Iz ornitološke beležnice / From the ornithological notebook 88 Alen Ploj, Rošpoh 10e, SI−2000 Maribor, Slovenija, e−mail: milan.ploj@triera.net Matej Gamser, Na griču 3, SI−3202 Ljubečna, Slovenija, e−mail: matej.gamser@gmail.com Tilen Basle, Koroška cesta 178a, SI−2351 Kamnica, Slovenija, e−mail: tjulen_til@hotmail.com Sivka Aythya ferina in kostanjevka A. nyroca Pochard & Ferruginous Duck – confirmed breeding of several pairs in Rački ribniki - Požeg Landscape Park (UTM WM54, NE Slovenia); two and eight females of the former with ducklings in 2010 and 2011, respectively, and two females of the latter with ducklings in 2011. Judging from the number of males present until early June, up to 23 pairs of the former and 18 pairs of the latter could have bred in 2011. The site is, together with nearby Medvedce reservoir, the most important site for the breeding Ferruginous Duck in Slovenia. Kostanjevka je bila v 80-ih letih prejšnjega stoletja na območju Krajinskega parka Rački ribniki - Požeg redka gostja (Vogrin 1991a), medtem ko je bila sivka na selitvi pogosta vrsta (Vogrin 1998). Kostanjevka je leta 1973 gnezdila v malem Turnskem ribniku (Geister 1995), vendar že v 80-ih letih tu ni več gnezdila. Sivka na območju parka ni bila zabeležena kot gnezdilka (Vogrin 1998). Gnezditveno sumljive datume pojavljanja sivke sem zabeležil že v letih 2007, 2008 in 2009, samico s speljanimi mladiči pa sem prvič opazoval 19.6.2010. Takrat je samica vodila tri mladiče v Malem ribniku. Dne 6.8.2010 je Jure Novak prav tako v Malem ribniku opazoval samico s sedmimi mladiči. Leta 2011 sva skupaj z Urško Martinc na Račkih ribnikih opazovala vsaj šest družin sivk. Dne 26.6. sta bile dve družini v Malem ribniku (3 in 4 mladiči), 23.7. ena družina (4) v Malem in dve v Velikem ribniku (4 in 7), 27.7. pa ena družina v manjšem stranskem bazenu (8). Leta 2011 sem opazoval tudi dve družini na zadrževalniku Požeg, dne 23.7. s štirimi in 6.8. s petimi mladiči. Torej je leta 2011 v Krajinskem parku potrjeno gnezdilo vsaj osem parov sivk. Na podlagi števila samcev, ki so se tu zadrževali do začetka junija, ocenjujem, da bi bilo lahko leta 2011 v parku skupaj gnezdilo do 23 parov sivk. Kostanjevke sem v gnezditveni sezoni opazoval že leta 2010, leta 2011 pa sem zabeležil tudi samice z nedavno speljanimi mladiči. Tako sem dne 18.7. opazoval samico s šestimi, 23.7. pa z devetimi mladiči, obakrat v Malem ribniku. V začetku junija sem par opazoval tudi na zadrževalniku Požeg, vendar verjetno ni gnezdil. Na podlagi števila samcev, ki so se tukaj zadrževali do začetka junija, bi bilo lahko leta 2011 v parku skupaj gnezdilo celo do 18 parov kostanjevk. S tem so Rački ribniki ob bližnjem zadrževalniku Medvedce najpomembnejše gnezdišče kostanjevke v Sloveniji (Božič et al. 2009). Poleg tega je leta 2011 v Velikem ribniku uspešno gnezdila tudi čopasta črnica A. fuligula, ki je dne 23.7. vodila dva mladiča. Dejan Bordjan, Nacionalni inštitut za biologijo, Večna pot 111, SI−1000 Ljubljana, Slovenija, e−mail: dejan.bordjan@gmail.com Tatarska žvižgavka Netta rufina Red-crested Pochard – one male observed on 13 and 14 Mar 2010 at Dravograjsko jezero (UTM WM05, N Slovenia) and a female seen there on 25 Dec 2011; probably the first records for the site Slika 3 / Figure 3: Tatarska žvižgavka / Red-crested Pochard Netta rufina, Dravograjsko jezero, 13.3.2010 (foto: D. Šere) Dne 13.3.2010 sem v popoldanskih urah opazoval vodne ptiče na Dravograjskem jezeru. Na vodni površini so se med drugimi običajnimi vrstami zadrževale tudi tri konopnice Anas strepera in ena samica zvonca Bucephala clangula. Nenadoma sem zagledal še eno vodno ptico, ki je očitno počivala oziroma spala na vodi, saj je imela glavo občasno v perju. Seveda mi ni bilo težko prepoznati samca tatarske žvižgavke. Ko me je opazil, se je začel hitro oddaljevati od brega, tako da mi je uspelo narediti samo nekaj dokumentarnih posnetkov. Ker sem imel to vrsto do tedaj priložnost opazovati le na večji razdalji, me je barva kljuna tako očarala, da sem sklenil obiskati jezero še enkrat. Tako sem bil 14.3. 2010 navsezgodaj ponovno ob jezeru, vendar sem imel tatarsko žvižgavko priložnost videti samo za kratek čas. Ker se je ponovno takoj začela oddaljevati, mi je z digiskopijo uspelo napraviti en sam posnetek (slika 3). Dne 25.12.2011 je L. Božič na Dravograjskem jezeru opazoval samico tatarske žvižgavke. V svojem pregledu ptic Dravograjskega jezera in okolice iz prve polovice 80-ih Vre� & Vrhovnik (1984) med sicer kar velikim številom zabeleženih vodnih ptic tatarske žvižgavke ne omenjata. Verjetno sta to prva podatka o pojavljanju vrste na tem območju. Dare Šere, Langusova 10, SI−1000 Ljubljana, Slovenija, e−mail: sere@pms-lj.si