i mv
KURIR
Novo mesto, 27. junija 1980 Leto X Številka 9
časopis kolektiva industrije motornih vozil
Predsednik Tito govori na drugem kongresu jugoslovanskih samoupravljalcev 5. maja 1971 v Sarajevu.
Trideset let samoupravljavci
30 let mineva, odkar smo Marxovo geslo „Tovarne delavcem” začeli uresničevati v praksi. •‘'P' je tedaj sprejela zgodovinsko odločitev o predaji državnih gospodarskih podjetij v upravljanje delovnim kolektivom, delovnim ljudem. To revolucionarno potezo smo napravili tedaj, ko je v svetovnem komunističnem gibanju prevladovala dogma, da lahko v socializmu le država upravlja in vodi gospodarstvo in vse družbene aktivnosti. Tudi pri nas smo imeli tedaj državno - centralistični sistem; tedaj smo bili v dokaj težkem političnem in gospodarskem položaju, ki sta ga povzročila
politična izolacija in ekonomska Mokada, izpostavljeni pa smo bili tudi neposredni vojni nevarnosti. Vse te okoliščine so bolj kot kdajkoli zahtevale krepitev države kot pa predajo tovarn delavcem. Toda kljub temu se to ni zgodilo.
Samoupravljanje smo začeli pri nas že v času NOB, ko so se porajali na osvobojenih ozemljih prvi narodnoosvobodilni odbori, ki so omogočali ljudem, da prav preko teh odborov, katerih delovanje je uredil Moša Pijade s Fočanskimi predpisi, odločajo neposredno o vseh zadevah.
27. junija letos mineva 30 let, kar je ljudska skupščina
sprejela temeljni zakon o upravljanju z združenimi gospodarskimi podjetji. Tovariš Tito je tedaj v ljudski skupščini poudaril naslednje:
„ljudska skupščina bo danes obravnavala osnutek enega najpomembnejših zakonov socialistične Jugoslavije. Sprejem tega zakona bo najpomembnejše zgodovinsko dejanje ljudske skupščine po sprejemu zakona o nacionalizaciji sredstev za proizvodnjo. S prevzemom sredstev za proizvodnjo v državne roke se še ni uresničilo a Vcijsko geslo delavskega gibanja .tovarne delavcem”, ker geslo „tovarne delavcem, zemljo kmetom” ni abstraktno propagandistično geslo, temveč ima globljo vsebino. Vsebuje v sebi ves program socialističnih odnosov v proizvodnji, glede družbene lastnine, glede pravic in dolžnosti delavcev, torej se lahko uresniči in se mora uresničiti v praksi, če mislimo na resnično izgradnjo socializma ...
... .To je še en korak na poti v komunizem. Državne funkcije v upravljanju gospodarstva ne prenehajo obstajati popolnoma, vendar le-te sedaj niso edine. Slabijo, ker se v upravljanje vključujejo delavci. Delavci vstopajo v svoje pravice, da kot proizvajalci upravljajo s proizvodnjo postopoma in ne naenkrat v celoti. Zakaj delavci vstopajo v to postopoma in ne naenkrat? Koliko časa bo trajal ta proces? Na to se sedaj ne da odgovoriti, ker je odvisno od več dejavnikov. Odvisno je od tega, kako hitro bo napredoval kulturni razvoj delavcev, to je vsestranska izobrazba ljudi, da bodo sposobni za uspešno urpavljanje v korist skupnosti, tovarn, itd. Odvisno je od hitrosti razvoja proizvajalnih sil itd Odvisno je od hitrosti razvoja proizvajalnih sil itd......”
Misel o delavskem upravljanju obstaja prav toliko časa kot obstaja delavski razred. Ta misel se pojavlja hkrati z rojstvom delavskega razreda in delavskim gibanjem. Ideja o delavski upravi se je porodila že v času utopičnih socialistov, dogradila pa sta jo klasika marksizma Marx in Engels, ki sta v svojih delih prikazala zgodovinsko nujnost tega procesa.
Pivi praktični primer uresničevanja idej po upravljanju tovaren v rokah delavcev predstavlja pariška komuna, na kateri je razvijal svoje teorije V. I. Lenin in v praksi uresničil delavskko upravljanje preko sovjetov. Kot smo že omenili, najdemo zametke samouprave pri nas že v času narodnoosvobodilne borbe.
Z zmago naše naiodne revolucije leta 1945 je nastala nova socialistična Jugoslavija s popolnoma novimi družbenoekonomskimi odnosi, katerih temeljna značilnost je vedno bolj postajala — samouprava.
Že takoj po vojni so delavci pri nas dobro sodelovali pri upravljanju podjetij, že pred uvedno pravih DS, preko delavskih zaupnikov in sindikatov, ki so imeli po zakonu določene pravice pri urejanju g ospodarskih vpraša nj, organi zaciji proizvodnje itd. Vendar pa to še ni bilo tisto, kar si je delovni človek želel.
Vse oblike do tedaj so bile posredne in tako delavec ni mogel v pravi meri vplivati na dejavnost podjetja. Da bi dosegli to, smo morali napraviti še en, odločilen korak.
Sveti direktorjev so bili zadnjji korak pred uvedbo samoupravljanja; pomenili so začetek neposredne udeležbe delavskega razreda pri delitvi.
Konec 1949 je bil sprejet sklep, da je potrebno prakso delavskih svetov skrbno proučiti — izdano je bilo navodilo o ustanavljanju in delu DS v gospodarskih podjetjih. Dokument sta podpisala B. Kidrič kot predsednik gospodarskega sveta zvezne vlade in Đuro Salaj kot predsednik centralnega odbora ZSJ.
Takrat je bilo v Jugoslaviji izbranih okrog 200 podjetij, kjer naj bi poskusno uvedli delavske svete. Ideja o uvajanju DS se je neverjetno hitro razširila po vsej domivini in tudi v drugih podjetjih se je porodila želja po DS. Tako se je število podjetij, ki so poskusno uvedli DS, do junija 1950 več kot podvojilo. DS so bili ustanovljeni v približno 520 podjetjih in so šteli nad 14.000 članov.
(Nadaljevanje na 2. str.)
Trideset let samoupravljavci
DS so prevzeli del nalog, ki so jih do tedaj upravljali direktorji; proučevali so naloge v zvezi z gospodarskimi plani podjetij, dajali so pripombe nanje, s čimer naj bi odpravili tehnične in administrativne slabosti podjetja. Ukvarjali so se z vprašanji delovne sile, vzgojo kadra, s sistemizacijo, skratka, njihovo delo je notranja organizacija podjetja.
27. junija 1950 je bil izdan „Temeljni zakon o upravljanju ...” in tedaj so v vseh državnih podjetjih izvolili DS.
To je bil velik korak naprej v našem samoupravljanju. Do danes je to ena največjih zgodovinskih vrednosti, kar jih ie izbojeval delavski razred Jugoslavije, od prvih začetkov pa je to tudi višek dosedanjih bojev delavskega razreda na svetu sploh.
Samoupravljanje se je močno razvilo in zajelo celotno družbeno življenje ter postavilo podlago proizvodnih odnosov. Uveljavilo se je kot prevladujoč družbenoekonomski odnos, kot bistvo družbenega, socialnega, ekonomskega, političnega in celotnega bitja nove Jugoslavije, kot ideologija in kot način vsakodnevnega mišljenja.
Djuro Salaj začenja prvi kongres delavskih svetov, kije b*l od 25. do 27. junija 1957
(Nadaljevanje s 1. str.)
Prvi DS v Jugoslaviji je bil izvoljen 20. 12. 1949 v tovarni cementa „Prvoborac” v Solinu pri Splitu, drugi pa v tovarni gumijevih izdelkov „Sava” v Kranju — januarja 1950.
V naši občini praznujejo 30—letnico ustanovitve privih delavskih svetov štiri delovne
organizacije: SGP Pionir, TO-varna oblačil Labod, Tekstilna tovarna Novoteks in Lesni kombinat Novoles.
Namen izvolitve prvih DS je bil, da bi dosegli čimvišjo stopnjo demokratičnosti v proizvodnji in večjo angažiranost Delegati na prvem kongresu delavddh svetov junija 1957 v veliki delavcev pri izpolnjevanju go- dvorani doma sindikatov v Beogradu, spodarskih nalog.
„Naši” med 200 največjimi v Sloveniji
Zastoj v maju v TAP Brežice
Gospodarski vestnik je 5. junija spet izdal pregled 200 največjih slovenskih delovnih organizacij v letu 1979. Uvrstil jih je po višini dohodka tako kakor že v enakem lanskem pregledu. Deset največjih v Sloveniji je: Iskra v Kranju, Gradis, Železarna Jesenice, TAM, Železarna Ravne, Gorenje v Velenju, ŽG železniško transportno podjetje Ljubljana, rudnik lignita v Velenju, Slovenijaceste SGP in Slovenijales-trgovina v Ljubljani. Ža njimi pa so naslednje DO s področja širše Dolenjske in Spod. Posavja. Najprej navajamo pri vsaki „naši” DO nieno mesto v tabeli 200 največjih, v oklepaju pa njeno lansko mesto v enaki uvrstitvi:
11.	(11) INDUSTRIJA MOTORNIH VOZIL Novo mesto
19. (13) KRKA, tovarna zdravil Novo mesi o
28. (23) SGP PIONIR Novo mesto
65.	(70) Tovarna celuloze in papirja Krško
66.	(88) NOVOLES, lesni kombinat Straža
110. (119) NOVOTEKS, tekstilna tovarna Novo mesto
123. (146) INLES, industrija stavbnega pohišta, Ribnica
130.	(116) Konfekcija
USCA, Sevnica
140. (114) ITAS, Industrija transp. sredstev in opreme, Kočevje
144. (137) BETI, belokranjska trikotažna industrija, Metlika
154. (138) LABOD, tovarna oblačil No”0 mesto
180. (194) JUTRANJKA, industrija otroške konfekcije Sevnica
187. (-) ISKRA, industrija kondenzatorjev Semič
196.	(192) Gozdno
gospodarstvo Kočevje.
V__________________J
V TAP Brežice je prišlo večkrat do motenj v redni proizvodnji, kar seje odražalo v končni realizaciji plana. Plan za maj je bil po dejanski kapaciteti zaposlenih 273 prikolic; v operativnem programu je bil plan zastavljen s 454 prikolicami programe. Večii plan je postavljen z gospodarskim načrtom za leto 1980. Vendar, ko smo sprejemali gospodarski načrt, je bil plan sprejet ob varianti povečanja zaposlovanja novih delavcev. Žato je bil plan za maj - 273 prikolic - realen glede na obstoječo delovno silo. Iz vrševanje plana je bilo nemo-
V maju so si ogledali industrijo motornih vozil v Novem mestu slušatelji visoke vojaške šole. Bili so presenečeni nad hitrim razvojem naše delovne organizacije, nad načrti naše izgradnje in vsem, kar so imeli priložnost videti in slišati.
O vtisih s tega obiska so nam poslali dopis zz naslednjo vsebino:
„Radnom kolektivu Industrije motornih vozil Novo mesto!
Najsrdačnije vam se zahvaljujemo na gostoprimstvu, izlaganju o organizaciji, stanju in
teno 20. — 27. 5., ko se je pričela montaža prikolic 530 LQ za Švedsko. Ta tip prikolice je bil že v operativnem programu za marec, vendar je bil zaradi objektivnih težav prestavljen v maj. Težave so bile v uvozu mehanizma za zaviranje; carinjen je bil 23. 5., montaža po planu pa bi se morala pričeti ravno tako 23. 5. Tu je nastal neizbežen zastoj, ki je trajal od 27. 5.,skupaj 3 dni. Prav tako so se po tem dnevu nadaljevale neredne dobave prem TANDEM, čeprav so bile stvari iz uvoza razčiščene. Potem je nastal problem izdela-
tendenciji razvoja vaše radne organizacije i organizaciji ONO u vašem kolektivu. Iscrpne i korisne informacije doprineče sagledavanju mesta i snage svih elemenata sistema ONO i DSZ u sistemu ONO.
Veoma su nas obradovali rezultati koje postižete u stvaralačkom razvoju vašeg kolektiva i privrednom razvoju opštine Novo mesto.
U ime nastavnika i slušalaca ŠNO zahvaljujemo vam se na gostoprimstvu i informacijama sa željom da i dalje nastavimo sa ovakvom saradnjom.”
ve posameznih elementov za sestavo te preme. Te prikolice ne bi smele v proizvodnjo, preden ni bila razčiščena materialna problematika in sama izdelava preme.
Prikolice sestavljajo še v juniju tn smo od termina sestave v poprečju sestavili do
12.	6. po 3 prikolice na dan, se pravi 49 kom. od količine 100. V bodoče bo potrebno ob takšnih primerih bolj razmisliti in v proizvodnjo lansirati le tehnološko in materialno dokončan tip prikolice. To naj bi bila naloga odgovornih ljudi v tovarni.
Med obiskom smo jih v kratkem seznanili z razvojem naše tovarne od začetka vse do danes, s programom proizvodnje, z organizacijo LO in DS v naši DO, nakar so si gostje ogledali proizvodne prostore avtomobilov in tovarne priko-
Uc'	IVAN TOVŠAK
Razveselili so nas vaši uspehi
Obisk skupine sluša teljev visoke vojaške šole v naši tovarni
V sredini junija je bfla slavnostna seja štaba CZ, posvečena 20. juniju, dnevu civilne zaščite.
Seje se je udeležil tudi načelnik štaba civilne zaščite Novo mesto. V začetku je tov. Vlado Bahč podal oceno dela CZ v naši delovni oiganizaciji v preteklem obdobju.
Tov. Bahč je dejal, da' z zadovoljstvom ugotavljamo, da je Titova vizija splošnega ljudskega odpora vstopila v naše življenje tako na delovnem mestu kot tudi doma v krajevni skupnosti, da je postalo sodelovanje v enotah civilne zaščite del našega vsakdanjika, za katerega je samoumevno, da si sledijo določena opravila, med katere smo zavestno vključili tudi delo v civilni zaščiti.
Organiziranost civilne zaščite v naši delovni organizaciji je prilagojena našim pogojem dela in življenja. Temu smo prilagodili sistem izobraževanja in usposabljanja, sistem preizkušanja znanja, predvsem pa vključitev posameznih enot za delovanje na mestih, kjer delajo, pa tudi na terenu. Prednosti takega načina delovanja je gotovo že vsak občutil.
Če začnemo pri izobraževanju vidimo, da je zelo pomembno. da smo čas in obseg predavanj za posamezne enote prilagodili tako. daje to najbolj spejemljivo za posameznika kot tudi za delovno organizacijo. Če k temu dodamo še usposobljenost in pripravljenost lastnih predavateljev, ki znajo vedno poudariti stvari, ki so specifične in pomembne za naše delovne razmere, je rezultat takšen, kot si ga želimo. Uspešnost našega izobraževanja lahko ocenjujemo s tem. da so člani naših specializiranih enot uspesno opravili preizkus znanja, za posebna angažiranja pa bomo dva predstavnika, tov.. Draba in tov. Švajgetja, ki sta se še posebej potrudila in odlično
opiaviJa preizkus znanja, tudi odlikovali.
Želja vseh je, da bi bilo takšnih še več. Zavedamo se, da bomo v praksi še uspešnejši, če bo le-ta podkrepljena s potrebnim teoretičnim znanjem.
Vedno smo in bomo tudi v bodoče poudarjali praktične vaje in konkretne akcije. Na osnovi teh lahko ocenimo uspešnost in iznajdljivost posameznikov in enot. Zadnja skupna vaja je dala sliko usposobljenosti, predvsem pa povezanosti in koordiniranosti v DO, krajevnih skupnosti, občini in republiki.
Ocenjujemo, da je bila vaja uspešna. Preverili smo delovanje celotnega sistema, ki je pokazal svoje dobre in slabe strani. Hiter razvoj naše delovne organizacije in reorganizacija,ki je iz tega sledila nas obvezujejo, da temu ustrezno tudi reorganiziramo in prilagodimo potrebam našo civilno zaščito. Pri tem moramo stremeti za tem, da obdržimo dobre in preverjene stvari in jih po potrebi dopolnimo.
Naše trojke prve pomoči so se odlično vživele in predstavljajo danes tisti del naše civilne zaščite, ki jo lahko zasledimo na vsakem koraku v naši DO.
Na enak način smo vključili tudi oddelke gasilske čete. ki bi v primeru potrebe prav tako uspešno opravili svojo nalogo.
Prav tako pa so svojo vlogo sposobni odigrati tudi ostali. Vendar pa moramo slediti
Priznanje Frančiški Serec iz 2. medicinske pomoči
razvoju DO in dograjevati našo civilno zaščito.
Na loge posameznikov in enot v posebnih akcijah
Že v varnostnem načrtu je potrebno opredeliti naloge posameznikov in enot v posameznih specifičnih akcijah. Pri tem moramo opredeliti naloge v slučaju manjših lokalnih nesreč, nesreč v posameznih proizvodnjah, naloge v slučaiu elementarnih nesreč in neposredne vojne nevarnosti, kar imamo danes najbolj obdelano. Upoštevati moramo tudi lokacijo naše delovne organizacije. Zato bo nujno, da se tu tudi bolj konkretizirajo skupne akcije s krajevno skupnostjo. Danes je še vedno premalo sodelovanja, za kar je verjetno krivda na obeh straneh. Ne smemo preveč ločevati nalog CZ v delovni organizaciji in krajevni skupnosti. V slučaju potrebe bomo prav gotovo vsi skupaj enotni v borbi za ohranitev enakih ciljev.
Pri tem bodo zelo koristne pobude vseh, ki so si na posameznih področjih pridobili konkretne izkušnje. Naloga našega strokovnega vodstva pa je, da to zbere, poveže in pripravi tako, da bomo rezultate prenesli v prakso.
Po tej oceni dela CZ je tovariš Tovšak seznanil vse prisotne z izhodišči za izdelavo načrta nalog SLO in družbene samozaščite v naši delovni organizaciji za srednjeročno plansko obdobje 1981/85.
Po končani razpravi so podelili priznanja enotam in posameznikom za uspešno in požrtvovalno delo v civilni zaščiti.
ekipe 3. oddelka v vodu prve Zaslužena
priznanja najboljšim
Vod prve medicinske pomoči civilne zaščite
Po ustanovitvi voda so se pripadnice te enote aktivno vključile v nudenje pomoči delavcem, ki se poškodujejo pri delu. Trojke teh enot imajo omarice s potrebnimi pripomočki za nudenje pomoči in to delo opravljajo redno ob svojih vsakdanjih delovnih obveznostih.
Vod prve medicinske pomoči se je v letu 1978 zelo uspešno vključil v vajo civilne zaščite skupaj s pripadniki gasilske enote in svojo nalogo zelo uspešno opravljal. Udeležba na pouku je zelo dobra; razen opravičenih odsotnosti ni drugih izosfankov.
Posebno se je vod izkazal na vaji NNNP v letu 1979. Izredno uspešno je nudil pomoč „ranjencem” jih evakuiral in pri tem zalo uspešno sodeloval z osebjem tovarniške ambulante in delom v ambulanti. Po splošni oceni je na vaji prikazal veliko prizadevnost, strokovno usposobljenost in primerno disciplino.
Oddelek za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje
Čeprav je sodeloval že na prejšnjih vajah CZ, se je posebno izkazal na vaji NNNP v letu 1979. Čeprav nimamo vseh potrebnih tehničnih sredstev za delo te enote, se je oddelek posebno izkazal pri organiziranju radijske, kurirske in žične zveze v času priprav in tudi na sam dan izvajanja vaje. Z dobro
(Nadaljevanje na 5. str.)
Rozika Aringer sprejema priznanje za vod prve medicinske pomoči
„IZ OGNJA IN PEPELA,
IZ KRVI IN SOLZA SE JE PORAJALA NOVA JUGOSLAVIJA.
V TEM NEZASLIŠANEM OKRUTNEM BOJU NA ŽIVLJENJE IN SMRT SE JE PORAJALA TUDI NOVA VOJSKA, KI JI NAŠI NARODI NISO MOGLI DATI NltESAR DRUGEGA, KOT SVOJE GOLOROKE OTROKE IN BREZMEJNO LJUBEZEN.”
TITO
(Nadaljevanje s 4. str.)
organizacijo priprav in dela na vaji je prispeval, da je nemoteno potekala in se uspešno končala.
Neža Lukšič, delavka v tozd Tovarna avtomobilov
V letu 1975 je končala 80-umi tečaj prve medicinske pomoči in bila takoj razporejena za vodjo 2. ekipe 3. oddelka voda prve medicinske pomoči.
Že takrat, po razporeditvi na to dolžnost, je bila hkrati zadolžena tudi z omarico za prvo pomoč in nudenje prve medicinske pomoči delavcem, ki se poškodujejo pri delu. To nalogo vse do danes zelo dobro in odgovorno opravlja. Redno se je udeleževala vseh predavanj civilne zaščite, prav tako pa tudi vseh vaj, ki smo jih v tem času izvajali.
Frančiška Serec, delavka v tozd Tovarna prikolic
V letu 1978 je končala 20-urni tečaj prve medicinske pomoči. Po končanem tečaju je bila razporejena v 2. elapo 3. oddelka voda prve medicinske pomoči ter hkrati zadolžena tudi z omarico za prvo pomoč in nudenje pomoči delavcem, ki se poškodujejo pri delu. To nalogo je z. odgovornostjo in s prizadevnostjo opravljala vse do danes. Sodelovala je na vseh vajah CZ in tudi v trojki prve medicinske pomoči ob tradicionalnem srečanju delavcev IMV, ki ga prirejamo vsako
leto. S svojim delom pripomore k ugledu delovanja civilne zaščite v okviru svoje redne delovne obveznosti. Redno se je udeleževala vseh predavanj in vaj civilne zaščite.
Slavko Drab, zaposlen v Tozd Razvojni institut
Je vodja ekipe za žične zveze oddelka za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje.
Na tej dolžnosti se nahaja že od leta 1975. Na vajah, kjer je sodeloval, je pokazal veliko prizadevnost, odgovornost in iniciativnost. Posebno se je izkazal pri organizaciji žičnih zvez v času vaje NNNP v letu 1979. Pri preverjanju znanja iz splošnega dela osnovnega pouka v obliki testa je pokazal odlično znanje, dosegel 69 točk in s tem najvišjo oceno od vseh, ki so bili preverjeni. Pouka civilne
zaščite se je redno udeleževal in bil v vsakem primeru vzoren.
Branko Švajger, zaposlen v tozd Commerce
Na dolžnosti je kot vodja ekipe za izvidništvo oddelka RBK. V letošnjem letu smo organizirali preverjanje znanja iz splošnega dela osnovnega programa v obliki testa. Zbral je 67 točk in dosegel odličen uspeh.
Predsednik IS dr. Anton Vratuša na obisku v naši občini in v IMV
Predsednik republiškega izvršnega sveta dr. Anton Vratuša in 6-članska delegacija IS SRS so bili na dvodnevnem delovnem obisku v Novem mestu. Obiskali so „Krko”, študijsko knjižnico in našo delovno organizacijo.
V ospredju obiska so bili pogovori z gospodarstveniki, obisk pa je bil v času, ko so stopili v veljavo novi gospodarski ukrepi z devalvacijo, kar nas bo še toliko bolj usmerilo v izvoz.
Najprej so se gostje na uvodnem sestanku s predstavniki celotnega družbenopolitičnega in gospodarskega življenja naše občine seznanili s problemi naše občine. Zlasti so posvetili veliko pozornosti cestnemu vprašanju, pri čemer so omenjali neustrezno cestno povezavo Ljubljana - Zagreb.
Nato so se pogovarjali o romskem vprašanju in o planiranju novega srednjeročnega obdobja.
Drugi dan obiska je bil namenjen obisku v delovni organizaciji Krka in naši delovni organizaciji.
Predsednik dr. Anton Vratuša se je nato udeležil sklepnega pogovora v naši delovni organizaciji. S problematiko našega kolektiva je bil že seznanjen, saj se je konec aprila ob otvoritvi industrijskega tira podrobno seznanil z uspehi in s težavami našega kolektiva. Te so čedalje večje, kolikor dlje so zadržane cene na predlanski ravni. Tako stane tovarno izdelava popularne „katrce” 85.000 dinarjev, prodajati pa jo moramo na domačem trgu za 73.000 din.
V naši delovni organizaciji so se gostje izrecno zanimali še za sodelovanje celotne avtomobilske industrije in možnosti, da bi le-to zaživelo. Kot problem št. 2 pa so naši predstavniki navedli nelikvidnost, ki je v veliki meri pogojena z zamudnim plačevanjem izvoznih premij. Tako imamo že 150 milijonov dinarjev zasluženih, blago je prodano, denarja pa ni. Ne samo to: ker je sistem tak, da imajo banke določen limit, so zaradi povečanega izvoza v težavah tudi banke.
Na sklepnem pogovoru je dr. Vratuša izrekel priznanje Novo-meščanom zaradi usmeritve v izvoz in dosežke na tem področju, kot tudi zaradi odprtosti gospodarstva, ki s svojimi obrati v več delovnih organizacijah sega na nerazvita območja Jugoslavije.
Nova vodstva sindikalnih organizacij
Na letošnjih občnih zborih osnovnih organizacij sindikata so bila izvoljena nova vodstva.
V nadaljevanju objavljamo seznam izvršnih odborov po posameznih osnovnih organizacijah sindikata, kot so bili izvoljeni.
Kljub prejšnjim dogovorom pa smo žal iz nekaterih OOS čakali te informacije že kar predolgo in smo jih dobili po urgencah šele tik pred izidom časopisa.
TOZD TOVARNA AVTOMOBILOV
Proizvodnja I
1.	Slavko Novak — predsednik. 2. Alojz Blatnik. 3. Majda Grozina. 4, Jože Bučar, 5. Gabrijel Cvetkovič. 6. Dušan Dukič, 7. Anton Kres. 8. Anton Hren, 9. Ivan Gazvoda, 10. Marjan Kovačič, 11. Drago Klinar. 12. Anton Kastelic, 13. Štefka Novak, 14. Alojz Pečarič, 15. Karel Pezdirc. 16. Franc repar. 17. Bojan Zupančič. 18. Janez Železnik 19. Martin Žabkar
Proizvodnja II
1. Sredoje Radojčin predsednik. 2. Stane Drmaž. 3. Marjan Iskra. 4. Tončka Oberč.
5.	Silvo Kostrevc. 6. Jože Gosenar. 7. Srečko Žurga. 8. Marjan Bratkovič
Proizvodnja III
1. Ivan Volkar. 2. Anton Franko. 3. Izidor Delimor. 4. Anton Strašek. 5. Franc Luzar.
6.	Stjepan Ribarič. 7. Alojz Hren, 8. Polde Pungerčar. 9. Rudi Pungeršič, 10. Polde Miklič, 11. Josip Prahovič. 12. Franc Lukšič. 13. Mihaela Vovko 14. Franc Konciljo
Proizvodnja IV
1. Miro Ograjše k — predsednik, 2. Matjan Kikelj, 3. Furar Slavko, 4. Zorman Edvard. 5. Cimermancič Fani. 6. Marjan Rangus. 7. Stanko Cugelj, 8. Mihalj Farkuš. 9. Jadranka Golovrški. 10. Franc Murn, 11. Roman Sušin. 13. Avgust Vrščaj
Proizvodnja V - montaža dostavnih vozil
1. Jože Povh - predsednik, Martina Jeler, 3. Branko Luzar, 4. Milan Žibert, 5. Jožica Hočevar
Proizvodnja V — montaža R-4
1. Jože Grubič - predsednik.
2.	Ja nez Kaplan, 3. Ivan Car, 4. Martin Hrastar, 5. Marija Rozman, 6. Milka Dragan, 7. Jože Praznik
Materialni oddelek
1. Miha Božič — predsednik, 2. Mirko Mihčevič, 3. Nikola Urban, 4. Bosilka Oberč, 5.
Ivan Povše, 6. Vinko Horvat, 7. Darko Pirc, 8. Dura Morar, 9. Milka Zore, 10. Viktor Mestrič,
11.	Pavle Milkič, 12. Pavle udove, 13. Joži Meivič, 14. Marija Jerele, 15. Ivan Keco-jevič
TOZD TOVARNA PRIKOLIC
1. Jože Kulovec - predsednik. 2. Zora Sekulič, 3. Stane Mavsar, 4. Martin Vidic, 5. Miha Rolih, 6. Mirko Torbica,
7.	Matjan Habjan, 8. Jožica Šrnajdek, 9. Anton Luzar 10. Zvona Pavlin. 11. Janko Šega,
12.	Nedeljko Obradovič, 13. Franci Mežnaršič, 14. Alojz Gazvoda, 15. Franc Saše k, 16. Fanika Serec, 17. Jana Kovačič, 18. Marija Vraničar, 19. Stane Cerovšek
TOZD COMMERCE
1. Janez Peterlin — predsednik. 2. Jože Berkopec, 3. Vlado LIdovč, 4. Jože Prah. 5. Albin Malenšek, 6. Vinko Čampelj, 7. Vida Kerin. 8. Maijan Arko TOZD TEHNOSERVIS
1. Anton Longar — predsednik. 2. Martin Štangelj, 3. Ivan Debevc. 4, Slavko Gradišar, 5. Janez Kolenc. 6. Štefan Brodar. 7. Ivan Unetič. 8. Mirko Fink, 9. Mirko Ajetovič. 10. Zvonimir Miklič. 11. Janez Jaklič, 12. Jože Kocjan. 13. Franc Kos TOZD RAZVOJNI INŠTITUT i. Zagorka Hlavaty - pred-
OO ZSMS v DSSS smo ustanovili v februarju lani. Na konferenci je bilo izvoljeno 7-člansko predsedstvo, izvoljen je bil predsednik in sekretar osnovne organizacije. Predsedstvo je na svoji prvi seji sestavilo program dela, ki so ga dobili v pogled in v dopolnitev vsi mladinci po sektorjih. Na program nismo dobili nobenih pripomb. Iz programa dela. ki je v celoti obsegal devet točk, se je predsedstvo opredelilo predvsem na naloge, ki so se nanašale na evidenco članstva in spremljanje njegove aktivnosti, evidentiranje kandidatov za člane ZK, sodelovanje z drugimi OO ZSMS v DO. sodelovanje OK ZSMS ter sodelovanje z DPO in samoupravnimi organi v DO.
Delo mladinske organizacije je v glavnem slonelo na delu predsedstva. Predsedstvo se je sestajalo enkrat na mesec in po potrebi, nekajkrat pa so se člani dogovorili o akciji zaradi kratkega časa kar po telefonu. 1. n krat smo preko vabil na oglasni deski sklicali tudi sestanek vseh mladincev, vendar sestanek zaradi slabe udeležbe ni uspel.
Člani predsedstva, ki so bili zadolženi za posamezne sektorje, so o vseh nalogah obveščali v svojem sektorju; prav tako smo obveščeni preko oglasnih desk. Zaradi zelo velikega števila mladih, zaposlenih v
sednik, 2. Iztok Pekolj, 3. Nikola Brakočevič, 4. Ignac Zagorc, 5. Vinko Jerman, 6. Darko Perko
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
1. Breda Blatnik — predsednica, 2. Viktor Jurečič, 3. Boris Savnik, 4. Terezija Mihajlovič, 5. Viktor Antončič, 6. Vlasta Hrovat, 7. Marinka Al Sonfi, 8. Jože Muhič, 9. Branko Turk, 10. Dragica Troje TOZD TAP BREŽICE
1. Franc Arh, 2. Rado Berstovšek, 3. Jože Cizelj, 4. Ivanka Cizelj, 5. Milena Glogovšek, 6. Ljubica Kranjčič, 7. Iv an Ogorevc, 8. Fani Petrano-vič, 9. Greta Planinc, 10. Maijan Rožman, 11. Franc Nepužlan 12. Jože Tomše, 13. Peter Uršič, 14. Božo Tomše,
15. Ciril veble
TOZD ZIF LJUBLJANA
1. Igor Marn — predsednik, 2. Ivan Ban, 3. Marija Svetičič, 4. Peter Pečar, 5. Sonja Popovič
TOZD TOVARNA PODGORJE ŠENTJERNEJ
1. Franc Jarkovič — predsednik. 2s Jože Vrbovšek, 3. Slavi Judež, 4. Ivanka Jordan, 5. Martina Medle, (,. Jože Hudoklin, 7. Franc Praznik, 8. Marija Prhne, 9. Jože Grgovič
DS, smo izvedli anketo, ki nam je pokazala, kakšna je zainteresiranost mladih za delo OO. V DS je od vseh zaposlenih 135 mladih do 27 leta starosti, od teh pa je le 24 izrazilo željo po delovanju v OO v okviru svojih možnosti.
Predsedstvo je na svoji seji zbrane podatke ankete obravnavalo in objektivno ocenilo; vzroki za tako stanje so predvsem v tem, da so mladi odvisni od prevoza na delo in z dela ter da vec kot 3/4 mladih predstavljajo dekleta, ki so v večini tudi vse mlade matere. Velik del za neaktivnost pa lahko prištevamo tudi dejstvu, da mladi tudi v času svojega šolanja niso pokazali dovolj velike mladinske aktivnosti. V naslednjem obdobju bo naša naloga, da mladinsko organizacijo še bolj približamo mladim ter da bomo potem kljub rednemu opravljanju delovnih nalog imeli posluh za mladinsko delo.
Lani smo evidentirali in poslali enega mladinca v mladinske delovno brigado; prav tako smo evidentirali brigadirja tudi v letošnjem letu.
Predsedstvo OO je imelo tudi več sestankov s predstavniki OO iz drugih TOZD v IM V, kjer je pogovor potekal v smislu, kako povezati OO iz TOZD med seboj in konstituirati skupni organ mladine na lavni DO. Kljub vsem sestankom pa moramo v poročilu zapisati, da se stvari do danes še niso bistveno
TOZD TOVARNA OPREME MIRNA
1. Stanislav Medved predsednik, 2. Marija Konesta-bo, 3. Katja Franjga, 4. Franc Borin, 5. Jože Povše, 6. Marija Jakopin, 7. Frančiška Pirh, 8. Franc Janežič, 9. Lado Grozde, 10. Ana Zakrajšek, 11. Olga Kirm, 12. Dušan Kostanjevec,
13.	Marija Jaklič, 14. Marija Kolenc
TOZD TOVARNA OPREME ČRNOMELJ
1. Tomaž Vovk - predsednik, 2. Vlado Lakner, 3. Cvetka Peteh, 4. Božidar Kotar, 5. Miro Butala, 6. Bojan Majerle, 7. Antonija Planinc, 8. Jože Kramarič, 9. Ja nez Kozan, 10. Sonja Štukelj, 11. Pavle Papež, 12. Amalija Ža lec TOZD TOVARNA OKEN IN KOVINSKE GALANTERIJE ŠMARJETA
1. Alojz Žura — predsednik, 2. Dragica Ilovar, 3. Joži Grohut, 4. Anica Redek, 5. Anton Gorenc, 6. Marija Jeglič
OOUR TVORNICA SERVISNE OPREME BELI MANASTIR
1. Milorad Vujatovič — predsednik, 2. Milan Bekič, 3. Ja nika Marti, 4. Milovan Knežević, 5. Vlado Vukašinovič, 6. Kovinka Stupar, 7. Vlado Sikulič, 8. Branko Groš,
izboljšale in da koordinacije mladih na nivoju TOZD v Novem mestu še vedno nimamo, ravno tako ni povezave med OO ZSMS na nivoju DO. Bistvena težava pri tem je sama organiziranost in nova reorganizacija 1MV, na katero se v letošnjem letu pripravljamo.
Predsedstvo je pripravilo tudi predloge za nove člane ZK in predloge posredovalo kadrovski komisiji pri OO Z K v DS. Naš predlog je komisija obravnavala in svoje mnenje posredovala OO ZK. Nas predlog je bil v celoti sprejet.
Delo mladih v ostalih DPO in samoupravnih organih ocenjujemo kot zadovoljstvo. Naši predstavniki so bili redno vabljeni na seje delavskega sveta. Prav tako so naši predstavniki v sekretariatu OO ZK, v komiteju za SLO in DS ter v izvršnem odboru sindikata. Nekaterim izmed teh so zaupane pomembne funkcije.
Vseskozi je bilo predsedstvo povezano tudi z OK ZSMS Novo mesto. Vse naloge smo v okviru naših zmožnosti tudi izvrševali.
Po podanem poročilu o delu v preteklem obdobju, ki ga je podala dotedanja predsednica Dragica Ilar, so mladi izvolili novo predsedstvo OO. Novi predsednik je Igor Knafelc, sekretar Jože Derganc in Slađana Bašanovič; Zoran Leko, Danica Jankovič, Dragica llar in Silvo Slak so novo izvoljeni člani.
Mladi v skupnih službah so imeli volilno-programsko konferenco
Sindikalna konferenca IMV je v dogovoru z Občinskim svetom zveze sindikatov organizirala okroglo mizo na temo „zaposlovanje in izraba delovnega časa”. Žal je ostalo samo pri vabilih, saj so se ob uri,koje bil napovedan začetek, znašli v jedilnici tozd Tovarne prikolic le trije od 31 (enaintrideset) vabljenih članov kolektiva. Vabila so prejeli člani delegacij zbora združenega dela občinske skupščine iz naših temeljnih organiacij (Tovarna avtomobilov, Tovarna prikolic, Commerce, Tehnoservis in DSSS).
Zakaj tako?
Podobne stvari se v zadnjem času vse prevečkrat dogajajo na vseh področjih dela in dejavnosti in žal so bili med tistimi, kijih ni bilo na razgovor tudi taki, ki so sposobni kritično ocenjevati druge pri njihovem delu, očitno pa bo moral nekdo oceniti tudi njih. V tem gospodarskem in političnem trenutku, v našem družbenoekonomskem položaju, ko bijemo bitko v gospodarstvu za večji izvoz, večjo produktivnost, boljšo izrabo delovnega časa, skratka za naš danes in še boljši jutri, si podobnih teči pač ne bi smel privoščiti nihče izmed nas, posebno pa ne komunisti, ki bi morali biti prvi v vseh teh akcijah.
J.T.
Konferenca OOS v tozd Tovarna avtomobilov
V	tozd Tovarna avtomobilov je bila volilna konferenca osnovnih organizacij sindikata, kjer je bil sprejet poslovnik o delu konference in izvoljen nov izvršni odbor.
V	širši razpravi, ki je potekala na konferencije tekla beseda o delu in bodočih nalogah sindikata, kot naše najširše družbenopolitične orga-
nizacije delavskega razreda. Sprejete so nekatere smernice za boljše delo in večjo aktivnost.
Kljub temu, da smo slišali nekatere kritične pripombe, lahko rečemo, da je konferenca uspela. Nov petčlanski izvršni odbor konference OOS tozd TA je bil izvoljen v sledeči sestavi:
1.	Artur Ga lič - predsednik
2.	Mirko Miličevič — podpredsednik
3.	Sredoje Radojčin - član
4.	Miro Ograjšek — član
5.	Iv an Car — član.
Delovno predsedstvo se je v
imenu prisotnih delegatov zahvalilo za dosedanje	vodenje
Dominiku Bratožu, novemu vodstvu pa zaželelo obilo uspehov.	J. T.
Ob starem je raslo novo ... Nov kovinski obrat na Suhorju nudi delo bliže doma — tudi mnogim tistim, ki so se doslej morali voziti na delo po 10 do 20 kilometrov daleč ...
Darovali so kri za človeka
T udi letos se je veliko število naših delavcev odzvalo humani akciji — darovanju krvi.
Mnogim med njimi bodo podeljena priznanja RK na svečanosti, ki bo v septembru tega leta, pripravili pa jo bodo krajevna skupnost Grm, RK in
Četrti na festivalu dela
Jože Komljanec za delovnim strojem.
Kot vsako leto je bil tudi letos v Ljubljani Festival dela, ki ga je organizirala Zveza socialistične mladine Slovenije. Na tem tekmovanju sodelujejo
mladi iz 38 različnih poklicev. Tu se pomerijo v znanju in spretnosti, preverijo, kakšne so njihove sposobnosti, ki so si jih pridobili med šolanjem.
Iz Novega mesta se je tekmovanje kot predstavnik ITCS udeležil tudi naš štipendist Jože Komljanc. Jože je končal poklicno kovinarsko šolo in je med šestdesetimi strugarji, ki so se udeležili tekmovanja, zasedel odlično 4. mesto.
Jože je šolanje na poklicni šoli uspešno zaključil in je že član našega delovnega kolektiva. Trenutno dela v orodjarni in pravi, da je z delom in sodelavci okrog sebe zadovoljen, želi pa nadaljevati šolanje ob delu na srednji tehnični šoli.
Čestitamo mu ob uspehu na tekmovanju in mu pri delu kot šolanju želimo še veliko uspeha!
naša delovna organizacija. Dobili jih bodo:
1. Ana Lukšič, 2. Ludvik Vovko, 3. Karel Platinovšek, 4 Milan Šuštaršič, 5. Branko Brulc, 6. Anton Hočevar, 7. Štefan Rauh, 8.Ludvik Pacek, 9. Franc Jaklič, 10. Franc Regina, 11. Silvo Kostrevc, 12. Stane Krnc, 13. Jože Lenič, 14. Franc Murgelj, 15. Marija Pšeničnik, 16. Božidar Cvitko, 17. Branko Kokalj, 18. Alojz Derganc, 19. Marija Dular, 20. Alojz Kastelic, 21. Alojzija Kocjan, 22. Alojz Drab, 23. Martin Nose, 24. Jože Medic, 25. Jože Mervar, 26. Viktor Jurečič, 27. Ferdo Milavec, 28. Miro Brudar, 29. Marjan Kosec, 30. Stanislav Križan, 31. Jože Gazvoda, 32. Jože Vovko, 33. Jože Gregorič, 34. Drago Andrejčič, 35. Franc Mihalič, 36. Anton Petrič, 37. Ciril Beretič.
Za 10—krat darovano kri
1. Marija Turk, 2. Milan Žibert, 3. Ivan Kmet, 4. Cveto Staniša, 5. Jože Klemenčič, 6. Peter Gazvoda, 7. Jože Novak,
8.	Jože Avguštin, 9. Anton Tori, 10. Tože Janc, 11. Miroslav Ajdišek, 12. Silvo Erpe, 13. Jože Bizjak, 14. Matin Hrastar, 15. Džordže Musulin, 16. Franc Češek, 17.
Vinko_ Kine, 18. Franc Nose, 19. Živorad Džordževič, 20. Ludvik Kalčič, 21. Bruno Sever, 22. Leopold Vidmar.
Za 15—krat darovano kri
1. Anton Rajk, 2. Zdravko Sančanin, 3. Jože Saje, 4. Jože Fink, 5. Martin Jerrič, 6. Damjan Kos, 7. Ivan Bobič, 8. Alojz Peskar, 9. Bogdan Sitar, 10. Martin Može, 11. Martin Šašek, 12. Branko Kirn, 13. Alojzija Žabkar, 14. Jože Muhič.
Za 20—krat darovano kri
1. Jože Cimprič, 2. Kristina Matko, 3. Martin Erjavec, 4. Licijan Rojc, 5. Martin Ajdišek, 6. Majda Foršek, 7. Martin Potočar, 8. Jože Kopina, 9. Milorad Džudovič, 10. Karolina Zupančič, 11. Franc Staniša, 12. Franc Andoljšek, 13. Valentin Tomaževič.
Za 25 in večkrat darovano kri
1. Alojz Turk (25-krat daroval kri) 2. Milka Gril (25) 3. Silvester Tomšič (25) 4. Janez Gazvoda (35) 5. Jože Žugelj (30) 6. Jože Brulc (40) 7. Iv an Božič (35) Iv an Turk (30) 9. Herman Binkovski (25) 10. Karlo Majetič (45).
XI. srečanje pevskih zborov v Šentvidu
Tudi letos so se slovenski pevci zbrali na svojem največjem srečanju 11. zapored v Stični na Dolenjskem.
Že enajstič so se zbrali pevski zbori z vseh koncev naše ožje domovine in ponesli lepo slovensko pesem po vsej naši domovini.
Na letošnjem pevskem taboru je prvič sodeloval tudi naš mešani pevski zbor pod vodstvom zborovodje Slavka Raucba. Naš zbor je bil na tem srečanju — naj mlajši pevski zbor - po stažu petja. Zborovodja in pevci so se vrnili iz enajstega pei’skega tabora, katerega moto je bilo „pojo naj ljudje”, polni lepih vtisov in prav gotovo se bodo poslej tabora redno udeleževali.
Pr\’i dan - 21. 6 1980 so se naši pevci predstavili občinstvu na Muljavu Ta dan so bile podobne prireditve kot na Muljavi po vsej Dolenjski V v seh dolenjskih občinah se je ta večer predstavilo okrog 100 zborov
Naši pevci so si m Muljavi pred nastopom ogledali Jurčičevo rojstno hišo in „domačijo” vsem znanega Krjavlja. Zvečer pa so imeli nastop skupaj še s tremi pevskimi zbori. Nastopili so še dekliški gimnazijski zbor iz Stične, moški zbor iz Stične in zbor iz Logatca. Vsak zbor se je občinstvu predstavil s petimi pesmimi. Naš zbor je zapel naslednje pesmi: Luna sije, Bolan mi leži. Sem se ra j tal ženiti, Kraška jesen, Bratci veseli vsi.
Z nastopom so pevci in njihov zborovodja zadovoljni, saj jih je občinstvo navdušeno nagradilo z aplavzom.
Ob zaključku večera pa so
Akcija tisoč delavcev so-delatcev naj bi bila že v polnem razmaha Zal pa se nanjo niste najbolj odzvali.
Pričakujemo, da se nam boste oglasili s svojimi prispevki. članki, kritikami, reportažami. Če je vaš hobi fotografija, nam poŠjite kakšno vašo uspelo fotografijo, razveselili se bomo tudi vseh karikatur, ugank, križank, proze, poezije.
Nikoli
Nekoč bos tudi ti odšla
obup bo našel dom v meni
ostal mi bo le kos
življenja praznega
in kot usta bližajo se dnu
kozarca
ko vsebina prazna lega ti na dušo
vsi štirje zbori skupaj zapeli. Prešernovo Zdravljico in borbeno Zdaj zaori.
Drugi dan tabora pa se je v Stični na zaključni prireditvi
odriva misel v kot pozabe odriva tebe v meni in ko ne bo več tebe bom tudi jaz odšel iz sebe ostal bo prostor za ljudi ki bodo se naprej ljubili a žal nikoli ne bodo kot jaz in ti
• • •
TEMA ŽIVLJENJA
Izbiram najlepše trenutke gradim trdne osnutke svojega življenja iz dneva v dan
Živim trpljenje hrepenim po življenju pomešam, v posodo blede barve kakor moj obraz
In moj obraz je kot hrast razvejan kot polje razoran ko pade sneg se hrast povesi polje zaspi
moj obraz
Nogometaši prvi na delavskih športnih igrah
Delavske športne igre so se letos za naše nogometaše srečno končale. Fantje so na tekmovanju zmagali -so na prvem mestu na DŠI v malem nogometa
Uspeh je ekipa dosegla, ne da bi bila vsaj enkiat poražena. Poglejmo, kdo vse so bili njihovi nasprotniki in kako so se posamezna srečanja končala:
1MV : ELA	5:1
IMV - Iskra N.	m.	5:1
IMV - Novoles	1:1
IMV - Borac	1:0
IMV - Krka	1:0
IMV - Pionir	3:0
IMV - Iskra Šentj.	3:0
IMV- SOb	3:0
IMV-GG N. m.	3:0
V ekipi so igrali: Polak Marko, Rajkovaca Ma rko. Golobič Marjan, Bubnjevič O stoja. Šimac Mladen. Mišura Gojko, P.adojčin Ivica, Marinčič Niko. Sijarič Ilc, Avbar Ivan, Stojanovič 2ika, Cigoja Drago in Milič Milan.
Za zmago pravijo, da so zaslužni vsi enako. Re sno so hodili na treninge, pridno vadili. Mnogokrat iim ni bilo lahko - igrali so na slabih terenih, nemalokdaj v dežju. Vendar pa so prišli vedno vsi. Najbolj veseli so bili točk. ki so si jih priborili na srečanju z ekipo Ela, Borat, Krka in Novoles.
Gotovo pa je na uspeh vplivalo tudi to, da je ekipa pomlajena, saj je več kot polovica mladih igralcev. Vso pohvalo zasluži tudi Ivica Radojcin kot dober taktik in vodja ekipe.	rudi SEVER
zbralo vseh 192 zborov in so se za ta dan združili v mogočen pevski zbor. Združeni so zapeli slovenske narodne pesmi z vseh slovenskih pokrajin in Titovo najljubšo slovensko narodno Pleničke je prala, prireditev pa so zaključili s pesmijo .Jugoslavijo, Jugoslavijo”.
Pozabi
Ljudje, zakričim, rad bi stekel proč preblisnil temo pa me stiska obroč in ne morem
pozabi kje si bil pozabi
kaj sem ti govorila
pozabi kaj si bil
kaj si rad gledal, poslušal, jedel
pozabi da si živel
živel si le za pozabo
Ljudje - poizkušam znova
uspe
ljudje
rad jo imam
VITO
OBVESTILO
Blagajna vzajemne pomoči obvešča vse svoje člane, da od 15. julija ne bodo izplačevali posojil, pač pa le vloge in to samo tistim članom, ki nimajo posojila pri blagajni vzajemne pomoči.
IMV KURIR izdaja delovna organizacija Industrije motornih vozil Novo mesto — Izhaja vsakih 14 dni v 6.750 izvodih — Ureja uredniški odbor — Glavni urednik Jasna Šinkovec, odgovorni urednik Simo Gogič — Uredništvo in uprava: Novo mesto, Zagrebška cesta 18/20 —Grafična priprava: ČZP Dolenjski list, Novo mesto; tisk: Knjigotisk Novo mesto.