
v spomladi in jeseni jim je pa premrzlo, ker jih snežena odej a 
ne pokriva, mraz in tajanje snegá jih pa zamori. Tudi nižavske rastline 
po planinah zatare mraz. So pa zopet take rastline, ki se po 
planinah in nižinah dobro počutijo in obnesejo . 

Večletne (travnate) rastline se množe' po sémenu in po samoizrastji 
(koreninah), obraščenje gobav pa je, kolikor više, toliko počasneje. 
Ako se na pr. v nižavi izgoljeni prostor (goljáva) že prvo leto 
obraste, potrebujejo na visokih krajih celó rodovita tla po več let . 
Kolikor visokeje so planine in kolikor nerodovitniša je zemlja, toliko 
več časa potrebujejo goličave, da se obrastejo . Nekteri prostori se n e 
obrastejo celó po 10, 20 in 50 let ; po strminah in na prekvetriji celó 
n i k o l i. Vzrok temu je posebno to, ker so rastline na planinah jako 
majhine in imajo ubogo malo sémena ; večkrat pa še to malo živina 

2 


18 

Že pred dozorénjem popase. Seme ne more potem takem le količkajširokemu prostoru zadostiti. Ako bi pa tudi ktero semensko zrnic e 
srečno kalilo, potrebuje pri najugodnejših okolnostih 2—3 leta, da i z 
njega krepko steblice izraste, kajti po višavah rastó, kakor je bilo ž e 
omenjeno, rastline iz znanih vzrokov zeló počasi . Lehko se tedaj 
urneje, da je poškodovanje ledine na planinah veliko škodljivši nego p o 
nižavah. Prvi pogoj umnega planinstva je toraj : N e poškodujledine n a planini! in kjer jo je znabiti hudo vreme ali pa živin a 
poškodovala, imej skerb, da se poškodovana tlá zopet lepó obledinijo . 

Dobro pognojeni travniki na meji gozdne visokosti, dajó zraven 
sená tudi nekaj otáve ; otáve se vé ne ravno toliko, sená pa gotov o 
ne veliko manj nego po dolinah in bolj e g a. Senó (trava) je sicer 
kratko, a gosto in prav lepó, sladkasto in pitno. Za kolikor je po ni


žavah sená več, za toliko je pa po planinah lepše in boljše. 

Kako izvrstna je paša gori, ni menda treba nobenemu plan


šarju dokazovati, kajti tega se lehko prepriča vsaki poletni dan n a 
maslu in mleku. 

Kako pitna so planinska zelišča, vidimo lehko n . pr. pri svižcih 
ali marmoticah (Murmelthier), ktere se jako dobro počutijo tudi na 7 
do 9000 čevljev visocih planinah. Proti koncu meseca septembra, ko 
se začne njegovo zimsko spanje, ti je svižec tak, da ni druzega kot 
sama mást. Po slovenskih planinah se ta žival menda ne dobi tak o 
lehko, a po Tirolskih in Švicarskih planinah se nahaja v velike m 
številu. 

Tudi divje koze so na jesén, akoravno niso posebno debele videti, 
vendar jako mastne. Ako deneš nekoliko mesá od te živali v ponev, 
se ti izcvré toliko loja, da je kaj. 

Ovce se tudi v srednjej letini na 8000 čevljev visoke] planin i 
jako odebelé, dasiravno po tako visocih pašnikih jako majhina trava 
raste. In s kakimi vimeni pridejo koze iz planine, kedar se prv e 
spomladanske trave napasejo? Tako tolste so, da jih je le veselje 
gledati . 

V Krču (Gurgl v Tirolih) imajo pastirji v stanarijah, ktere lež' é 
nad gozdno visokostjo, tudi nekoliko koz za svojo lastno potrebo, kter e 
se pa le okoli stanarij po najboijšej ruji pasejo ter jih ne pusté po 
grmovji in gobiščah. Te koze dajejo pa tudi izvrstno mleko, ktero je 
lepo čisto hn brez navadnega kozjega duha . 

Za l funt surovega masla je navadno treba 12—14 bokalo v 
mleka, a planinskega zadostuje 8—10 bokalov, kar je za planinarj a 
najbolji dokáz, da ima žival na planini dobre paše na izbéro ; — 
pa vsaj je paša na planinah sploh dobra, vsaka rastlinica je pitna. 

Kar je pa strupenih ali sicer slabih rastlin, se jih živina ne dotakne, 
posebno se strupenih varuje. Strúpenih in slabih rastlin je pa 

na planinah tudi malo, in če planine z živino ne preobložiš, se bo 
živina tudi škodljivih in strupenih rastlin na tvojo korist sama iz ogibala. 


Niti v hlevu niti na paši ne sme živina stradati, ako hočeš imet i 
dobiček od nje. Dokazana resnica je, da kmet, kteri ima več 
živine v hlevu, nego je čez zimo dobro prerediti more, trpi gotovo 
škodo. Tak kmet, ki ima poln hlev gobcev, pa prazne jasli , 
mora sčasoma gotovo obožati, kajti le dobra in zadostna klaja daje 


19 

gotovi dobiček. Kdor polovično redi, nima druzega nego vsaki da n 
starejšo živino. 

Isto tako mora imeti živina tudi na paši, ako hočeš od nje i n 
pašnika imeti dobiček, zadostne paše. Kajti če ti živina na paši 
strada, imaš še večjo zgubo, kakor če bi ti v hlevu stradala . 

Ne goni tedaj več živine na planino, kolikor je planina dobro prerediti 
more. Ako živini paše primanjkuje, živina hira in peša ; a še 
bolj mora hirati in pešati gospodar, ker se je zastonj trudil, zgubljeval 
čas pri živini, in vse to brez kakega dobička, dasiravno je živina 
popasla rodovito in tečno pašo na planini . 

V dokaz zdatnosti in tečnosti planinske paše naj povem še to-le : 

Vzemimo nekoliko dolinskih, to je, dolinske paše in krme navajenih 
krav, v rejo ; dajmo jim iz pognojene senožeti dobro posušeneg a 
in spravljenega planinskega senci, to se vé, iz prvega po malem, da ne 
dobijo Rjavice ali kake druge neugodnosti, in še le potem, ko se pri 


vadijo, dajajmo jim nekoliko -več, in v kratkem bodo dajale nenavadn o 
obilno in jako dobrega, mástnega mleka . 

Konec tega odstavka še to-le opazko : Planinski pašniki dajej o 
skorej sploh izvrstno pašo, vendar je tudi med planinsko pašo razlo


ček, kakor med žitom na polji. Planine so med seboj takó različne, dase natančen in popolen popis ene ali druge, =biti nobenej drugejplanini ne bode prilegal . Kdor tedaj piše o planinstN,u, mora imet i 
splošen ozir na planine. Naj tedaj vsak po úmnem prevdarku le to 
vporabi, kar se njegovej planini prileže, vse drugo naj prepusti drugim 
planinam . 

VIB 
Kaj je treba, da planinske rastline vspešno 
rastejo. 


Pogoji ali potrebe, da rastline vspešno rastejo, so po Mej božje j 
zemlji enake. Imeti morajo namreč svojej prirodi (naravi) primern o 
podnebje in potrebni živež iz zemlje. 

Vže pred več tisoč leti so se v vsakem kraji le tiste rastlin e 
udomačile, kterim je ondotno podnebje po godu bilo . Rastline, ktere j udjé 
v drugačno podnebje presajajo, navadno pešajo in hirajo ter naposle d 
poginejo. Gotovo je tedaj to, da je rastlinam podnebje tam popolnom a 
ugodno, kjer divje in same sebi prepuščene vspešno rastejo . Druga 
potreba za rastline pa je ta : da dobijo iz zemlje dovolj živeža, to je , 
da imá zemlja, kjer rastline rastejo, zadosti potrebne in dotičnim 
rastlinam primerne hrane. To, da dobiva vsaka rastlina dve tretjini 
svoje hrane iz podnebja, nima tukaj nič v sebi, ker podnebje, ta brezkončni 
zaklad, ima povsod raznovrstnih snov, iz kterih se vse rastlin e 
tega božjega svetá redijo . 

Vse rastline potrebujejo prav za prav enacih snovi (enake hran e 
2* 


le v drugačnem razmerji . Palma in poper, konoplje in solata, očin o 
zelje (Edelweiss) in dragocvetnik (Alpenrose), trava in bilje, sladko r 
in pelin, najstrupenejša goba kakor rumena pšenica, vse potrebuje 
enacih snovf v svojo sestavo ali v izrast svojega bitja, svoje podobe , 
v kakoršnej jih mi vidimo in razločujemo . Bodisi kjer koli na planini, 
na polji ali v loncu na oknu, povsod potrebujejo rastline enaki h 
snovi, da vspešno rastejo. 

Ako ima tedaj zemlja za eno vrst, en rod ali bažo rastlin, obiln o 
vsakoršne hrane, bi na take] zemlji tudi drugim rastlinam hrane ne primanjkovalo 
. Rastline se tedaj le gledé na razmerje različnih snovi:, mrilote 
in gorkote, ilovnate ali peščene, mokre ali suhe, šotne ali kame-
nene zemlje dobro ali slabo počutijo . 

Mi bodemo vse to le toliko, kolikor je úmnemu planinarju potrebno, 
opazovali. 

Kakor živali, ravno tako potrebujejo tudi rastline, da vspešno 
rastejo, primerne in dovoljne hrane. Pri nezadostnej hrani pa moraj o 
rastline kakor živali pešati in še celó poginiti . Le obilna, zdatna in 
primerna hrana more rastline in živali dobro rediti. 

Kakor se ne da pri ovci, ko pride v jeseni s polnim krznom iz 

planinske paše domú, od daleč po njenej vnanjej podobi lehko raz soditi 
ali je rejena ali ne, ker niti velikost, niti volna, niti kosti n e 
storé, da je žival debela, ampak razloček je le na teži, masti in mésu , 
ravno taka je tudi pri rastlinah. 

Krog Krča in Tenda (Gurgl und Tend) v Tirolih, kteri vas i 
stojite na, meji gozdne visokosti, — više kakor večina naših slov . planin 

ležé popolno dobro gnojene senožeti, nad temi srednje gnojene i n 
za temi pašniki. Na nektere od teh je voda napeljana, na vseh teh 

prostorih rastejo enake rastline, ali kakšen razloček je tu na méri i n 
dobroti sená, je skorej nemogoče verjeti . 

Tlá ne zatajé ne im-vice gnojá, in „na rastlinah se pozna gnoj ” 
pravi naš slovenski pregovor ; kajti vsaka bilka kaže zase popolnoma, 
koliko je použila in koliko vode in gnojá je imela za uživati. Nemški 
pregovor pravi : „Nič se ne more teže zatajiti nego gnoj na polji” . 

Pregovor : „Ne samo jemati, tudi dajati moramo zemlji”, 
velja enako dobro senožeti, travniku, gozdu, kakor obdelanemu polju , 
bodi si v dolini ali na planini . Po vseh skušnjah starodavnih časov, kakor 
tudi po najnovejših preiskavah, potrjeno je pravilo : Ako hočeš, d a 
ti ostane zemlja vedno rodovita, moraš jej vedno namestovati to, kar 
si jej vzel, in sicer v ravno tolikej méri, kolikor si jej vzel z žetvijo , 
košnjo, pašnjo ali bodisi na kakoršen koli drugi način. To pa zategadel, 
ker je rastlinska hrana v zemlji jako redko pomešana, pa je j e 
tudi ubogo malo . Če se tedaj leto za letom zemlji le jemlje, ali bolj e 
rečeno r o p a, se rastlinska redilna hrana vedno manjša, in naslede k 
je : da rastline pešajo in se redčijo, ter čedalje bolj slabijo (še celó vsejano 
seme ne kali), to je ravno tako, kakor živina pri pomanjkanj i 
potrebne hrane ali krme . 

Po teh in enacih prirodnih pravilih se ravnajo polja, travniki, 
senožeti in pašniki, naj si bodo potem že v dolini ali na planini . Le 

podnebje, ki je vsakej rastlini primerno, obilna in tečna hrana, ki je 
rastline v svojo rast potrebujejo, podeljuje zemlji ono rodovitost, kterej 
se moramo le čuditi na umetno obdelanih travnikih in planinah . 


Obžalovati pa moramo naše planine, ker so še tako zapuščene in za


nemarjene. 

Konci tega članka naj pristavim še to, da gozdna drobljad, to je, 

listje, vejevje itd. planinskim travnikom, kolikor više so na planini,

toliko bolj Škoduje ; kajti kolikor više se gozdna drobljad nahaja, tolik o 

boli počasi iztrohni, ako je ta šara le količkaj na kupu, potem tudi 

ledina in vsa rast pod njo trohni ter popolnoma usahne . Tako šaro 

je tedaj treba iz travnikov potrebiti . Na planinah je treba travnike 

le s takim gnojem gnojiti, da ga zemlja tako rekoč popije, to je, z 

dobro podelanim gnojem. Kar se gnoja tiče, govorili bomo na druge m 

mestu več o njem . 

VII. 
Trebitev ali čiščenje planin. 

Na vprašanje : v kakem stanu so planinska tlá? moramo odgovoriti 
: večidel v slabem stanu ! 
Temu je pa poglavitni vzrok zanemarjena trebitev, in pa, ker s e 

planine ali celó nič, ali pa premalo gnoja . — Planina spada v poljedelstvo 
ravno tako kakor dolina ; planinar jo mora tedaj, ako hoče dobiček 
od nje imeti, ravno tako obdelovati, kakor dolinsko polje ; kajti splošni 
zákoni prirode o rastlinskem življenji, kterih človek ne more prenarejati 
po svoje, so na planinah in v dolinah enaki . 

Govorili bomo tedaj najprej o čiščenji in trebljenji planin in si cer 
o trebljenji grušča, plevela, močvirnih prostorov itd. 

Gotovo je, da so nekdaj bolj skrbno trebili travnike in senožet i 
po planinah, nego se to dandanes godi . To naril pričajo kopice kamenja, 
ki se nahajajo tu in tam po planinah, kakor tudi kamnat e 
meje in zidovi, ktere so, brž ko ne, zidali iz kamenja, ki ga so nabrali 
pri trebljenji. Ali žalibog, kako je pa dandanes? Se tista marljivost 
naših prednikov, ki bi v sedanjem času v nobenem obziru ne 
zadostovala popolnoma, se je dandanes marsikje opustila . Plazovi, 
drče, zasipi in poplavi, vrhi tega pa še krti, prinesejo čedalje več al i 
manj šare in grušča na planinske travnike ; po nekterih krajih je t e 
šare toliko, da se še celó trebljenje ne izplača, ker se iztrebljeno mesto 
zopet na novo lehko zasuje. — Najbolje bi bilo take kraje pogozditi 
ali vsaj z grmovjem zarediti. A žalibog, da je dandanes takih 
krajev, ki so zgorej omenjenim nezgodam podvrženi, brez števila . 

Dandanes se vedno bolj in bolj po nekterih krajih naših planin 
nabira drobneje kamenje in grušč, in to še celó po takih krajih, kode r 
raste prav lepa pitna in bohotna trava . Vse to je treba potrebiti i n 
debeleje kamenje za zidove, grušč pa za nasipanje grabnov, kjer se j e 
kak močvirnat kraj izsušil, porabiti . Pa tudi taki prostori, koder bi 
vtegnila voda škodovati, se z debelejšim kamenjem lehko primern o 
zagradé. — Včasih nanesó plazovi tudi drobne zemlje in druge enake 


šare, ktera ne škoduje trati, marveč jo še gnoji, toda paziti je treb a 
na tó, da se iz take zemlje ali šare kamenje prav do čistega iztrebi. 

Posebno pozornost pa moramo obračati na večje plazove. Večkrat 
obstojé taki plazovi iz mastne ilovice, ki je posebno dobra in rodovitna. 
Taka z ilovico naplovljena zemlja se pa tudi o svojem času 
kaj lepo obraste, in to toliko poprej, gotovejše in boljše, ako se zemlj agrušča in drobnega kamenja očisti, ter potem nekoliko zrahljá, pognoj i 
in s travinim semenom obseje ; toda seme se mora vzeti tisto, ki se 
je pridelalo na planini, ne pa dolinsko seme, ktero se planinam nikakor 
ne prileže. Planinsko seme se najlože dobi iz senenih mrv planinskega 
sena ; na senici in v zagrabku (ograbku), pa tudi na seno žetih, 
kjer se rastlinsko seme odtresa . Zagrabki gotovo pridržijo nekoliko 
travnega semena, in na obdelanej senožeti ne stane velik o 
truda, ako se tako seme nabira, dobiček je pa gotovo velik od nabranega 
seménja. Ko se senó iz kop izvozi, je sploh navada, da se mrv a 
nekoliko bolj na široko razgrabi; na takih mestih postanejo gosta tlá 
in veliko lepša trava . 

Pa ne samo na nasútih in naplovljenih krajih naj bi se sejalo, 
ampak povsod, kjer koli je kaj gole zémlje, in je upati, da bi s e 
obrasla. 

Take goličave nastanejo pod naplovi, kamenjem in gruščem, včasih 
tudi pod krtinami, ktere nemarni gospodarji predolgo ležati pusté . 
Povsod, kjer krt rije, potrebno je, da se krtine nemudoma raztrosijo, 
kajti če se to o pravem času ne stori, ledina pod zemljo trohni, terpotem, ko burja zemljo izpiha, nastanejo po senožetih luknje, da se š e 
to malo, kar je pokošene trave, težavno pograbi. Take luknje je treba 
tudi zadelati, ker sčasoma čedalje veče postanejo. Šotišča je treba 
obsejati potem, ko se je šota izvozila ; obsejati (oblediniti) je treba 
tudi tlá, kjer se je treš in plevel odpravil in koder so se poravnali 
griči, ki so nastali iz zanemarjenih krtin. Pri tem delu naj velja 
vselej pravilo, da se vsaka goličava, naj bode majhna ali velika, mor a 
obsejati, kajti drugače ni upati, da bi se tlá, ki imajo sicer dobro i n 
rodovito prst, hitro in lepo obrastla, kar bi gotovo bilo planinarju na 
dobiček in korist. Za take goličave se pa seme, ako je le mogoče , 
izbere od tistih planinskih rastlin, od kterih se vé, da najboljše rastejo, 
kar vsacega planinarja lastna skušnja še najbolje uči . Gotovo 
bi bilo dobro in koristno, ako bi se zemlja obsejala o tistem času, 
kedar priróda seje, to je v — jeseni. 

Udč.ri. 


Oglejmo si nekoliko tudi take kraje na planini, ktere navadn o 
z g r u z e imenujemo . Iz takih zgruz, to je, udorom nagibnjenih in pod vrženih 
reber in strmin, se navadno sésedajo ali vderajo tako imenovani 
u d ó r i ali v s á d e. Takih udorov je žalibog po planinah veliko, in 
se redko kedaj ali celó nikoli sami ne ustavijo in ne obrastejo ; tilu



več se širijo in globčajo, dokler se do golih skal vsa zemlja ne utrga 
in ne izdréi po planini. Ljudje kaj malo storé v pripomoč, da bi se 
zemlja ne rušila, pa je večkrat tudi nemogoče pomagati v tej zadevi , 
ker sila vremena udór za udórom iz planin trga. Neka stara govorica 
pravi, da je večidel nepremišljeno izsekavanje gozdov krivo vse h 
planinskih udorov. Ta misel ni povse napačna, a vendar bi se motil ,
kdor bi sploh le izsekavanje gozdov imel za vzrok, da se zemlja trga 
in vdira po planinah . — Oglejmo si to stvar nekoliko bolj natančno . 

V gozdu ne pade skorej nič dežja na zemljo, posebno če je Oz d 
košat in góst, in ni dežja preobilno. V tem slučaji ostane dež po 
vejah in listih, od koder zopet izpuhti. Ako je pa tudi precej velik o 
dežja, ne pride ga niti polovica na zemljo, kar vsaki, kdor je že o 
velikem dežji v gozdu bil, lehko potrdi . O dolgem deževanji pride , 
se vé, dež tudi skozi veje in listje na tlá, a tu ga mahovje in stelja , 
kakor tudi drugi treš, enako suhej gobi, željno posrka, in kolikor de


belejše leži ta truš, timveč vode se va-nj vjame, in še le potem, ko 

se je listje in vejevje, mahovje in druga gozdna šara vode do sitega 
napila, pride dež tudi do zemlje, ktera pa je s koreninami tako pre


pletena, da voda ne more dalje teči, ter jo zemlja toliko lože popije. 
A zemlja pije skorej enako suhej gobi to je, dokler se ni zgornja , 
površna zemlja vode do sitega napila, ne dobi spodnja skorej nič v 
délež. Ne pije pa vsaka zemlja enako dosti in hitro, marveč to zavis i 
večidel o naglosti dežja. Nektera zemlja popije svojo mero dežja v 
enej uri prav željno. Ako bi pa ta mera dežja, posebno o suši., ko 
je zemlja gostejša, rekel bi nekako spečena, in skorej smoli enak o 
nepremočljiva, na to zemljo padla v enej četrt uri, bi zemlja, ki j e 
piti še nepripravljena, one mere vode nikakor ne mogla sproti popiti ; 

v tem slučaji mora voda odtekati. Gozd pa varuje zemljo tudi o takih 
prigodkih pred silo dežja. Listi in veje izhlapujejo dež zmiraj enako , 
gozdna šara je zmiraj enako gobi žejna in zemlja se pod to šaro ni 


koli preveč ne osuši in ne strdi, zató pa tudi potem raje pijé . Ravno 
taka je tudi po grmovji nekoliko sto čevljev nad gozdno visokostjo. 
Kolikor gostejše je germovje toliko bolj brani zemljo ; se vé, tako vendar 
ne, kakor gosto zaraščeni gozd. Trata ni v tem obziru nikoli 
taka varhinja zemlje, a vendar ima tudi ona liste in bilke, na kteri h 
se ustavlja dež ; prepléte in premreži tudi s koreninami zemljo, d a 
potem gobi podobna, toliko lože pije. Niže segajoče korenine pa ne 
pusté zemlje trgati . 

Vsa priroda je že sama o sebi v neko čudovito soglasje polo žena 
; temu tukaj en dokaz. Po nižavah pade več in debelejih kapljic 
dežja, posebno o nevihtah ; kolikor više pa gremo, toliko drobnejše 
kapljice dežja in drobnejšo točo nahajamo, pa tudi sploh manjdežja pade po višavah nego po dolih in nižinah. Sama narava tedaj 
zahteva, da je zemlja v nižavah bolj zmožna braniti se pred silo dežja , 
kakor po planinah. Iz ravno tega vzroka ima trava in drevje v nižinah 
močnejše, gostejše in globokejše korenine kakor po planinah. V 
nižinah pa tudi ni toliko strmin in reber, kakor po planinah. Tudi 
sneg , kolikor više na planini, toliko debeleji je, pa se tudi tolik o 
počasneje taja kakor v dolinah . Po planinah se tudi redko kedaj priméri, 
da bi voda iz tajajočega se snega kako posebno škodo napra



vila ; po zledeniščih (Gletschergebieth) ne tekó vode, dokler ni poveršina 
zledenjákov brez snega . 

Strašna pa je memo tega razlika po golih strminah . Tu ne bran i 
zemlje nič pred silo dežja ; kakor hitro se namreč zemlja nekolik o 
vode napije in razmoči — kar se tu o najmanjšem dežji lehko zgodi 

— začne se z vodo naprej pomikati in dreti raz planine. O takih 
strminah se lehko reče, da vsaka kapljica dežja vzame nekoliko zemlje . 
— Tudi srež (srenj) ali zmrzlin ruši zemljo in grušč, posebno na boljstrmih preksolnčjih . 
Tedaj zmiraj, to je leto za letom, najhuje pa o nevihtah, derči i n 
polzi zemlja in grušč iz golih strmin. Le takrat, ko suša ali zima 
nastopi, ustávi se to premikanje za nekoliko časa. Ni tedaj čuda, da 
se take strmine ne morejo obrasti. 

Ako se gole brežine ponlkujejo v strmo strugo planinskega po 


toka, se sčasoma struga napolni se šodro ali prodom, kterega počas i 
tekoča voda ne more odnesti ; ko pa pridere kaka ploha, odnese nagloma 
iz struge ves pród, in tako se drvi', pogubonosna broščava v 
dolino . 

Izpodsi'pi (Briiche) so proti vrhu najstrmejši in nevarniši, kajti 
navzdol se morajo enako drčam (Steinhalden) čedalje bolj planiti al i 
zravnati. Proti vrhu so izpodsipi večkrat skorej navpični, včasih cel ó 
podmoláni, tako da trata čez nje visi, in odtod, to je, izpod vrha s e 
zemlja vedno siplje in podsipljuje, tako, da do dna brega ni noben a 
rast mogoča. Ako se na vrhu takih izpodsipov nahaja drevje, ni s 
tem čisto nič pomagano, ker o vetru majajoča se drevesa, trato š e 
toliko bolj rušijo, dokler se naposled vse skupaj ne podere po strmini . 

In tako gre ta reč naprej ena za drugo, voda pa odnaša čodro v grabne 
in odtod jo odnese povodenj dalje v nižave na veliko škodo planini , 
pa tudi dolini, ktero zaplovl'. 

Pri takih izpodsipih je treba drevje, ako ga je kaj, vrhi tres e 
posekati, tr"eso, to je, górnji strmeji del izpodsipov prekopati in lep o 

splaniti in vse take strmine s hitro rastočim grmovjem nasaditi . Nemški 
pisatelj svetuje, drevje in tréso nekoliko niže na podsipu pustiti 
in jo splaniti ali poravnati . Ko se strmina z grmovjem zaráste, s e 
potem tudi gozdno drevje lehko tú zaredi . Na takih izpodsipih pa, 
čez ktere planinski plazovi derčé, ni mogoče z nasadbo pomagati . A 
vendar se koj v začetku, in to še celó nad mejo gozdne visokosti , 
dokler so izpodsipi še majheni, z nasadbo lehko ustavijo, in tako velikanski 
izpodsipi že koj v začetku zatarejo . S povprečnimi plotovi, 
med ktere se je zasadila trava in grmovje, so pri železnicah že več krat 
jako nevarne strinine popolnoma uterdili ; toda pri velikej večin i 
planinskih izpodsipov je to vse drugače, in ne more žalibog, čestokrat 
nobena človeška moč kaj zdatnega pomagati . 

Ako pomislimo na množino vode, ktera pade pri dolgo trajajo 


čem in silovitem deževji na zemljo, lehko zapopademo vzroke manjih 
in bolj poveršnih podsipov, a nikakor ne onih velikanskih udórov , 
kteri so na tolikih planinah že tisoč in tisoč let šiba in nadloga ondotnih 
prebivalcev ; vzroki takih udórov se morajo vse kje drugej 
iskati. Celó o takem dežji, kakoršnega pa pri nas na planinah gotov o 
nikoli ni, da bi pod milim nebom tri čevlje globoko posodo v 10 . urah 
napolnil, ne bi se zemlja tako razmočila, da bi se strmina utrgala in 


udóre naredila ; a to zato ne, ker, kakor nemški pisatelj pravi, takega 
silnega dežja zemlja ne more dosti naglo piti, tedaj je dež tud i 

ne more razmočiti, ker se mora že na poveršji zemlje odtekati. Verjetno 
je tedaj, da v tlá ponikujoča se voda tudi o najsilnejšej in najdaljšej 
pláhi ne more velikih in nevarnih udórov napraviti . Kdó tedaj 
naredi ali vzrokuje večje udóre ? 

Dalo bi se menda trditi, da iz ravno tistega vzroka nastanej o 
veliki udóri, po kakoršnem nastanejo oranje vsáde po travnikih ; to je, 

ako se zemlja preveč razmoči . Na nekterih travnikih, na ktere se 
preveč vode nabere, se prav lehko zapazi, da se na kakem mestu ne navadno 
veliko zemlje v tlá ponikuje, slezi do kake lege gostejše 
tvorbe, ktera ne more več dosti naglo pritekajoče vode piti ; na takem 
mestu se tedaj voda ustavlja in nabira. Zemlja nad dotično gostejšo 
lego se po tem takem razmoči, ter se tako razmočena in obtežena 
na strmini naprej pomakne, kar imenujemo v s á d e ali u d ó r e . 
Redar dalj časa dežuje in se bregovi in strmine nekako oživé, takrat 
lehko vidimo po strmih travnikih, na ktere voda priteka, da se t a 
voda ustavlja in se pod trato in mahovje nabira . Povsod, kjer koli se 
po strmlh travnikih naredé taki vodeni obrunki, treba je, da se prece jtrata prekoplje ali prereže ter tako voda po vrhu odteče ; ako se to 
ne stori, v kratkem in gotovo se bo strmina utergala . 

Ravno taka je tudi pri velikih udórih, pa ne zavoljo na strmino 

padajočega dežja, ampak voda, ktera se po planinskih žlebovih in potokih 
v prodnato strmino nabére, strmino razmoči in takó obteži, d a 
se celi breg seséde ali udére. Razvidno je tedaj, da gozd z vsem koreničnim 
prepletenjern in vezanjem zemlje, ne more strmine obvarovat i 
nevarnih udórov ; kdor mu pa toliko zaupa, gotovo mu preveč zaupa , 
ker zmehčava zemlje seže dosti niže nego koreniéje gozda, česa r 
(zmehčave ali razmočenja) pa ni kriv dež, ki naravnost na gozd pada, 
ampak voda iz planinskih žlebov in potokov napoji globoko celi breg , 
v kterega, bi rekel, se voda stlači in nakupiči, ter ga tako obteži, d a 
se mora sesésti (udreti) . V dokaz temu navaja nemški pisatelj, da j e 
vidil v dolini Ojice (Oetzthal) v Tirolih cele kraje gozdov, ki s o 
bili tako razmočeni, da, so bili že na poti zdrkniti se, in drevj e 
je vsled zrivanja strmine stalo že kakor pijano . Druge obraščene strmine 
pa so že ležale zdrknjene v dolini. Leta 1831. od 10 do 13. 
avgusta se je več strmin uderlo iz Acherberga v Ojice celó o lepe m 
vremenu in sicer zató, ker je pred bilo deževno vreme, in so se studenci 
v globočini nekako zagátili, da se ni mogla voda, ki se je v strminah 
nabrala, dosti hitro odtekati . V berdnem svetu se lehko studenci 
zagaté, ako so tudi že stoletja neprestano in brez ovire izvirali . 
Podzemeljski podmóli in pota studencev se lehko že sami o sebi zasujejo, 
a včasih jih tudi potresi zagaté in zasujejo . Po tirolskih dolinah 
se vidi mnogo, zeló velikih berdnih gričev, ki so od spodnje strani, 
jako strmo završeni in se od te strani tudi večkrat sesédajo ali vdirajo. 
Ta berda, ki so pa dandanes obdelana in naseljena, pa niso nič 
druzega nego ostanki starodavnih iz planin izdrknjenih udórov. Taka 
krogljasta brda se nahajajo na primer : v Insingu, Flaurlingu, Santensu, 
med Lazemi (Laas) in Doricami (Kortsch), v Maisu itd . Vsi ti 
udóri so til sem v starodavnih časih, ko so p r a gozdi tudi doline i n 
jarke še pokrivali, iz hribov in planin zdrknili, in še zdaj se dobe 


ostanki lesovja pod takimi berdi. Posebno velik udór, ki je bil na 
strah vasi Ojice leta 1851, naredile so zagatene pijavice ali sitaric e 
(Regenquellen) , kterih površni odtok bi bili, kakor to zdaj dobr o 
vedó, pri poprejšnjih popravah lehko oskerbeli . Kakor hitro se tedaj 
sitarice (Regenquellen) zagaté, da voda ne more odtekati, ne poma


gajo tu nobeni gozdi z vsemi svojimi vezalnimi koreninami prav nič, 
ampak gozd se sam utrga in udór je potem še toliko bolj škodljiv,
ker nakupiči mnogo lesovja. Tudi v najstrmejem gozdu in po strminah, 
ki so z močno goščavo zaraščene, ni udórov nikoli drugače , 
nego takrat, ako se planinske vodé, ki ne morejo odtekati, v strmin e 
zacurijo, da zemljo razmočijo in obtežé, ki se potem udere ali seséde . 

Omeniti je še treba, da veliki in nevarni udóri so najbolj na


vadni v visočinah pod in nad mejo gozdne visokosti, in sicer iz sledečih 
dveh vzrokov : Pród je navadno na visoeinah bolj rahel nego po 
niževskih berdih, tedaj se tudi voda va-nj raje ponikava . Tudi je po 
gorah več hudournikov (Regenbache), ker skale ne morejo prav nič , 
pa tudi trata ne more dosti vode sproti posrkati. Znano je tudi, da 
je po apnenih gorah le malo udórov, in da udóri le škrilne gore 
(Schiefergebirge) trgajo . Apnene gore so pa tudi mnogo nerodovitnejše 
in jih voda lehko popolnoma ogóli ali poplovi . Kaj naj se tedajučimo iz tega ? 

Prvič, bi ne smeli gozdov nikakor sekati na takih krajih, kje r 
bi utegnili potem udóri nastati ; iz tega vzroka naj bi grmovje i n 
drugo goščavo tudi nad mejo gozdne visokosti ne samo varovali, ampak 
tudi skrbeli, da vspešno raste, in se goličave obrastejo . 

Drugič je treba, na krajih, kjer take nevarnosti žugajo, vodó 
iz studencev, sitaric in oranjih vodnih zberališč skrbno odpeljevati . 
Taki kraji naj se skrbno poiščejo in pregledajo, ako jih znabiti kd o 
že od poprej zadosti ne pozná . Res je pa tudi, da ni mogoče vselejnaprej vedeti, kaj vse surova bésnost hude ure storiti more . In ko bi 
tudi to že vselej naprej vedeli, ne bi imeli dostikrat niti moči nit i 
priprave, da bi izpeljali to, kar se nam po naših mislih najboljše in 
najpripravniše zdi. Včasih je pa vendar mogoče, da se vsaj večj a 
škoda odvrne, in takrat naj bi ne držali rok križema, ampak marljiv o 
naj bi vodo odpeljevali, ktera bi se imela nad strmino v zemljo pogrezniti, 
se v strmini nakupiéiti, in strmino v globokem razmočiti, d a 
se naposled udóri naredé . 

Tretjič, gole strmine naj se, kolikor je to mogoče, z grmov jem 
ali travo obsejejo, to pa zategadel, ker se goline kmalu do goli h 
terdih skal izperó, in tako nastanejo goline in grabni, po njih pa novi 
pritoki in novi pomagači hudournikov. 

Konec tega odstavka naj omenim še nektere vzroke malih podsipov 
in stržinov. Ko na zeló strmih brežinah v jeseni močno namočena 
tlá zmerznejo in pomladi potem hitro toplo vreme nastane, s e 
površje til le nekoliko pod travne korenine hitro otája, ledina je p a 
naravno še od jeseni popolnoma mokra in pod njo je zemlja zmerznjena 
in terda ; takrat se ledina z vsemi koreninami vred začne trgat i 
in po strmini polziti, da ostane naposled sama gola stržina. Dasiravno 
se take stržine ne morejo udórom primerjati, vendar so jako škodljiv e 

planinam vedno dosti škode napravijo . Kjer na takih krajih še kak o 
grmovje raste, naj bi bil tudi sam polomljeni dragocvetnik, ne smejo 


se ogoliti, marveč, kakor sem že omenil, je treba marljivo skrbeti, d a 
se ti prostori dobro zarastejo, kajti sčasoma jih gotovo voda poplovi , 
in niže ležeče strinine in pašniki trpé od tega veliko škode. Ako žugajo 
taki prostori večjo škodo narediti, treba je, da se nemudoma s 
koli, ki se v tlá zabijejo, uterdijo in potem obsejejo. 

Po visočinah, kjer grmovje ne more več rasti, bi lehko sviše c 
(encijan), ki dela globoke korenine, bil najboljša rastlina, da se tl á 
uterdijo. Treba bi ga bilo pa umetno saditi in rediti ; to se vé, da 
ga je treba potem tudi primerno rabiti . 

IX. 
Od trebljenja Škodljivih rastlin po planinah . 
Drugo trebljenje, kterega planine potrebujejo, je trebljenje škodljivih 
rastlin ; posebno škodljivega grmovja in zelišč, ki dajejo le slab o 
ali celó škodljivo pašo. Pa tudi dračje in drugo enako šaro treba j e 
potrebiti in iz planin pospraviti. Toda ravno kar se tiče trebljenja p o 
planinah, je žalibog veliko naših planinskih gospodarjev zeló nemarni h 
in lenih. Naj bi pomislili, da je vsaki še tako majhen prostor na planini 
veliko vreden, in gospodarju gotov dobiček donaša, ako ga pridn o 
čisti in oskrbuje . Majhni prostori naredé kmalu velik prostor, in e n 
sam tak prostor, ki redi eno kravo skoz 3 ali 4 mesece, je že skore jenak glavnici ali kapitalu od 1000 gld. To se Iehko urneje, ako pomislimo, 
da 10 centov žive teže težka krava porabi čez dan, da s e 
dobro redi, po 33 funtov dobrega sená ali pa druge piče enake tečne 
vrednosti. Za 100 dni tedaj nič znanje nego 33 centov dobrega sená ; 
a 33 centov dobrega sena je pa gotovo med brati vredno 50 goldinarjev. 
Iz tega se najlaže razvidi, koliko je vredna planina, ako ni 
zanemarjena in zapuščena. Če priraste na planini dobre paše za 100 
krav, po 10 centov žive teže, donaša planina blizo 5000 goldinarjev n a 
leto. Ako odbijemo 1000 gld. za razne potroške, kakor na priliko 400 
goldinarjev za pastirje, 500 gld. za gleštanje, to je, za trebljenje in 
gnojenje in 100 gld . za razne druge potrebščine v stanariji, ostane 
vendar še 4000 goldinarjev čistega dobička. Opomniti pa moram, d a 
tak dobiček donašati mm le umno gleštana planina . Ako planinski 
gospodarji gonijo živinico le zató na planino, ker je nimajo domá s 
čim rediti, ali pa zató, da se stára, imajo le malo ali celó nič dobičk a 
od planine. Res je žalostno, da je nekterim našim planinah em za 
dobiček še tako malo mar . Taki nemarni gospodarji tudi ne vedó al i 
jim njih zanemarjena in zapuščena planina donaša dobiček ali zgubo , 
ker nimajo zapisnikov , v ktere bi si zapisovali vsaki tudi najmanjš i 
dobiček, pa tudi potroške, ki jih imajo za umno oskrbovanje svoji h 
planin. Še manj pa vedó taki nemarneži, koliko bi jim umno gleštana 
planina donašati mogla. Marsiktera planina bi lehko svojim 
uživalcem donašala vsaj toliko — ako več ne — da bi si iz tega 


davke plačevali. Na vsakem prostoru, na kterem raste paša, moral e 
bi se vse take rastline izpleti, za ktere živina ne mara . 

V prvej vrsti planinskega plevela, za kterega živina ne mara , 
je — lepi d r a gocvetnik (Alpenrose). Tej rastlini naj se le na 
takih mestih prizanaša, na kterih svet ni za pašnike ; na takih krajih 
brez škode planino lepša. Na takih krajih pa, koder dragocvetnik i n 

drugo goščavje varuje strmine poplovov, drč, vsád in druge enak e 
škode, treba je tako goščávje pustiti, da raste, kajti s tem, da varuj e 
strmine takih in enakih nezgód, donaša gotovo večji dobiček nego tippa tam peščica revne trave, ki bi na takih prostorih izrastla, in bi j o 
živina zvabiti še ne popasla . Pletev ali treblenje škodljivih rastlin 
opuščati, je pa gotovo na velik kvar vsakej planini ; kajti plevel i n 
goščávje, ktero ne daje živini nobene hrane se vedno bolj širi in razrašča. 
Opomniti še moram, da smrečje na takih mestih živini ni vse lej 
na kvar, ker ga živina, posebno dokler je še mladó, prav rad a 
obira. Žalostno bi pa bilo, če bi se pustili tudi mladi smerekovi gozdi 
na enak način živinskemu gobcu zatreti. Tudi brinje ne zasluži , 
da bi se tako brezobzirno zatiralo, kakor je to po nekterih krajih navadno. 
Brinje je za priklado k drugej, posebno želodčine in druge 
soke premalo izbújajočej krmi vsega priporočila vredno. Pa tudi drevesa, 
ki stojé po planini tu pa tam v skupinah, in jih navadno sen čišča 
ali staje imenujemo, naj bi se ne zatirala, marveč varovati i n 
gleštati bi jih bilo treba, ker so živini in ljudém za senco in zavetj e 
ob grdem in hudem vremenu. Kdor si želi v gozdu ali šumi, kjer bi 
lehko bili dobri pašniki, večje láze napraviti, storil bo najbolje, ak o 
odmenjeni prostor lepo obséka, to je, ako naredi okoli njega primern o 
široko preséko, ktero je treba véjevja in druge suhe šare čisto otrebiti, 
in potem ob ugodnem vremenu obsekano šemo zapali . Na takih 
pogoriščih raste potem jako lepa in bohotna trava, ki je izvrstna paš a 
za živino. Dobé se pa tudi taki prostori, kteri so z borovničevjem 
(bicornes), mahalničjem (vaccinium oxycoccos) in drugim goščavjem i n 
robidovjem tako zaraščeni, da tudi ogenj tega vranča ne zatáre. Tak 
plevel je treba s koreninami vred izkopáti in potem sežgáti ali pa 
porabiti za napravo mešanega gnója (komposta) . Nektera zelišča po 
planinah so brez vse vrednosti, nektera pa celó strupena, kakor na 
primer preobjeda ali pasja smrt (aconitum) ; trobelika (Wasserschierling, 
cicuta virosa) ; nekteri l o č]i in več drugih, ktere lehk o 
pozná vsak pastir . Škodljivo goščávje ali komočje : robidovje, mahalničje, 
borovničevje in drugi enaki grmasti plevel je, se vé da, v prvejvrsti, da se iztrebi in zatare, vendar pa je treba tudi druge škodljiv e 
rastline zatirati ali pokončati. 

Vse te omenjene rastline, kakor tudi večji del planinskih zelišč , 
izhobotajo ali iz korenin ali se pa zasejejo po semenu, in to še več krat 
prav daleč od svojega jim odločenega kraja . Pri zatiranji škodljivih 
rastlin je treba nató gledati, da se samoizrastci, to je, tak e 
rastline, ki iz korenin poženejo, kolikor mogoče s koreninami vred iz kopljejo. 
Najpripravniši čas za izkopavanje takih rastlin pa je pomlád , 
ker nektere rastline imajo že koj o cvetji plodno seme. Zelišča, ki 
se izkopljejo ali odrežejo, treba je pobrati, ter jih, kar še največ do bička 
kaže, v mešani poj (kompost) podelati . Mešani gnoj se lehko 
na planini z veliko koristjo porabi, od česar pa bomo na drugem mestu 


29 

več govorili. Konečno vam še enkrat prav živo priporočam, zatirajte 
nekoristne in škodljive rastline na planinah, kajti pregovor : zatira jškodljive hi nekoristne zeli in rastline, pa jih nadomesti 
z dobrimi, ostane vsakemu umnemu dolincu in planincu večn o 
veljaven. 

X. 
Nekoliko o planinskih močirjih. 

Tudi planinska močirja je treba odstraniti. Nektera močirja na 
planinah obsegajo po več štirjaških sežnjev, nektera še celó nekolik o 
oralov. Na takih prostorih gotovo ne raste nič kaj prida trave, nit i 
za drobnico niti za govéda . Tudi se živina izogiblje takih prostoro v 
tako dolgo, dokler je glad ne prisili na to pašo. Kakor po dolinah , 
ravno tako tudi po planinah ostanejo močirja brez vse koristi ; ako 
živina na take kraje zaide, vse pretlači in zgnjede. Take prostore je 
tedaj treba osušiti ali na suho djati. 

Da se močirja lepo orodovijo in dobro pašo dajejo, treba je naj pred 
vodo iz njih odpeljati. Grape ali jarki, po kterih voda odteka 
se s kamenjem , kterega na planinah menda nikjer ne manjka, tako 
zasujejo, da se mora voda pod kamenjem, tudi potem ko se grapa al i 
jarek zadela in zaledini, stanovitno odtekati . Skrbeti je treba samo 
zato, da se dno jarka tako založi, da se voda le pko odteka in se jej 
ték ne more zag~titi ; bolj proti vrhu se kamenje le pko bolj na gosto 

nameče. Vrhi kamenja pridejo ruŠnje ali ledina, potem boljša zemlja , 
s ktero se grapa ali jarek lepo zaravná, pognoji hi naposled obseje . 
Vsakoršne grape treba je sproti zasúti, sicer jih živina zasuje in dostikrat 
se primeri , da se kako živinče hudo poškoduje, ako v 
grapo pade . 

Ni pa treba misliti, da, ko je voda iz močirja in mlakuž odpeljana, 
yda je tudi delo že dovršeno . 

Zivelj močirskih rastlin je voda . Ko jim enkrat vode primanjka , 
niso več v svojem življi, in — posáhnejo . Koristne ali pitne rastline se 
na močirjih, kakor je bilo že omenjeno jako počasi zaplódijo. Da se 
močirja, kakor tudi drugi izgoljéni ali prazni prostori, hitro zarastejo , 
mora skrbeti um človeški. Pri močirjih se to najlože doseže, ako s e 
ledina izpodkoplje in privzdigne, potem za nekaj dni osušiti pusti, s 
suhljadjo nameče in zapáli. Večkrat se osušeno močirje tudi lepko 
preórje, posebno ako nima globoko-koreninastih rastlin, ker se na t a 
način ledina najhitreje privzdigne, pa tudi zemlja se dobro izrahljá. 
Pepel je treba po pogorišči poravnati, potem prostor z dobrim planinskim 
semenom obsejati . Večje take prostore je treba potem precejograditi, da živina va-nje ne zahaja. V dveh, treh letih se prostor 
lepo obraste. 

Ako imajo planinska močirja šoto, — planinska šota je večideljnajboljša — naj se šota izkoplje in za kurjavo porabi . Ako bi ka



zalo, naj se tudi kar naravnost iz planine v gotovi denar speč,. Večja 
mafija se pa zaradi pašnikov z odpeljevanjem vode ne smejo brez obzirno 
osuševati. Ako močirja stojé več let osušena, dadó čedalj e 
slabejšo šoto. Večja šotišča so planinam lehko bogat zaklad, kterega 
ne bi smeli tebi meni nič zapravljati. Močirja je treba tedaj sproti 
osuševati, in šoto sproti kopati , toda le toliko, kolikor se je ravno 
potrebuje. Slabeja šota in šotni ostanki se potem na mestu sežgó ; še 
boljše pa je, ako se pri napravi mešanega gnoja vporabijo. Izpraznjena 
šotišča se morajo zopet primerno obdelati, kar je bilo že o moči'rji h 
sploh omenjeno . 

Po planinah so tudi še drugi prostori, ki so enako močirjem ne rodovitni, 
to so taki prostori, ki izgledajo, kakor bi bili od stezá ali 
potov na vse strani skrižani . Med temi stezami ali prehodi stojé t u 
pa tam nekaki obrúni (Higelchen), nekteri še manjši od krtin. Na 
teh obrúnih najdeš le simtrtje kako čefúlico trave ; sicer pa ne raste 
tu druzega nego mahovje, borovničevje, mahalničje in drugo enak o 
goščavje, kterega se živina nikoli ne dotákne . V teh obrúnih pa tud i 
ni druge zemlje nego pusta &oblica ali sprstenina (Modererde). Ti 
prostori se lože obdelajo nego močirja, ker ni potreba grap ali jarko v 
za odpeljevanje vode kopati, ampak le obrúni se prekopljejo, trobilca 
nekoliko privzdigne in o suhem vremenu zapáli ; potem se pogorišče 
poravná in kolikor mogoče z dobrim semenom obseje . Pri sežiganji , 
kar umni planinarji že sami dobro vedó, naj se pazi, da pepel preve č 
ne zgori, kajti kolikor manj pepel zgori in kolikor bolj je črn, toliko 
bolj tudi gnoji zemljo . Ker je sploh vsakemu znano, da se trésa pre d 
sežiganjem na kupe zmeče, in kako se potem ravna, ne bodem o tem 
več govoril, ampak le to naj še omenim, da je trohlica tudi pri napravljanji 
mešanega gnojá prav dobra in da obdelovanje poljá, pašni kov 
in gozdov na planinah ima ravno tista glavna pravila, kakor ob delovanje 
v nižinah . 

xI. 
Gnojenje planin se ne sme zanemarjati. 


Od krav, ki se pasejo po planinah, dobi gospodar mleko, masl o 

in sir, pa večidel tudi kako tele . Mlada živinica se na planinah lepo 
redi in raste, in marsiktero mlado živinče se vrne celó za 2 cent a 
težje iz planin . Vsaka ovca pride najmanj kakih 15 funtov téžja s 
planin, in jagnjeta, vračajoča se s planin, so ovcam enaka . Pomniti 
pa je treba, da mast, naj si bo že loj ali maslo, nima prav noben e 
gnojne vrednosti, zategadel pa tudi planina ne zgubi čisto nič na svojej 
rodovitnosti, ako se jej ta gnoj odvzame . Memogredé naj omenim, 
da marsikdo si misli, da moka iz neizpitih in nepreprščeni h 
kosti je zató boljša, ker ima nekoliko masti v sebi, a temu ni tako . 
Da je boljša iz presnih (frišnih) kosti, to je že res ; a ravno tako j e 
tudi res, da zarad masti ni prav nič boljša . Zarad masti ni gnoj nič 


31 

boljši in nič rodovitniši. Vse drugače pa je to s klejem (hm) . Klejstori, da je moka iz presnih kosti boljša, a iz preprhnjenih ali prekuhanih 
v klejovarnah (Leimsiedereien) slabejša ; to pa zategadel, ker 
po prekuhanji ali preprhnenji izgubijo kosti veliko kleja, ki ima gnojilno 
moč v sebi. Mej in pa fosforokislo apno dajeta koščenej mok i 
toliko rodovitno moč . 

Mást tedaj ne jemlje zemlji rodovitne moči, timveé sir, meso in 
kosti ; kajti kosti gnojé, meso in sir pa daje živež, kterega prebavljeni 
ostanki zopet gnojé. Jasno in dokazano je tedaj, da živina planino 
tako rekoč molze, ali z drugimi besedami rečeno : živina planina m 
jemlje to, kar k boljšej rodovitnosti zemlje pripomore . Kakor vsaka 
druga zemlja, tako bo tedaj tudi planina, ako se jej ne povrača, ka r 
se jej je s pašnjo ali kakor si bodi drugače vzelo, čedalje nerodovitniša. 
Res je, da nekoliko jej povrne že samo vreme, to je, dež, sneg , 
rosa itd. Toda če nočemo, da nam planina peša, moramo skrbeti, da 
tudi po drugej poti povrnemo planini to, kar smo jej s pašnjo ali kakor 
si bodi vzeli. Nikoli ne smemo tedaj opustiti, da ne bi vode na 
pašnike napeljevali; zraven moramo pa tudi skrbeti, da se vse, kar utegne 
zemljo gnojiti, úmno v gnojenje planinskih pašnikov uporabi . Posebno 
pa moramo planini povrniti koščeni zaduhlec ali fosforokislo apno , 
če hočemo, da nam planina ne bode pešala . Ker planinarji tako slabo 
povračajo planinam, kar jim s pašnjo vzemó, so planine v resnici vedno 
nerodovitniše, in marsikteri planinar toži, da ni več take paše, kakoršna 
je bila nekdaj, in da planina ne more več toliko živinčet napasti, 
kot nekdaj itd . Vzrok temu so nekoliko tudi poplovi in udóri , 
drče in podsipi, potem opuščenje potrebnega čiščenja in trebljenja, gotovo 
pa največ preplitki zapopadek ali pojem , kterega imajo planinarji 
o gnoji, ter tako zanemarjajo gnojenje planin . Tu naj omenim 
samo ta-le dokaz : Nekdaj so nekteri planšarji, — kar se žalibog še dan danes 
po nekterih krajih godi, — spravljali gnoj iz stanarij v bližnj e 
potoke, samo da so se ga iznebili, pa so bili zadovoljni . Ne bi li bil o 
modro takim bedákom toliko več davka naložiti, kolikor je veljal v 
vodo izpeljani gnoj? Menim da! — 

Tudi je velika hiba ali napaka to, da nekteri planinski gospodarj i 
izvažajo gnoj iz planine v dolino . To se pravi toliko, kakor hlač e 
krpati si sé suknom, ki se odreže jopi. Taki gospodarji s o 
bajé predebelega uma, da bi razumeli, da iz planine izpeljani gnoj jim 
na polji nič več ne vrže nego na planinskih pašnikih . Tako ravnati 
se pravi planino snoma oropati, in je ravno tako, kakor če bi sose d 
sosedu na njivo izpeljani gnoj vsako leto sproti ukradel. — Planinaiji 
ako hočete tedaj, da vam planine ne bodo pešale, da ne bodo zmirajslabejše, morate izvažanje gnojá k o j opustiti. Nekteri se opirajo na 
neke stare pravice do tega. Take stare pravice na papirji, pravice 
planino gnoja okrasti, so tudi takrat, ako bi bile od sto in sto starih 
očakov podpisane in potérjene, kolikor starejše, toliko večj e 
krivice, in kdor se predrzne na take pravice se opirati, zasluži p o 
vsej pravici imé : ropar planin e. — Gnojenje poljá in snožeti p o 
nižavah se lehko drugače oskrbuje kakor s tatvino iz planin. Le ro


dovitna planina donaša gotovi dobiček, ako jo pa okradeš onih pripo


močkov, ki jej rodovitost podeljujejo, mora potem pešati in ti namesto 


32 

dobička, le toliko več truda in dela daje, kakor tudi žalosten spomin 
na prejšne čase. 

Mnogo rodovitne moči pride navadno okrog stanarij v zgubo , 
kjer večidel po čevlji na debelo leži gnoj, takó da je o deževji okro gstanarij prava gréz ali močirje, ki nima nobenega dná . Tu ne raste, 
kakor se samo o sebi lehko uméje, nobena rastlina, kakor le še kak e 
koprive in druge lokvarice (Pfiltzengew~ehse), kterih se živina ne dotakne. 
Ravno tako gre tudi v zgubo élovečjek (človeško blato), ke r 
stanarij en a veliko škodo gospodarjevo nimajo večidel nobenega stranišča 
; tako pridejo tudi smeti in vsa druga gnojna šara pod zló . 

XII . 
Krajek. 
Stara napačna navada nekterih planinarjev je, da kravjek ta m 
ležati pusté, kamor po naklučji pade, ali ga pa še le tedaj razkopljejo , 
ko je že ves presušen in izpit, da nima več prav nič ali celó malo 
gnojne moči v sebi, in pod njim že trava posahne. Onega kolobarja 
trave, ki okrog kravjeka rés bujno izraste, se pa le količkaj zbirčn o 
živinče ne dotakne. To se vé, da se nemarni planinarji za vse to, n a 
svojo lastno škodo, prav malo brigajo. Starokopitni planinarji si o 
napravi mešanega gnoja, o napeljevanji vode na pašnike, o gnojnici in 
sploh o umnem gnojenji planin ne pusté prav nič dopovedati, le praznih 
izgovorov iščejo, in če jim jih tehtno izpodbijaš, se ti naposle d 
prav na kratko odrežejo : „Kdo si bo s tem glavo belil!” Dragi planinarji! 
ako govorite takó, potem ni čudo, da planine vedno pešajo i n 
hirajo. Da se planinskim pašnikom gnojiti mora, to žalibog tudi slovenskim 
planinarjem še vse premalo gre v glavo . Zategadel pa planine 
čedalje bolj pešajo, čedalje manj in tudi slabejšo pašo dajejo . 
Kam pa po tej poti planine in ž njimi tudi naši planinarji pridejo, to 
vsaki lehho razvidi, kdor le količkaj zdrave pameti ima. Ako tedaj 
želimo, da slovenske planine ne postanejo zgolj pustinje in dražilci 
hudournikov, treba nam je starega Blaža sleči in stopiti v kol ó 
umnih planinarjev, ki z duhom časa napredujejo. Posebno v sedanjem 
času, ko se ves svet giblje, in si véde in umetnosti pot krč]jo ter z 
mogočnim korakom površnost in starokopitnost zatirajo, veljá pregovor: 
„kdor zaostane, ga časa kolo zmane”. In ker je resnično, kar 
je pel naš slavni Vodnik : „Slovenec je prebrisane glave” — 
upajmo, da tudi naši planinski gospodarji ne bodo zaostali, ampak me d 
tem ko bodo drugi eno stopnjo naredili, boino mi za dve, tri stopinje 
naprej ! 

Kaj pa naj storimo, da nam planinski pašniki ne bodo pešali ? 
Tu naj omenim le po pašnikih raztresene kravjeke ali goveje blato, 

ktero se naj o svojem času po ledini raztrosi in prav na drobno raz deli. 
Bolj ko so kravjeki zdrobljeni, toliko boljši in zdatnejši so za 


33 

gnojilo, pa tudi ne store paše živini zoperne. Kako na široko naj se 
kravjek raztrosi, je najboljše pravilo, da se presodi prostor, na kterem 
bi se živinče moglo za en kravjek napásti. To se vé, da se po 
teni pravilu ne moremo natančno ravnati, vendar naj se na-nj koliko r 
mogoče ozir jemlje . 

Pravi čas kravjeke raztepati je, ko se dotični prostor popase, 
in na tem prostoru ne mislimo vsaj za nekoliko časa več živine pasti. 
Tako se ravna, zaporedoma, da raztepeni kravjeki rast trave koj pospešijo. 
Najbolje pa je kravjeke pobrati, ter jih znositi v nalašč zat o 
napravljene, zidane ali pa z Hom nepremočljivo utérjene jame ; tu se 
izpusti nekoliko vode na-nje, se večkrat premešajo, in tako pusté kakih 
14 dni goditi, v kterem času se razkrojé, skisajo in zavró ; potem 
se ta čobodra, kterej se , ako ni zadosti redka, še nekoliko vode pri lije, 
po pašnikih prime] no razdeli. Tudi je koristno, ako se na tak e 
kraje potem voda napeljuje, posebno če se ni omenjena čobodra v 
jami do dobrega skisala in zgodila. Ako ni mogoče, (la bi se pustil 
kravjek skisati ali zavreti, naj potem zadostuje, da se v vodi raztop i 
in s to čobodro pašniki gnojé . 

Konec tega odstavka naj še omenim, da bi gožem izpeljevanju 
gnojénja in sploh zboljšanju planinstva zeló koristilo, ako bi se planine 
s plotovi ali zidovi na primérne dele ali pade razdelile . Te zagraje 
naj se naredé po okolšéimth planine iz kamenja, plotovja, ali p a 

se naj narede žive meje iz smrečevja, bele ali zelene jelše, kakor ž e 
najbolj kaže. Kjer je mogoče planinske pašnike tako razdeliti, bila b i 
to za planine res zeló koristna naprava . Naj bi torej planinarji, kjer 
in kolikor je mogoče, planine tako razdeljevali, in če jim to ni mogoče 
precej storiti, naj delajo, kolikor jim to okoliščine pripusté, let o 
za letom. V nekoliko desetletjih se bode njih blagi namen gotov o 
dosegel. Uživalci planin naj bi si tedaj na vso moč prizadevali, d a 
planine na ta način izboljšajo . Dobiček takih ograj je raznovrsten : 
Pastirjem ni treba toliko za živino dirjati in jo varovati, ter lehko t a 
čas za kako drugo koristno delo porabijo ; drugič : ko živina en ta k 
del popase, ima potem ta prostor za nekoliko časa mir, da se lož e 
gnoji in voda na-nj napeljuje in tako v tem času zopet dobra paš a 
zraste. Reči se smé, da na ta način na marsikterem prostori' 2 d o 
škrat toliko paše izraste, kakor bi je sicer zrastlo . Da pa to delo ni 
storjeno v enem mesecu, pa tudi ne v enem letu, ampak se izvrši polagoma 
še le v več letih, to bode spoznal vsak pameten in umen uživalec 
planine . 

XII 
Uraiaije stananj. 


Eden prvih pogojev dobička v planinstvu so umno napravljeni 
živinski hlevi ali štale. Zalostno pa je, da je še toliko stanarij po 
planinah brez hlevov . 

3 


34 

Kakor je bilo že omenjeno, so noči na visokih planinah navadn o 
mrzle ; tu gori ga ni skorej poletja brez ivja ali slane, in po vse h 
viših planinah skorej vsako poletje večkrat zaméde. Gotovo pa je, da 
krave, ako nimajo vsaj 12 stopinj gorkote, to je, takošne kakoršn e 
potrebuje človek, da mu ni hladno, trpé škodo po mrazu, kar se kojna pičlej molži pozná. Če bi pa vsako leto le deset tako mrzli h 
noči na planini bilo, da bi vsaka krava zavoljo mraza, kterega je čez 
noč zunaj pi estati morala, e n bokal mleka izgubila, bi po tem take m 
100 krav v enem letu 1000 bokalov mleka zgubile. Naj veljá vsak 
bokal mleka le 7 novih krajcarjev, znese to 70 gld ., to je po 5"/,, 
obresti od 1400 gld. kapitala. Ker pa ni samo 10, ampak znabiti 
vsako poletje celó več kakor 30 noči tako mrzlih, da ima vsaka krava 
po en bokal manj mleka kakor navadno, in ker je na planinah le 
malo, ali celó nobene take noči, da ne bi kravam vsaj nekoliko premrzla 
bila, rečemo še dosti premalo, če pravimo, da je pri sto krava h 
v tem oziru na mleku za 200 goldinarjev škode, in to je obrest od 
4000 gold. kapitala. Koliko je pa še zgube gledé gnojá! Naj bi s e 
nabralo v hlevu od vsake srednje krave v enem poletji le 38 cento v 
gnojá, dalo bi po tem takem 100 krav 3800 centov dobrega gnojila. 
Prevdarimo tedaj, koliko bi bil ta gnoj vreden. Ako bi si hotel 
kdo napraviti 3800 ali 300 dobrih vozov gnojá, moral bi s t o krav z 
jedjo in pijačo najmanj skoz 30 dni dobro oskrbovati . Enomesečna piča 10 0 
kravam po 10 centov žive teže se pa po mojih mislih ne ceni nič manje , 
nego na 1500 gld. ; a dotični gnoj, ako se o pravem času primerno in umn o 
vporabi v gnojenje pašnikov, mora zopet blizu toliko, t . j. okoli 1500 gl. 
vrednosti p i č e donašati. Računi tedaj, dragi planinec, trud in stroške 
za primérne hleve pri stanarijah, potem pa primerjaj to dobičku, kterega 
ti lepko donesejo umno napravljeni hlevi, potem boš lchko raz e 
videl, da ne le po 5, ampak še po več nego po 5krat 5 odstotkov al i 
procentov ti mora donašati denar hi trud, s kterim si napraviš primerne 
hleve ali štale na planini. 

Hlevi naj bodo prostorni, ne pretemni in ne prenizki, tudi veter 
se ne sme po njih loviti. Hlevi morajo biti povse tako narejeni, kakoršne 
imajo umni gospodarji po nižavah. Imeti morajo trden lesen 
pód, grapice ali žlebove, po kterih se voda odteka, jasli, v ktere se o 
slabem vremenu živini krma poklada, in vse, karkoli se more pri hlevih 
koristno rabiti . 

Ker se stanarije napravljajo navadno le na preksolnénih krajih, 

utegne prevelika vročina tudi na planini gnoju škodovati . Gnojišča 
naj se tedaj, ako je le mogoče, napravljajo tako, da bodo proti severju 
obrnjena ; ako pa to ni mogoče, naj se gnojišče ob solnčnejstrani z bekami ali vrbami obsadi. Tla morejo biti v hlevu in na 
gnojišči nepremočljiva. Iz hlevov naj bodo vsi jarki naravnost na gnojišče 
napeljani ; zraven gnojišča na primernem kraji naj se napravi 

stranišče . 

Nadalje naj bo gnojišče gledé živine primerno veliko, in da s e 
gnojnica iz njega po nepotrebnem ne izgublja, naj se napravi okro ggnojišča jarek ali žleb, po kterem se gnojnica v nalašč zato napravljen o 
jamo odceja, ki je narejena na enem koncu gnojišča t . j . pri stranišču . 
Ta gnojnica se večkrat premeša in gnoj ž njo poliva . — Na planini 


ni ravno potreba, da bi se živini nastiljalo, in sicer iz tega vzroka ne , 

ker nastilja zarad premrzlega podnebja prepočasno trohni, pa je tudi 
ni vselej lehko dobiti. Priporočila vredno pa je živini nekoliko nastiljati 
s prstenino (Modererde), šotnim pepelom, drobnim peskom iz takega 
potoka, ki ima gnojno vodo, prahom iz bližnje ceste ali potov, z 
mavcem (gipsom) ali pa tudi s prhlo ilovico . Se vé, ako ni mogoče 
druzega dobiti, je dobra tudi vsaka prhla zemlja. Živinče se namreč 
na mehkej legi vendar bolje oddahne ali odpočije, nego na golej desk i 
ali dili. Ko se nastilja gnojne moči napije, izkida ali izmeče se pote m 
na gnojišče, od koder se podelani gnoj na travnike in pašnike z največim 
pridom izvozi . 

Konečno naj še to omenim, da se naj hlevi in stanarije sploh , 
kolikor je le mogoče, trdno in iz kamenja zidajo, in sicer tako visoko , 
da je nad hlevi dosti prostora za senó. Prostor za stanarijo naj se 
izbere na kakem zavetnem kraji, in ne na takem, kjer bi jim zamét i 
in plazovi nevarni bili. Vse drugo se lehko samo o sebi uméje . 

XIV. 
Planinsko polje. 
Blizo stanarije mora ležati nekoliko polj,, to je, vrt za zelenjavo in 
nekoliko travnikov ali senožeti. Vse to naj bode dobro ograjeno. To 
polje potrebuje istega obdelovanja, kakor polje po nižavah. Travniki 
se lehko 2 k r a t kosé ; mesto druge košnje se otava tudi lehko po pase. 
Ako bi pa vtegnila težka živina, posebno o mokrem vremenu , 

travnike preveč stlačiti in razteptati, je potem bolje, da se tudi otav a 
pokosi. — Na travnike okrog stanarij naj se, ako je le mogoče, voda 
napeljuje. Nadalje ne zadostuje, da se travniki le kamenja in druge 
šare otrebijo in se ua lepo zravnajo, ampak umen gospodar bo tudi 
vse slabejše rastline na travniku zatiral in jih z boljšimi nadomestoval 
; za tó delo pa je najpripravniša pomlad. Do dandanes še ni trdno 
določeno, ktera zelišča in rastline bi se tej ali onej planini najbolj 
prilegala; no, tú pa ni treba mnogo premišljevati, ampak le paziti, po 
kterih živina najraje reza, in ktere rastline vspešno rastejo. Slabih 
ali celó škodljivih rastlin je pa na planinah, kakor je bilo že omenjeno, 
le malo, in se lehko koj poznajo, ker živina nerada sega p o 
njih. Na dobro gnojenem travniku je pa takih rastlin gotovo še man j 
nego po drugih planinskih krajih . 

Iz druzega obzira bi pa travne prahe, to je, obdelani prostori, 

kjer se izključljivo le ena vrsta (species) trave na umeten način pri deluje, 
utegnile planinam mnogo koristiti, posebno gledé semena raznih 
trav, ktero se rabi za obsejanje golih, prekopanih ali drugih prostorov, 
kakor so na priliko : pogorišča itd. Ker bi bila to jako koristna 
in v zboljšanje planinstva mnogo služeča naprava, naj bi si 
planinarji na dobrej zemlji okrog stanarij napravili take pripravne i n 
prav dobro pognojene njive ali lehe, na ktere naj bi take rastline, ki 
se jim zdé najboljše, in sicer vsako pleme na svojo praho ali leho po sadili. 
V ta namen naj bi tip. pa tam po planini, kolikor je to brez 

3* 


kake škode mogoče, najlepša steblica izgrebali, jih lepo očistili, in po tem 
na isti način, kakor po naravi rastejo, to je, bolj redko ali boljgosto posadili. Ako bi se pa te sadike ne prijele, česar ne dvomimo ,
treba bi bilo potem semena nasejati ; le to je, da iz semena se prah a 
dosti bolj počasno razráste in še le prav pozno seme daje . Koliko 
više na planini, toliko pozneje se rastline na prahi obrastejo ; na meji 
gozdne visokosti se obsejani prostor dostikrat celó v 3 ali 4 letih ne 
obraste do semenoplodnosti . V kolikor hitrejem času se pa ta name n 
doseže, toliko boljše je. 

Na omenjenih, umno oskrbovanih njivicah ali prahah se pridel a 
najboljše planinsko seme, hitreje dozori, in je tudi bolj polno in je kleno, 
ter raje kalivo, nego iz neobdelanega pašnika . Morebiti bi se 

na omenjeni način, kakor v nižavah tako tudi na planinah, Iehko več e 
travne prahe naredile, in to ne samo zarad semena . Take prahe najbi bile : deteljne, grahoršičine in druzih raznih trav, ki 
služijo v boljšo krmo živinčetom . 

Travniki okrog stanarij morajo biti dobro pognojeni. Najboljši 

gnoj za travnike pa je gnojnica iz gnojnišnice, to je, iz jame pri gnojišči , 
v ktero so tudi žlebi iz stranišča napeljani . 

Najpripravniši čas za gnojenje travnikov je v jeseni, predno s e 
gre s planine ; pa tudi precej po seneni košnji, ako se z dobro v vodi 
izredčeno gnojnico pognojé . Nikoli se pa ne sme gnojiti po vrhu 
trave in otave. Ko so travniki pognojeni, potem se z ostalim gnoje m 
pašniki gnojé. Pašnike, ako še niso v več delov ali ograd razdeljeni , 
je najboljše gnojiti v jeseni . Na pašnike, posebno na bolj oddaljene , 
se izvozi le dobro podelan gnoj . Gnojenje planinskih pašnikov donaš a 
obilno in izvrstno pašo ; delo in trud tedaj ni zastonj, vsaj se prav 
dobro izplača. 

Travniki okrog stanarij so umnemu planinstvu neobhodno potrebni 
; na njih si pridela planinski gospodar sená, kterega mora na 
senici vedno toliko pripravljenega imeti, da živini o vsacem slabe m 
vremenu, o suši, dežji, snegu ali ivji, in kedar koli je potreba, skoz i 

ves čas, ko je živina na planini, lehko dobro postreže . Da pa to 
lehko stori, mora toliko sena spravljenega imeti, kolikor mu ga je o d 
košnje do košnje potreba ; kajti vsaki menda vé, da post in d o b ič 
e k si nista kratko niti malo v rodu. 

Najbolji čas za košnjo, bodi-si v dolini ali na planini, je takrat , 
ko je travnik v najlepšem in najpopolnejšem cvetji. O tem času naj 
se tedaj začne kositi in dobro naj se pomni, da kolikor hitreje s e 
trava pokosi, kolikor lepše se posuši in spravi, toliko bolje je pote m 
tudi senó. Zorénje trave zemljo hudo izmolze, ker zorenje vzame 
največ rodovitnih moči iz zemlje ; prezrelo senó pa tudi ni veliko vredno , 
ker je dokaj slabejše . Gotova resnica je, bodi-si na planini ali v do lini, 
da kolikor bolj je obdelan kak travnik, s toliko manjimi strošk i 
veči dobiček donaša, t. j. na istem prostori z istim delom in trudo m 
se toliko več pridela . 

Na koncu tega članka naj še nekaj omenim. Ako mlada živinica, 
to je, teleta in junice, o mrzlih nočeh zunaj na prostem zraku prezebujejo 
in zraven morebiti še stradajo, jim to gotovo jako škoduje . Nasproti 
pa ni ravno tako majhna škoda, ako je živinče na jesen z a 
kakih 20 gold. manj vredno nego bi bilo tedaj, če bi prišlo z umno 


37 

uredjene stanarije in dobro gnojene planine. Gospodarji, ki imate 
planine, ne pozabite pregovora, ki pravi : „Pomagaj si sam, i n Bog, 
gospod narave ti pomore.” 

XV. 
Kako naj se gnoj rabi. 
Omenil sem že, da z gnojem, ki se ne vporabi za travnike, naj 
se gnoji pašnikom. Povedati moram pa še, da na enem mestu preve č 
gnojiti, nikakor ni koristno, timveč škodljivo, posebno takrat, ako s e 
gnoj — in to iz nemarnosti — preveč na enem mestu raztrosi ; to pa 
tako, da so prostori bližej stanarije prav dobro pognojeni, bolj oddaljeni 
prostori pa pústi ostanejo. Na preveč pognojenij zemlji rastlin e 
od prevelike gnojne moči medlé in hirajo, ter nič kaj veselo ne rastejo . 

Slišali smo malo poprej, kako morajo biti napravljeni hlevi i n 

gnojišča na planini ; kdor bi se pa hotel o napravi gnojišč natanko 
podučiti, ta naj si ogleda „Novice” (od leta 1870, list 21 . in 22.), kjer 
je vse to prav natanko popisano in še v posebnej dokladi s 15 podobicami 
razjasneno. Kdor si po tem popisu ali načrtu napravi gnojišče , 
dobi zató še 30 goldinarjev darila ali premije . Taka darila so od 
slavne c. k. kmetijske družbe kranjske, in sicer 4 za Gorenjsko, 3 z a 
Notranjsko in 3 za Dolenjsko razpisana . 

Ko je gnojišče napravljeno, mora stanár vsako jutro vse živinsk e 
odpadke na gnojišče spraviti. Gnoj naj se vsaj vsakih 8 dni enkrat z 
gnojnico dobro polije in gnojnica naj se potem zopet iz gnoja v svoj o 
jamo odteka ali odceja. Polivanje gnoja z gnojnico je ravno tako potrebno, 
naj obstoji gnoj iz samih živinskih odpadkov, ali pa, ako se 
je živini nastiljalo. Razloček je samo tri,, da ako se je živini nastiljalo, 
se nastilja še le takrat iz hlevov vzame, ko se je gnojnih moč i 
dobro navzela, to je vsakih 14 dni ali pa vsake tri tedne, te r 
se gnoj vsakih 14 dni ali vsake 3 tedne enkrat, to je pred novi m 
izkidanjem dobro polije. Iz hlevov izkidani gnoj naj se na gnojišči 
lepó poravná in potlači ; ako je treba, tudi s prstjo nekoliko 
pokrije. Dobro in zeló koristno je, ako se gnoju tudi nekoliko mavca 
(gipsa) primeša, ali pa, če se v gnojnici, iz ktere se gnoj poliva, več krat 
nekoliko zelenega vitrijola raztopi . To pa zategadel, ker mavec 
in vitrijol branita, da se rodovitne gnojne moči ne izgubé in v zrak 
ne izpuhté, kar bi bila za planin.arja velika zguba. 

Ako je jama za gnojnico dovolj velika, se v njej vedno dost i 
gnojnice lehko napravi . Za travnike najboljše in najzdatnejše gnojenj e 
je z gnoj ni c o. Gnojnica, kakoršna je v gnojni jami, v ktero se na


bira, je navadno pregosta, torej jo je treba zredčiti ; to se pa naj zgod i 
precej na mestu ali pa na travnikih in pašnikih v nalašč zato narejenih 
jamah, kjer se jej po potrebi nekoliko vode prilije . Najbolji čas 
za tó opravilo je v jeseni, sicer pa tudi, kedar čas in okolnosti dopu


ščajo, da le,,.ni premokro ali presuho vreme ; posebno o preveliki suši 
travnike z gnojnico polivati ali celo mrzlo vodo na-nje napeljevat i 

več škoduje nego koristi . Na travnike ali pašnike nižej stanarije s e 
gnojnica lehko po žlebovih ali jarkih napeljuje, Preveč na enem me



sto gnojiti, kar je bilo že poprej omenjeno, pa nikakor ne kaže vselej 

je bolje, da se veči prostori nekoliko manj, nego mali preveč po gnojijo 
. 

Za gnojenje z gnojem, ki se vzame iz gomile ali gnojnega kupa , 

je pa skorej edino le jesenski čas pripraven . Z gnojem iz gnojnega 
kupa se gnojč pašniki na več načinov; tukaj podam le tri, ki bi bil i 
po mojih mislih najboljši. 

1. Ker je za travnike in pašnike najboljše, ako se gnojé z gnojnico, 
naj se v to ne porabi le v gnojni jami napravljena gnojnica , 
ampak, če je le mogoče, naj se tudi nekoliko gnojá iz gomile v gnojnico 
spremeni'. To delo naj se opravi koj v gnojni jami, kamor se 
gnojnica nabira. Ako bi pa od gnojne jame bila vožnja za gnojnic o 
predolga, preokorna ali celó nemogoča, takrat se napravijo na primernih 
prostorih pašnikov pripravne in nepremočljive jame, v ktere s e 
lehko voda napeljuje, ali pa o dežji nabira. V take jame, se navozi 
gnoj, potem voda va-nje napelje in vse skupaj dobro premeša in v 
redko čodro ali brozgo spremeni. Ta éodra se potem po žlebovih ali 
koritih, ali pa prek strmine v nalašč zato narejenih grapicah, po kterih 
se po celej dolgosti vedno enaki del čodre odceja, razpelje in razdeli. 
Ako pa ni mogoče na ta način travnike in pašnike gnojiti, treb a 
je potem iz nalašč zato napravljenimi golidami čodro po pašnikih primerno 
razdeliti. Omenjena čodra pa mora biti vselej kolikor mogoče 
redka; zatorej ne smejo biti jame premajhne, pa se tudi ne sme preveč 
gnojá naenkrat v njih razmákati ali redčiti . 

2. Ako ni časa ali volje na omenjeni način gnojne čodre napravljati, 
naj se to delo na drug in sicer na ta način opravlja : Na istem 
mestu, kjer se misli po grapi na travnik ali pašnik napeljana vod a 
porazdeliti, se naredi kake 8 do 12 čevljev široka, 3 do 5 čevljev globoka, 
in 3 do 4 sežnje dolga struga ali jarek, v kterega se nameč e 
gnoja, in sicer takó, da ga napeljana voda ne more vzeti, ampak s e 
na poti skozi gnoj le rodovitne moči napoji. Pod to strugo se skozi 
gnoj tekoča voda razpelje na sledeči način : 

a a vodotoč, po kterem na paAnik ali travnik napeljana voda priteka ; 

b struga ali jarek za gnoj ; 

c odtok vode iz jarka v jamo ; 

d plitka podolgasta jama pod jarkom ; 

e e e e vodorazpeljevalne grapiee . 

3. Ko je gnoj v strugi že tako izpit, da ravno taka voda iz 
nje teče kakor v njo, treba je gnoj nekoliko premešati . Ko je pa gnoj 
popolnoma izpit, mora se iz truge izmetati in osušiti ; suhi gnoj se 
potem zdrobi in drugod po pašnikih prav na drobno raztrosi . Švicarji 
gnoj po nekterih krajih v majhne, komaj za eno lopato velike kupček e 
na jesen raztrosijo, okrog kterih v spomladi bujni kolobarji trave izrastejo 
; živina se iz začetka te trave res izogiblje, pozneje jo pa ven dar 
rada popase. Dasiravno mi takemu ravnanju z gnojem nikako r 
ne moremo pritegniti, moramo vendar pripoznati, da je sto in stokra t 
boljše, nego toliko storiti, kolikor storé nekteri starokopitneži, kterii n 
je za gnojenje planin in pašnikov toliko mar, kolikor za lanski sneg . 

XVI. 
Še nekoliko o gnoji. 
Okrog nekterih stanarij in hlevov stojé morebiti že stoletna jak o 
gnojna močirja in luže, po kterih ne raste drugega nego cele rajd e 
kopriv in druzih lokvaric (Pf~tzengewichse). Umni planinski gospodar 

ne bode dolgo trpel te nesnage okrog svoje stanarije, marveč bode 
vse, kar je gnojnega, iz teh mlakuž v gnojenje pašnikov porabil. Skušnje 
učé, da se dadó celó slabi pašniki s takim blatom v rodovitn e 
spremeniti. Se vé, kedar so stanarije umno narejene, česar mora vsacega 
umnega planinarja glavna skrb biti, se take mlakuže več na nov o 
ne napravljajo, kajti umni gospodar se jih enkrat za vselej iznebi., ter 
porabi vse, kar bi utegnilo kaj gnojne tvarine v sebi imeti, ali naravnost 
v gnojenje ali pa v napravo mešanega gnoji (komposta). 

Mešani gnoj (kompost) se pa tako-le napravlja : 

Na kakem primernem okroglastem prostoru, ki je pladniku po


doben, naj se naredi en čevelj globoka nepremočljiva dolblina, v ktero 
se nabira in legama sklada različna šara, kakor : rastlinski, živalski in 
rudninski ostanki . Vsaka lega pride vsaj toliko na debelo, da se prejšna 
dobro pokrije . Kup ne sme biti več kakor kakih 6 čevljev visok, 
od zgorej mora biti završen enako ogljenici (Kohlenmeiler), in mor a 
imeti na vrhu skledi podobno dolblino, v ktero se vselej, ko se je ku psogrel, gnojnica priliva, da se tako cel kup namaka . Da se kup boljpogostoma in rajde vgreje, mora se ob stranéh z zemljo dobro zadelat i 
in uterditi. 

Na planini ni treba kupa prvo leto nič premetavati ; še le drugo 
leto in potem vsako leto zaporedoma se kup po enkrat premeče, dobr o 
premeša in po tem zopet nazaj zloži. V 3 ali 4 letih se mešani gno jtudi na visokih planinah tako prekuha, da hitro in prav dobro gnoji . 


Mešani gnoj je takrat goden, kedar rastlinski, živalski in rudninski deli 

toliko sprhné, da se na videz ne morejo več lehko razločiti . Dobro 
in koristno bi bilo, da bi si več planinarjev skupaj, ali pa cela sosesk a 
take kupe na planinah naredila . 

Za napravo mešanega gnoja se lehko uporabi iz rastlinstva vse, 

česar ni mogoče kako drugače v prid obrniti ; tedaj vsakteri plevel , 
ki se pri čiščenji planin iztrebi, kakor n pr . : preobjeda, emerunka, 
lisjak, naprstec, mahahiiéje, koprive, dragocvetnik itd . ; potem tnalo vina, 
drobno dračje in druga lesena šara ; na dalje pri raznih napravah, 
vodotočih, novih potili in drugod izkopana šara, pepel, šota, šotni 
pepel in šotni ostanki ; zemlja trohlica, kakor tudi različne drug e 
zemljine in rastlinstva. — Iz živalstva : vsa crkuenina (mrha) in vse, 
kar se ne more drugače v prid obrniti, kakor pr . parklji, dlaka, kosti 
(ako ni kake priprave blizu, da bi se nacejala koščena moka), krav jeki, 
ki se niso po pašnikih raztépli ; nadalje blato iz stranišč, pomije , 
svinski gnoj itd. — Iz rudninstva : zemlja iz dvorišč in okrog stanarij ,
blato iz potov, lapor, pesek in pród (Šuta), kakoršnega se ne manjka 
po vseh gorah in planinah, ki obstojé iz cule (gnajsa), bliščenika, žul e 
(granita), porfirja itd. in se naj lože dobi v jamah kraj potokov. Pesek 
ali prod, iz imenovanih zemeljskih tvorb, se v gnojnici hitreje nego v 
kakej clrugej tekočini raztopi. Na dna gnojnega kupa se ga lehko 
mnogo raztopi, ki je potem zeló dober in tečen gnoj . 

Z mešanim gnojem ali kompostom se gnoji na isti način, kako r 
sem to o navadnem gnoji omenil ; po pašnikih ga raztrošati se mi p a 
ne zdi nikakor priporočila vredno . Ostanki kterega koli v vodi neraztopljenega 
ali čez zimo na pašnikih in travnikih nespremenjenega 
gnoja, naj se pridno pograbijo in zopet v novi kup podelajo . 

Tam, kjer je mogoče, da se z napeljevanjem vode na pašnike i n 
travnike, planini k boljšej rodovitosti pripomore, naj se to nikoli n e 
opusti. Voda se po travnikih razpeljuje na isti način, kakor sem to o 
razpeljevanji gnojnice (stran 38) s podobo natanko pokazal . Najboljši 
čas za tó je v jeseni t. j. predno se gre iz planine, ali pa v spomladi, 
dokler se še sneg taja ; nikoli pa ne, kedar težka živina na razmočen e 
prostore zahaja, ker bi tul preveč potlačila in poškodovala . 

Premrzlo vodó na razgreto zemljo napeljevati, kakor sem to ž e 

omenil, več škoduje nego koristi . Zató naj se vodenik po dnevi ustav i 
in še le na večer zopet odpre. 

Iz med tako imenovanih umetno narejenih gnojev omenim tu l e 

koščeno moko. Če bi se koščena moka lehko od blizu dobivala, ali 
pa, če bi si jo planinski gospodarji nalašč v zato narejenih stopa h 
lehko sami napravljali, bilo bi to, ako je dosti drobno zmleta, planinskim 
pašnikom gotovo na veliko korist. 

Konec tega članka naj še posebno priporočim lapor (solda'' , 
Mergel), in pa rodovitno glino (letten) ali kako drugo zemeljno tvarino od 
takih potokov, ki imajo rodovitno ali gnojno vocló . Tako zemljo umn i 
planinarji lehko že na oči poznajo . eestokrat se po planinah najdejo 
tu pa tam taki prostori, kjer trava posebno lepo in bujno raste, dasiravno 
ni bilo na teh krajih še nikoli gnojeno . Tako zemljo bi bil o 
vredno skrbno pregledati in preiskati, da se izvé, v čem obstoji n a 
takem kraji gnojna moč . Potem se taka tvarina lehko dalje sledi te r 
v gnojenje manj rodovitnih prostorov porabi . 


tl 

Večkrat je le grda nemarnost kriva, da se planine ne zboljšujej o 
in naši planinski gospodarji bolj in bolj božajo ter naposled tudi vs e 
veselje do planin zgubé . Umni planimirji ne pustijo, da bi gnojna 
voda, ali pa živalski, rastlinski in rudninski ostanki in kar je ve č 
tacega tečnega gnojila, v zgubo šli. 

Oni sicer dobro vedó in čutijo, da jih to stane nekoliko časa in truda , 
pa so tudi prepričani, da planina ni slab plač eva le c , kajti ako se 
planina umno in dobro oskrbuje, gotovo se tudi pošteno izplača. Tedajobdelujte in gnojite planine, in kmalu bodete niarsiktero butaro svoji h 
velikih stroškov lože prenašali 

XVII. 
Na panh se dá še marsikaj zboljšati, 
N a jpoproj naj omenim potov. Brez dobrih potov s e pl anina 
ne dri nikakor umno obdelovati. Le po dobrih hi lepi h 

potih je mogoče planino umno obdelovati in gnojiti ; po dobrih poti h 
se z veliko manjim trudom k stanarijarn in od stanarij pripelje vse, 
česar potrebujejo, in po dobrih potih se tudi živina lehko in brez vs e 
nevarnosti na pašo in iz paše goni . Brez dobrih potov se pa vse t o 
nikakor ne dá popolnoma doseči. Z žalostjo moram til opaziti, da s e 
ravno pri nas po planinah in dolinah še toliko slabih potov nahaja, 
da je le čudo, da se še več nesreč ne zgodi pri živini, nego se t o 
pogostoma čuje. — Napravljajte in popravljajte si tedaj, dragi planinaiji 
in dolinci, kolikor vam je le mogoče, dobra pota in ceste, kajti drugače 
ni mogoče ne planine ne ravnine umno obdelovati . 

Preobširno bi bilo, ako bi hotel tit o vsem potrebnem orodji prav 
natanko govoriti, zatoraj le toliko omenim, da vse orodje naj bode ko


likor mogoče pripravilo. Posebno vozovi naj bodo lchki, pripravni in 
visokokolesnati in ne tako okórid kakor je vidimo navadno ; to pa zarad 
StrMiD, ker planinski potje ne morejo biti nikakor zmiraj in povso d 
ravni enako lepim cesta-m. Krupe, okorne in lesene dude, s skorej 

4 voglatimi, komaj '2 čevlja visokimi kolesi, ki škripljejo in cvilijo , 
kakor bi žive prešiče drl, so vsakemu umnemu planinarju in dolinc u 
gotovo na veliko sramoto . Včasih bi se na planini dale rabiti tudi 
kake lehke, neokovone sani (smeéi) . 

Za vožnjo gnojnice je treba pripravnih kosklad (Jauchentruhe) , 
za gnoj pa lesenih košev, Mero po Krasu gretune imenujejo. Umnemu 
planinarju ne smo nikoli manjkati krampov, sekir, kis, grabelj , 

vil, Iopát, oralnih dr( ves ali plugov, motik, samokolnic (tačk ali karjolov) 
niti ničesar, kar bi umno obdolovauje planin lajšalo . ,„0 r o d j e 
dela l" pravi naš slovenski pregovor in : ae s v o d, r o in so ne mor o 
krava odreti! — 

Naj omenim tukaj, da je za vprégo, km . so jo potrebuje, na planini 
ravno takó kakor po drugih krajih, le komat (kakor pri konjih) 
edino prava in umna vpre ga Vsaka (trueo vprega je več ali manj 


trpinčenje živin e. Umni planinar skrbi dalje tudi za zdravo i n 
čisto vodo ljudem in živini, kjer in kolikor je je potreba . Čiste vode 
ne sme ne ljudem ne živini nikoli primanjkovati . Ako se ne dobi drugače , 
mora se napeljati po vodotočih, cevéh ali žlebih na take kraje, kjer se kaž e 
potreba. — Posebno naj bi planinarji skrbeli tudi za pripravniše stanarije ; 
kajti žalibog so stanarije po slovenskih planinah večidel take, da si n e 
moremo misliti bornejših prebivališč. Da take bajte ne morejo nikakor 
pripravne biti za umno izdelovanje sira in masla, to je takó gotovo, 
kakor noč brez solnca. A ravno v siru in maslu je glavni i n 
največi dobiček planinstva. Zarad tega napravite si najpred primerne 
stanarije, ako želite tako stanariti, kakor vam veči dobiček kaže . No, 
kar se tiče stanarij, bodemo pozneje še nekoliko govorili. 

Ena, pa ne majhna napaka v planinstvu, je tudi izvaževanje sen á 
s planin. Kakor je bilo to že omenjeno o gnoji, ravno tako se prav i 
planino ropati, če kdo senó s planine vozi . Gnoji,, ki se naredi iz 
takega sená, menda nihče ne vozi zopet nazaj na planine, kar bi ga 
gotovo tudi predrago stalo . Gnoj in senó je lastnina planine, ktera 
naj tudi planinam ostane . 

Nemški pisatelj med drugim tudi to pravi, da naj bi stanarj i 
bolj zmerno živeli ; uživajo naj sicer dobro in tečno hrano, a vendar 
ni potreba, da bi v maslu p l a v ali . Nekteri stanárji so tudi preve č 
postrežljivi in prepotratni, kedar jih kdo obišče. — Nó, kar se tega 
tiče, so naši slovenski planinarji sploh, kakor vsi drugi Slavjani, že i z 
starodavnih časov gostoljubni, kar jim je tako rekoč prirojeno, a kolikor 
je meni znano, živé vendar zmérno, večidel borno pa pošteno , 
Resnica pa je in ostane, da kar je preveč, je nezdravo. 

Tudi, planinstvo mora imeti v vsem svoj pravi red, natančen račun 
in vesten zapisnik ali protokol . Dosihmal se je, kolikor je vsajmeni znano, v tem obziru še vse premalo ali celó nič storilo . V tem 
obziru pa ne grešé le planinski gospodarji, ampak tudi cele soseske. 
Réd, natančen računali prerajtovanje in pa zapisniki bi planinstvu gotovo 
veliko veliko koristili. - Račun pokaže gospodarju vsak dobiček 
in vsako ,zgubo , ter ga varuje škode in ga spodbada k vsemu , 
kar mu kak dobiček vrže. 

V izboljšanje planinstva je dalje neobhodno potrebno, da se ni


koli preveč živine ne žene na planino, ktere bi planina ne mogla dostojno 
prerediti in bi tako bila živina primorana stradati . Pomniti je 
treba, da prva polovica hrane, ki jo živinče povžije, da se nasiti, 

služi le v o h r a n e n j e njegovega življenja, in še le d r u ga polovica 
v napravo mleka, inesá, kosti itd. To se namreč tako-le razume : 
Ako potrebuje kako živinče 70 funtov trave, da se trikrat na dan na siti, 
pa je ne dobi več kakor le polovico, to je 35 funtov na dan, b o 
živinče sicer še živelo, toda redilo se ti ne bo ; in če je živinče krava, ne bo 
ti dala ne kapljice mleka . Vrhi tega ti pa tudi planina ne bo dona-
šala nobenega dobička. Tvoj trud bode zastonj, imel boš škodo in 
nepotrebne str o š k e, in če znabiti še kaj nase držiš — vrhi vseg a 
tega še sramoto. 

Kolikor več pa živinče, potrebuje 70 funtov trave, da se tri krat 
na dan nasiti, čez prvo polovico, to je v e č kakor 35 funtov trav e 
na dan dobiva, toliko lepše in boljše se ti bo redilo ; in če je krava , 
dajala ti bode tudi } obilnišega in boljšega mleka . Tedaj le takrat ako 


43 

ima živinče zadostne hrane in ne trpi lakote, sineš pričakovati popolen 
dobiček, ki ga živinče pri umnem gleštanji dati more . 

Ako tedaj želimo od planine uživati največl dobiček, ki ga planina 
dati more, ne smerno na-njo goniti več živine, nego se je n a 
njej dobro napasti, to je, rediti more . — O slabih letinah, ki nastopij o 
večidel zarad spomladanskih mrazov, treba je število živine zmanjšati ; 
namesti po 5, naj vsaki srenjčan le po 4 ali še manj repov na planinsko 
pašo žene . Posamezni gospodarji planin, se vé, lože in bre z 
prepira tako ravnajo. 

Da pa planine tudi več živine dobro rediti morejo, to je, d a 
obilnišo in boljšo pašo dajejo, treba jih je umno obdelovati i n 
gnojiti. 

Preračunjeno je, da 8 centov težka krava porabi v 116 dneh 2 9 
centov dobrega sená, ali pa 87 centov trave . To senó ali trava izraste, 
ako navprek rajtanio, na 3 oralih prostora . Gotovo so pa tudi 
planine, ki na vsacih 5 ali še več oralov pašnika, ne morejo še en e 
krave dobro in dostojno napasti, a na dobro obdelanih in pognojenih 
pašnikih redi vsaki oral prostora — eno kravo. To mislim je 
zadosti jasen dokaz, za koliko se dadó planine zboljšati. 

XVIII. 
Reja b~kovr. 
Tii moram najpred omeniti, da je še najboljše, ako je živina n a 
paši porazdeljena, t . j . ločena ena od druge . Bližnje in najboljše pašnike 
naj popasejo molzne krave. Nekoliko daljši in slabejši kraji najse odločijo teletom in junicam. Ovce in koze, ktere se ne smejo nikdar 
tam pasti, kjer se pase govédina, ker pašo preveč ovaljajo in 

osmradijo, naj popasejo najdaljše in bolj nevarne kraje, posebno bol j 

mehke strmine, po kterih bi težka živina tla preveč stlačila in poškodovala . 

Zarad pohota in pojanja ter prezgodnjega ubrejénja telic ali junic , 
naj se med njimi nikoli ne pasejo biki . Za bike bi bilo še najboljše, 
da bi se v nalašč zato ograjenih prostorih pasli . 

Biki naj se o db ero najboljšega čistega plemena, i n 
od najboljših krav najlepša teléta : dolgega in vitkeg a 
života, z lepo ne preveliko pa čvrsto in visoko noseč o 
glavo ; bistrih pa krotkih oči, širokih nosnic in primern o 
širocega gobca, tenkih ušes pa kratke, goste in svitl e 
dlake. 

Tako tele naj se kolikor mogoče dobro in skrbno odredi. Pri 
izreji bika se mora posebno nato paziti, da se niu ne vtepe kak a 
trma v glavo. Če bi pa bil bik vse eno hudoben, treba se ga je varovati, 
in še najbolje je, če se ga gospodar popolnoma iznebi. Nobenemu 
biku, posebno pa staremu, ni varno, da bi se mu človek bliža l 
popolnoma prost, brez vse pazljivosti, palice ali vsaj kake šibe . 

Bik mora biti najmanj poldrugo leto star, predno je ugoden z a 
pleme ; ako se premladi biki po plemenu spuščajo, kmalu oslabé in ž e 
koj po petem letu niso več za rabo. 


Tudi junice naj se k bikom ne spuščajo, dokler niso vsaj 20 
mesecev stare. Kravam najboljši čas izteče z desetim letom. 
Vsakemu gospodarju naj tedaj velja pravilo, da se niti biki niti 

junice, dokler so še premlade ne smejo spuščati po plemenu . 

Bik naj se pa nikakor ne pusti, da bi po 4 ali 5krat na dan skakal 
na kravo, enkrat j e zadosti ; večkratno skakanje bika, telico i n 
kravo slabi. 

Naj omenim tukaj še nekoliko o švicarskih in virtemberških zakonih 
gledé bikov. 

V Svici je postava blizu tega-le obsega : a) Na vsacih 60 do 80 
krav mora imeti srenja e n e g a bika ; ako je v srenji 80 do 150 krav , 
mora imeti dva, in dalje na vsakih 100 krav enega bika. Srenje, ki 
imajo manj nego osemdeset krav, se lebko združijo se sosednj o 
srenjo. b) Biki morajo od najboljšega domačega švicarskega plemen a 
ali pa vsaj temu najbližjega rodú biti . c) Vsako leto pregleda vse bik e 
nalašč zató ustanovljeni odbor treh ali petih mcž (kmetov ali živino zdravnikov) 
; bikom, ki so za dobre spoznani, se vžgé znamenje v rog, 
vsi ‘irugi biki se pa morajo odstraniti ter najdalje v 4 tednih z dobrimi 
nadomestiti. d) Najlepšim bikom — ravno tako tudi drobnici in 
kravam — se dadó darila ali premije iz državne denarnice . Premirane 
bike mora vsak gospodar 6 mesecev oskrbovati in jih ne sm e 
poprej brez vladinega dovoljenja prodati. — Ta postava se mora natanko 
in pod denarno kaznijo izvrševati. 

Poglavitniše točke iz virtemberške (Wiirtemberg) postave so p a 
te-le: a) 


bik za pleme ne sme manj kakor poldrugo, in ne več kako r 
6 let star biti ; b) srenja mora na vsakih 100 krav enega bika imeti, 
in le tam, kjer ima srenja več nego 400 krav, se na enega bika 12 0 
krav šteje ; c) biki morajo imeti prostorne, svitle in čiste hleve, morajo 
se dobro krmiti in umno oskrbovati ; d) prostori, kjer se biki spu


ščajo, morajo dobro zagrajeni in ne zijalom odprti biti itd. — Poleg 

vsega tega pa skrbé tudi kmetijske družbe za natančno izpeljav o 
omenjene postave kakor tudi za zboljšanje živinskega plemena z na kupovanjem 
plemenitih bikov itd . 

Naj bi se tudi slovenski planinarji bolj poprijeli umne živinoreje, 

brez ktere planina le kaj malega ali pa še celó nič dobička ne donese . 

Kmetijska družba naša jim je dala izvrstne, s podobami razjasnem 
bukve v roke, ki jih je gosp+ dr. Jan+ Bleiweis spisal in se 
za celó majhen denar 80 soldov kupiti morejo. 

XIX. 
porabi mleka. 
Glavni dobiček planinstva obstoji gotovo v mleku, tedaj mor a 
biti planinarjem prva in gla -\ na skrb, da umno in pametno ž nji m 
ravnajo. Vsaki umili planinar, ako želi, da mu planinstvo kolikor največ 
mogoče dobička vrže . mora gledati nató, tla mleko tako vporab i 
kakor mu glealé dobička najbolje kaže. 

Mleko se rabi v izdelovanje sira, masla in skute ; je kaka primerna 
priložnost a(' mleko tildi 


Nekteri stanárji delajo le tolsti ali mastni sir, namreč tako, da 
precej po molži, brez da bi poprej mleko posneli, sirijo. Dasiravno 
pa tudi pri takem sirjenji, tako iinenovano ožamenico posnamej ,9, se na 
ta način sicer res boljši sir, toda, veliko manj masla pridela. tre si pa 
hočejo stanárji tako imenovani pusti sir napravljati, naj vmédejo po prej 
mleko, da maslo iz njega poberó, ali ga pa vsaj hranijo po nekoliko 
ur, n. pr. od večera do jutra, ali pa še celó do večera drugeg a 
dné. S takim sirjenjem se napravi veliko več masla, a sir je, se vé 
da, kolikor iz pustejšega mleka, toliko tudi pustejši in slabejši . 

Iz popolnoma pustega mleka delajo tako imenovani sivi s l 

Ta sir, ki ima večidel za prst debelo, jako ostudno in 'lev-žitno skorjo , 
se pa vendar, dasiravno ga nektcri radi jedó, težko v denar spravi ;
planinarji ga tedaj morajo večidel porabiti za svoje domače potrebe . 
S takim sirjenjem se pa po mojih mislih nikakor ne skrbi za najboljš i 
in največi dobiček ali donesek iz mlečne vporabe . 

Kdor želi od mleka največi dobiček imeti, ta naj gleda nató ,
kako se bolje v denar spravi. Med drugim naj omenim v tem od stavku 
le samo to, da naj naši planinarji v obzir jemljó, kako bi s e 
dalo mleko z dobičkom v kako bližnje mesto pošiljati in tam prodati . 
Se vé, ako takega mesta ni blizu, postalo bi mleko prestaro in bi š e 
celó skisalo, preden se bi prodalo ; v tein slučaji na prodajo mlek a 

misliti ni . 

Znabiti da bi se sčasoma tudi pri nas dalo pomagati v taki h 
priraerljejih z neko novo amerikansko iznajdbo, da se namreč mlek o 
na nek poseben način spari, in potem za več dni lehko ohrani, bre z 
da bi se pokvarilo. Na tak način se mleko prav lehko tudi v daljne 
kraje pošilja . 

Ako pa nikakor ne kaže, da bi se prodajalo mleko, je potem š e 
najboljše, da se nareja tolsti sir ali pa súrovo maslo (puter). Umni 

planinski gospodarji dobijo pri izdelovanji tolstega sira, tudi večkra t 
blizu toliko masla, kolikor ga stanárji navadno pri napravljanji s i v 
e g a ali pustega sira pridelajo. Način , kako naj se siri, izvé se 
še najboljše iz praktičnega poduka in iz lastnih skušenj . 

Siratka se porabi za prešiče in teleta ; nalašč napravljena je p a 
tudi dobra in zdrava jed za ljudi . 

Kar se tiče umnega sirjenja, treba se ga je, kakor sem že zgorej 
rekel, praktično naučiti od izkušenih stanárjev . Zategadelj ne 
boino od tega tukaj govorili, ampak povedal bodem raje nékoliko ve č 

o mlekarstvu, to je, o umncj rabi z mlekom o napravi masla, kajti 
ravno tri se še toliko napak nahaja. 
XX. 
BI1ears r , 

O istota in natančnost je glavni pogój umnega mlekarstva . Navadno 
so pa krave, pri nas in drugod, od nog do glave z blatom zakidane, 
hlevi vsi zamazani. s pajčevin() prepreženi, mlečne shrambe so 
skorej hlevom podobne, mlečna posoda je vsa, špranjasta, zalajhaua in 


večkrat tako nesnaŽna, da se človeku kar gnjusi. Navadno pa tudi 
stanárji nimajo nobenega pravega reda, kar se tiče molžnje . Nemarnim 
pastirjem je le kaj malo mar za vsakratno popolno in čisto izmolženje. 
Stanái:ji navadno nimajo ne tehte (vage), ne zapisnikov, ne 
gorkoméra itd. Zalibog, da je skorej po vseh naših stanarijah še zrniraj 
tako. Kje je tedaj tukaj čistota ali snažnost, réd in natančnost ? 

Ako krave niso lepo umite, oštriglane ali počesáne, dajejo tud i 
mnogo manj in slabejšega mleka, nego lepa in snažna živina . Če pa 
so krave, kar se večkrat nahaja, še celó od vimena vse umazane in z 
blatom okidane, je to pravi vzrok, da se mleko kisa in kazi . 

V vsakem obziru morajo biti tedaj krave vedno čiste in snažne . 
Od dveh enakih krav ima gotovo tista krava, ki se vsaki dan lep o 
snaži in češe, do 2 bokala mleka več nego nesnažena krava pri enakej 
reji. 

Najboljša in prav za prav edino dobra mlečna posoda, ki si j o 
stanárji prav lehko pripravijo, je k o s i t r e n a. Nasproti pa je tudi ni 
slabejše, nego je stara lončena posoda, kterej se je že loš ali sklenin a 
oluščila. Taka posoda se najraje napije mlečnih delov, kteri se v njejskisajo in se potem ne dadó več čisto izmiti. Ako se v take posod e 
vlije mleko, se skisani mlečni ostanki z dobrim mlekom združijo, i n 
takó vse mleko, kolikor ga je v posodi, pokvarijo . Take posode najbi stanárji, ako jim je za dobiček stanarije res kaj mar, brž odstranili 
in jih z boljšo k o s i t r e n o nadomestili . 

Nekoliko boljša od lončene je tudi lesena posoda, dokler še n i 
preveč stara in preprhla, ali znabiti še celó raztrgana in z dratom 
zvezana. Vendar pa je tudi pri lesenej posodi, ako nima takih lastnosti, 
kakor sem jih poprej omenil, še vedno veliko skrbi in dela , d a 
se čista ohrani . — Ako se pa že lesena posoda rabi, naj bode latvica 
itd. čisto in gladko ostružena, brez ostrili vréz in kotov . Najboljši in 
najpripravniši les za tako posodo je javorov in klenov les . Zeló koristno 
je, ako se taka lesena posoda z drobno bledorudečo (engelroth )
oljno barvo prevleče. Pobarvana posoda se lože čisti in ne strohni 
tako rada. 

Najboljša pa je, kakor sem to že omenil, kositrena, lepo okrožnata 
posoda, brez ostrih vréz in brazgót, ter prav gladko porinjena . 

Taka posoda se s čisto in mrzlo vodo lehko opere in popolno osnaži. 

Golide, brente, vrče, latvice, pinje, precejalnike itd . naj bi si planinarji 
vse iz kositarja preskrbeli, to se vé, da take velikosti kako r 
jim najbolj primerno kaže. 

Latvice naj bodo podolgaste ali okrogle, nikoli pa ne pregloboke , 

kajti mleko in ožamenica (vrhnja) ne sme nikoli čez 2 palca na debel o 

ležati, ker se drugače ne more ~tena čisto in hitro iz mleka odločiti . 

Zarad čistóte in snažnosti mora tedaj vsaka stanarija s čist o 

vodo dovolj preskrbljena biti. 

Kako veliko leži na tem, da se krave cisto pomolzejo, kaže nam 
ta-le dokaz : Ako se od krave, recimo le 4 bokale mleka dobi pri 
eni sami , na priliko zjutrajni molži (lehko se ga dobi pa tudi š e 

več), in bi se vsaki bokal mleka djal v drugo ali svojo posodo, in b i 
prvo namolženi bokal dal 6 odstotkov masla, prepričali se bomo, d a 
bo drugi bokal dal gotovih 9, tretji 13 in četrti celó 19 odstotko v 
masla, tedaj zadnja četrt mleka gotovo at tohko kakor prva. Iz 


tega je tedaj razvidno, da, če se krava čisto ne pomolze, ostane naj boljše 
mleko v kravjem vimenu . Kdor bi pa znabiti mislil, da kravi , 
ovci ali kozi to kaj koristi, in da bo imela zategadel pri prihodnj i 
molži več mleka, se jako goljufá . Krma ali piČa, réd in snaga, pa n e 
ostanki mleka v vimenu, storé da ima molznica več mleka. 

S polovično molžo pride gotovo vsaka krava toliko hitreje ob 
mleko. Posebo pri prvesmeah (kravah pri prvem teletu) naj se skrbno 
pazi, da se prav čisto izmolzejo, da se jim mlečne žile potem zope t 
okrepé, kajti ravno na tem je mnogo ležeče za celo kravje življenje . 
Pri mladih kravah naj se še posebno tudi nate pazi, da se molžnj a 
ne opusti prezgodaj pred drugo telitvijo . Kolikor mesecev pred drug o 
telitvijo opustiš molžn,jo pri prvesnicah, v ravno istej deibi ti bode potem 
prišla krava ob mleko pred vsako telitvijo. Memogreclé naj še 
to omenim, da je večerno mleko boljše od poldanjega, zjutranje pa š e 
mnogo boljše od večernega. 

Kar se tiče srenjske ali pa kake druge clružbinske delitve mleka, 
sira in masla, bo menda še najbolj pametno, oko se srenje in mlekarske 
družbe, kolikor mogoče, lepó in pravično med seboj pogodé . 

Kako potreben da je gorkomér tudi po stanarijah, to bodo l e 
tisti prav spoznali, ki vedó, koliko leži na tem, da vlada prava gor 


kota v mlečnej shrambi, sirarnici, hlevu itd . Gorkomér, brez kterega 
ne bi smela nobena stanarija biti, se dobi tako po ceni, da si ga 
oskrbi lehko vsaka, tudi najbornejša kmečka koča . Dobijo se gorkoméri 
celó po 25 kraje., ki popolnoma zadostujejo, da se natanko izvé , 
koliko stopinj gorkote je v hlevu, mlečnici, sirarnici, kuhinji, ali p a 
zunaj pod milim nebom, kar mora vsaki umni stanár (planšar) vedeti , 
česar mu pa njegov lastni, večkrat zeló goljufivi čut nikakor ne mor e 
natanko povedati . 

Z gorkomérom mora umni stanár vravnati gorkoto v sirarnici in 

mlečnej shrambi med 8. in 12. stopinjo, (tukaj govorimo o Reaumurje


vem gorkoméru, ki je razdeljen na 80 delov.) 

Mlečnice in sirarnice naj ne bodo nikoli brez dobrih peči, ker č e 
bi se utegnilo primeriti, da bi imele manj od 8 stop. toplote, je treba 
potem v peč zakuriti. Kaditi se pa v teh prostorih ne smé ; zato najse dimniki, kolikor mogoče, prav uravnajo . Če bi pa bilo v teh shrambah 
več nego 12 stop. gorkote, treba je okna odpreti. Sicer se pa 

mora zmiraj in povsod za čist in dober zrak skrbeti. — Da sc smetana 
dobro vméde, treba je 13 do 15 stopinj gorkote . 

V hlevih, kakor tudi v ljudskih stanicah, je 12 do 14 stop . gorkote 
ravno zadosti . — V ovčjih hlevih je pa tudi 6 do 8 stop. gorkote 
zadosti, ker je drugače ovcam pregorko, kar jim škoduje, pa tud i 
slabejšo volno dadó . 

Pri molženji krav in ovce na pašnikih je treba mleko večkrat 
precej daleč do stanarije nositi ; pri takem prenašanji naj se skrbi, d a 
se mleko v posodi preveč ne spluska, ker sc tako mleko potem ne 
vsiri in ne vsmeteni rado . 

Da se zmirej lehko vé, koliko je mleka, kar je pri umnem sta


nárji jako potrebno, naj bode vsa mlečna posoda z majhnimi črticam i 
zaznamovana, da se koj lehko izvé, koliko bokalov ali maslicev mlek a 
je do ene ali druge črtice v posodi . 

Razun čiste in v vsakem obziru primerne priprave, mora imeti 


vsaka stanarija tudi umnega stanárja . Vsak zasebnik, vsaka sosesk a 
in vsaka planinska družba 'nora skrbeti, da ima na vse strani prak


tično izvčdenega in umnega stanárja, kajti on je prav za, prav glav a 
planinstva, on mora skrbeti za red, čistost, snažnost in mltančnost povsod 
in v vsem, kar se tiče umnega gospodarstva na planinah . 

XXI 
Še nekoliko o planinstvu sploh. 


Tako premožnih plaiiinarjev se menda po Slovenskem le mal o 
najde, ki bi mogli z najveéim pridom oskrbovati vse, kar je pri um nem 
planinstvu potrebno in koristno . Mali gospodarji pa ne morej o 
nikakor dobivati, ako je vsak sam zase, velikega dobička iz stanarij 
ali planinstva . Najboljše je tedaj tudi tukaj, da se posameznik i 
združijo in si drug drugemu pomagajo . „V združbi j e m o č” prav i 
naš pregovor, ki je tudi popolnoma resničen, kajti cela soseska ali ve č 
družnikov skupaj, si gotovo lože napravijo in oskrbijo vse to, kar potrebujejo, 
da se more planina in stanarija vedno v najboljšem stanu 
obdržati, vse to pa tudi z veliko rnanjimi stroški nego posamezen človek. 
Temu naj povem le en dokaz : 

Ko je stanarija umno napravljena in je vse v najlepšem redu, 

kar si cela soseska ali več družbenikov skupaj gotovo lože oskrb i 
nego kak posameznik ali celó mali in srednji gospodarji, potem zadostujeta 
na pr. za 400 krav 2 stanárja in trije ali štirje pastirji., kterim 
gotovo še toliko časa ostaja, da oskrbé vse, kar stanarijo v dobrem 
stanu vzdržuje ; a zraven še tudi Iehko kak prostor otrebijo in še 
kako drugo delo v roke vzamejo . 

Vse osebe tedaj, kolikor jih je treba v izboljšanje planine in 
umno uravnavo planinskih stanarij pri 400 kravah, da se stanarija i n 
planina vedno v dobrem redu in najboljšem stanji obdržé, stale bi n a 

3 k veéemu 4 poletne mesece računjeno, z vsemi potroški gotovo n e 
čez 800 goldinarjev . Na ta način, to je, ako se 400 krav združi, se z 
eno stanarijo tudi popolnoma umno, dobro, veliko boljše, pa tudi z 
veliko večjim dobičkom lehko stanari, nego bi bilo to posamezni m 
manjšim gospodarjem mogoče . 

Vzemimo pa, da teh 400 krav spada kakim 100 ali znabiti še 

več gospodarjem v vlast . Koliko truda več, koliko več časa in zamude, 
koliko manj in slabejega masla in sira, tedaj tudi manj dobičk a 
bi donašala planina tem s to gospodarjem, ako bi vsaki sam zase pa sel, 
sir delal itd,! To menda vsaki, kdor to stvar le nekoliko premisli 
in le površno prevdari, lehko razvidi . — Tedaj lehko rečemo, da 
bi potem omenjenih 100 gospodarjev, namesto 800 goldinarjev, pašnj a 
(pastirovanje), sirarija itd. stala gotovo več nego 2000 Od., a za sir 
in maslo bi pa skupili, ako tudi vse prodadó, celih 2000 gld . manj. 
Razloček tedaj ne znaša nič manj nego 3200 gld. reci : tri tisoč i n 
dvesto g ol din a r j c v ! Vsak planinar ki zna računiti, si to stvar 
lahko sam pi(račmii iii pi'aj aWa ;l s, ltlic. (mje t. mu res tako. 


Ako ima gospodar več, postavimo 20—30 krav in §e nekoliko 
ovác in koz, in svoj lastni del planine, no! tak gospodar potem, se ve 
da, tudi sam zase lehko stanári ; in to še posebno takrat, ako im a 
svojeglavne, trmaste, starokopitne sosede, s kterimi mu nikakor n e 
kaže, da bi se ž njimi združil . 

Skorej vsaka planina je tako ustvarjena, da se lehko na tri pašne 

dele loči in sicer : nekoliko prostora je posebno primernega za paš o 
goveje živine, nekoliko za ovce, in nekoliko za koze . Nikakor pa ni 
napačno, ako se kozje, kravje in ovčje mleko skupej v izdelovanje sir a 
porabi; kajti, če se kravjemu ali kozjemu mleku nekoliko ovčjeg a 
mleka primeša, je sir gotovo bolj masten, pa tudi boljega okúsa neg o 
iz samega kravjega ali kozjega mleka. 

Naj tudi tukaj še enkrat opomnim , bodi si soseska, posamezni 

gospodar ali pa kaka družba, vsak naj ima natančen in vésten zapisnik . 
Posebno pa je zapisnik soseskam in družbam neobhodno potreben, 
kajti od natančnega zapisovanja in računenja zavili dobiček vsakeg a 
gospodarstva. 

XXII. 
Skep : 
Kako bi se dalo planinstvo še drugače zboljšati . 

Vsakdo mi bode rad pritrdil, da uživalci planine morajo skrbet i 
za djansko zboljšanje planinstva . Ta skrb je pa le takrat mogoča, 
ako imajo planinski gospodarji pravi pojem ali zapopadek o planinstvu , 
zraven pa tudi trdno voljo, da storé kaj v prid planinstva. Z žalostjo 
pa moramo priznati, da ne samo laškim in nemškim, ampak tudi našim 
slovenskim planinaliem Še obojega, to je, pravega pojma in 
trdne volje jako jako pomanjkuje. Da bi se pa z nazoéo knjižico t o oboj e 
naravnost med priproste naše planinarje vcepilo, to močno dvomim . 
Če bi se podarilo tudi sto in sto podučnih knjižic med naše planinarje , 
bojim se vendar, da bi mnogo desetletij poprej preteklo, nego bi s e 
pokazal zaželjeni sad kakega teoretičnega podučevanja med našim i 
priprostimi planinarji . 

Zastarela skorja, ki ne obdaja samo vse slovenske planinarje, s e 

ne dá tako hitro in lehko odluščiti ; — národi se ne dadó tako hitr o 
in lehko do omike in pravega blagostanja pripeljati ; — dežele se n e 
dadó tako hitro zboljšati , kakor se znabiti teoretična bodi si š e 
tako lepa misel v kako knjižico zapiše. A kamo še le potem, ako s o 
tukaj še naravno ali natorno nasprotne opovire, in še celó od taki h 
strani, od koder bi imel za napredek in blagostanje človeško najzdat


nejši gospeh dohajati. 

C. k. kmetijska družba kranjska si za zboljšanje kmetijstva re s 
hvalevredno prizadeva. Ravno tako tudi naše slavno znane gospodarske 
„N o v i c e” ; mnogo mnogo je že storjeno ; al še veliko je potreba . 
Da bodo planinarji, ki so neposredni uživalci planin, skrbeli z a 
zboWanje planinstva, da se bode priprosti -naš planinar, kteremu se 


50 


pri vseh knjižnih pridigah še ne sanja ne od pravega zboljšanja planin, 
poprijel umnega obdelovanja planin, treba ga je buditi z zgled i, 
s pravo dobro voljo in z djanskimi dokazi. — Tudi s silo jih je 

treba večkrat naganjati, toda ta sila mora biti tako rekoč n a r a v n a 
sila, to je, v njej se ne sme kazati planinarjem nerazumljiva volj a 
in svojeglavna ostrost trdih in mehanično osnovanih postav ali zakonov, 
kakor tudi postave izvrševajočih gosposk. Kakor sem to že omenil, 
ima prvo dolžnost planinarje buditi k umnemu obdelovanji planin 
vlada, potem pa tudi vsak pravi domoljub, kteri ima srce z a 
občni blagor svojega naroda . 

Sredstva, kterih se moremo v dosego plemenitega namena t e 
knjižice tudi gledé slovenskega planinstva v sedanjih okolnostih popri jeti, 
so blizu ta-le : 

Najpred naj omenim, kar nemški pisatelj v tem članku o 
švicarskej planinskej družbi pripoveduje, namreč : da je razpisala da rila 
za umno zbolšanje planinstva, ter dostavlja, da tudi pri nas namerava 
kmetijsko ministerstvo enaka darila vpeljati . Mi z veseljem 
pozdravljamo to lepo misel slav. ministerstva, toda da bi se vpeljala 
postava, ki pravi, da se planine morajo zboljšati v 10 letih, in če bi 
se to ne zgodilo, da se takim planinarjem naloži ostra potratnin a 
(Luxussteiier) ter se potem ta dobitek obrne za darila in podporo 
umnim in pridnim planinarjem, teinu ne moremo nikakor pritegniti. 
Kajti prvič : v 10 letih vse planine zboljšati, ktere potrebujej o 
zboljšanja, — to je stvar čisto in popolnoma nemogoča. Drugič : potratni:
no vpeljati, bi sicer ne bilo napačno, toda našim planinarjem „L u-
x u s” to je g i z d a v o s t, kolikor po pomenu, toliko po okusu in p o 
željah ni znan, če nočemo tega luksus imenovati, s čemur si žel i 
planinar včasih svoje težko breme nekoliko odložiti!? — 

Ako hoče slavna vlada, kar mi iz vsega srca želimo, kako koristno, 
po svoje tudi ostro postavo v zboljšanje planinstva vpeljati, svetovali 
bi jej mi blizo tako-le postavo : 

Prva in poglavitna stvar v dosego zboljšanja planinstva so umn o 
napravljena stanárska poslopja. Naj sl. vlada odlogi za napravo takih 

poslopij dve, tri ali še več let. Po preteku predpisanih let naj bi tak 
stanár (planšar), ki bi v tem času ne dodelal svoje stanarije po pred pisanej 
postavi, zgubil popolno ali omejeno pravico do užitkov na 
planinah, in to za toliko časa, dokler se njegova stanarije ne dodel a 
po postavinem predpisu . Potem pridejo travniki, pašniki, polje, napeljevanje 
vode itd. pod enako ali pa omejeno postavo na vrsto. Prejko se planina po predpisani postavi zboljša, toliko poprej se tud i 
planinar iznebi te postavne zaveze . Dobro bi tudi bilo, da se vsi oddelki 
popravljanja ali zboljšanja porazdelé, da si po tem posameznik i 
kakor tudi družbe in soseske lehko sami izberejo, kteri oddelek hočej o 
po predpisanej postavi najpred zboljšati in tako dalje . 

Zraven naj bi se pomagalo ubožnišim planinarjem, pa tudi družbam 
in soseskam z denarnimi podporami . Vrhi vsega tega naj bi s e 
še takim planinarjem, kteri bi svoje delo najboljše izvršili, premije al i 
darila dajale ; takim posameznikom, družbam ali soseskam pa, ktere b i 
se tega dela prve poprijele in ga pridno in izgledno izvršile, za toliko 
let v e s davek od njihovih posestev odpustil. 


51 

Dokler pa ne bodemo nam, éez vse potrebnih domaeih kmetijskih 

šol, in po teh šolah dobro izučenih in po lastnih skušnjah vterj enih 
izvedencev imeli, naj bi se planinarji, kteri bodo to knjižico brali in 
jo razumeli, s svojimi sosedi večkrat skupaj zbirali in jih podučevali , 
ter si v vsakej srenji ali soseski, če je ugodna prilika tudi za več sosesk 
skupaj, osnovali o db o r, ki naj bi skrbel, da se namén planinstva 
kolikor mogoče izpeljuje- in vresniči . Prevdarjati bi morali, kje, 
kako in česa bi se najpred, z največim pridom in vspehom lotili ; toda 
nobenega opravila naj bi ne izpeljevali s srenjsko robato ali 
tlako. Čeravno je res, da soseske tudi velikanska podvzetja ali dela 
najlože s svojimi lastnimi delavci izvršijo, je pa tudi od druge strani 
res, da kjer ni resnega, značajnega in znajdenega moži na čelu, s o 
take robote le p o trat a d r a z ega časa, kterega naj bi srenjčan 
raje doma kako drugače in boljše porabil . Mnogo časa bi se pa tudi 
z hójo na planino in iz planine pogubilo, ker večkrat je planina o d 
vasi ali soseske po 3 tudi do 10 ur ali še več oddaljena . 

Zboljšanje planin z robotami je tedaj prepovršna stvar, potrat 


biva in prepočasna, tedaj tudi skoraj neizpeljavna. Moralo bi se torajto delo z najetimi delavci vršiti, in to vselej pod primernimi pogoji ; 
ali pa naj bi se to delo stanarjem in pastirjem izročilo, kolikor je v 
njihovej moči ga prevzeti in primerno dodelati . 

Ako bi pa kak planinar hotel svoj del planine sam zboljšati , 

naj se mu to dovoli, toda mora ga o svojem času gotovo izvršiti . 

Vsa ta opravila naj bi se pa vršila pod nadzorstvom dotičneg a 
odbora, ki bi vsako delo, kedar je popolnoma izvršeno, za dobro pri poznal, 
oziroma tudi plačeval. 

Konečno naj pristavim še to-le : Ako ne bode imela vlada 
kakor tudi planinarji več skrbi za zboljšanje planinstva, ostanejo vs e 
naše besede zastonj, pa tudi planine bodo ostale še sto in sto le t 
v ravno tem ali pa še slabejšem stanu kakor dosihmal, kar bode 
vladi, deželi in plan.inarjem na veliko škodo ! 

Ti pa, dragi slovenski planinar, ki bodeš to knjižico prebiral , 
poslOaj dobre svete, ki se ti tukaj podajejo in opusti stare pregreške 
in navade. Poprimi se umnega obdelovanja svoje planine, svojega naj


večega zaklada, ter bodi v lep zgled, pa ne v p o t ú h o svojim sose


dom, ki so bratje tvoji! 


Stran . 
Predgovor 3 

O planinskem podnebji 5 

II. Kake pitane rastline se nahajajo na planinah? 7 

III. Kako je z drevjem ali lesom na planinah? . . 1 0 

IV. Kako je z gozdnarstvom na planinah? 1 2 

V. Trava in paša . . . . 17 

VI. Kaj je treba, da planinske rastline vspešno rastejo . 19 

VII. Trebitev ali čiščenje planin . 21 

VIII. Udori 22 

IX. Od trebljenja škodljivih rastlin po planinah . 27 

X. Nekoliko o planinskih močirjih . . . . 29 

XI. Gnojenje planin se ne sme zanemarjati . 30 

XII. Kravjek . . . 32 

XIII. Uravnanje stanarij . 3 3 

XIV. Planinsko polje . 35 

XV.'ko naj se gnoj rabi . 37 

XVI. Se nekoliko o gnoji . 39 

XVII. Na planinah se dá, še marsikaj zboljšati . 4 1 

XVIII. Reja bikov . 4 3 

XIX. O porabi mleka 44 

X.X. Mlekarstvo 

XXI. Se nekoliko o planinstvu sploh . . . 48 

XXII. Sklep : Kako bi se dalo planinstvo še drugače zboljšati 49 


Razglas gospodarjem na plaiiiiiali , 

kteri zboljšajo svoje posestvo po poduku, v tej knjižici danem . 

Gospodarji! slavno e . k. ministerstvo kmetijstva je v dokaz tega, da 

djansko hoče na pomoč biti umnim planincem, še 16. dne rožnika 1870. 
leta poslalo 1000 gold . družbi kmetijski, z zaukazom, naj jih kot daril a 
(premije) razdeli med take posetnike, ki na planinah izgledno gospodarijo . 

Podpisani odbor, poanaje stan planinski naše dežele, je lepo to pri . 
.. 

pomoč radostno sprejel, vendar za potrebno spoznal, da se našim planince m 
poprej poduk v roke da, kaj naj počnó, da se zboljša planinstvo. 
Prosil je tedaj c. k. ministerstvo kmetijstva, naj družbi blagovoljno pripomore, 
da v domačem jeziku knjižico na svetlo da po izvrstni nemšk i 
T r i e n t e In o v i osnovano, ter jo brezplačno razdeli po deželi . 

Po mnozih zadržkih je zdaj ta knjižnica, lepo po domače spisana v 
vaših rokah . 
Berite je marljivo, in ki ste jo enkrat prebrali , berite jo še enkra t 

in dvakrat, in začnite po tem popravljati gospodarstvo na planinah . 

Ko pa ste po tem poduku kaj zdatnega, dobro prenaredili, smete 
gotovi biti, da dobite tudi darilo po 50 do 100 goldhiarjev, ker omenjenih 
1000 gold . je namenjeno zato, da se za premije razdelijo takim, kter i 

1) svet očedijo groblja, greš, grmovja, in krivenčasteg a 
le s á, in to naj manj n a 5 oralih (johih) skupaj ležeče zemlje ; 

2) kteri napravijo dobre hleve z a živin o na planini svoji ; 
3) kteri svinjsko pašo (pašo prešičev) ali popolnoma odpravijo 
ali jo vsaj na majhen okraj omejijo ; 

4) kteri iz mleka delajo dober sir, in 

5) kteri močvirni svet na suho denejo . 

Časa, do kterega naj se za premijo oglasi tak, ki je po eni ali 
drugi ravno imenovanih potov zboljšal planinstvo svoje, podpisani odbo r 
ne more prav natanko do tega ali unega dneva odločiti , ker utegne leto i n 
dan preteči, da more gospodar to in uno dognati ; vendar misli odbor, d a 
do s v. Mihela prihodnjega leta, 1873 . more že vsak gospodar stopiti 

vsaj z oglasom do podpisanega odbora, ki bode potem po zvedenih možé h 

preiskati dal to, kar je gospodar kmetijski družbi naznanil, potem pa, č•e j e 
dobro storjeno, kar je storil premijo mu odločil . 

Glavni odbor c. k. družbe kmetijske 
v Ljubljani 1 . sušča 1872 . 


Karol pl. Wurzbach , 
predsednik . 

Dr. Jan. Bleiweis 
tajnik .