pudi ta številka je izšla na 16 straneh za 10 dinarjev ito- « • Poštnina plačana v gotovini SOBOTA, 7. JUNIJA 1952 10 dinarjev Volkovi 4uli’0 Volkovi so na konferenco zbrali pastirsko v Rimu se od vseh strani, »O stanju v LRS« so poslušali volkuljin referat, ki se glasi: »Kje časi so, ko tam gospodovali in čredo pasli smo volkovi mi, obrt mesarsko ko izvrševali po volčjih zakonih smo brez skrbi. In zahvalo, ker smo se trudili za njihov blagor, smo jim zdaj odveč, za Boga, kaj ovčicam smo storili, da se za nas ne zmenijo nič več. Le kakšna stara ovca še verjame, da njih pastirji smo še vedno mi, a kaj, starino vrag prehitro vzame, mi mladež rabimo, a ne kostil Predolgo, bratje, smo se že postili, zato, Vovk stari, krepko dvigni glas, zagrozi, porožljaj, zarogovili, morda pa nam le pojde žito v klas.« t Tako na konferenci so sklenili in Vovk zvesto izpolnil je ukaz, zato razgraja zdaj in rogovili in vovkci z njim renčijo na ves glas. A v zmoti volk je poniglavi: pri nas več krotkih ni ovčic in glas vpijočega v nuščavi ostal bo vatikanski klic. Mož obla.it rad kritizira čel da vernike zapira, da otroke pohujšujey verouk jim odteguje, da prepolna ir že /fi era muk, Id jih prenaša vera. Pamet naša pa je taka• nios zaman zdaj koko/Inka, solze tovi' in vzdihuje, druge čase pričakuje. Kar bilo Je. se no vrne, časa toka ne obrne nihče več, niti tak tečnih kot je mariborski škof Držečnik ... popeljem Te v fiišico, k]er se ncinus cedi.. . ŠTEV. 8 menoj. * * LETO V. LIST ZA DOBRO VOL.JO IN SMEH t IZHAJA DVAKRAT MESEČNO JZZzL ________ Ipk >■ nobtika VSFM KOMENTATORJEM Le lajajte, nas to prav nič ne moti! Če smo za modri vzhod imperialisti in za zapad zagrizeni marksisti, . med Scilo in Karibdo smo — n« prt*1 poti! V DOBI IZUMOV »Tovariš Ivan Sergejevič, CK VKl® Vam ukazuje, da takoj iznajdete Potrebna inozemska literatura o televfajf Vam je na razpolago v inštitutski ko)**' nici.« — Na — menda bom od zabave in srn®' ha še sama umrla. NEPREMIŠLJENA ZAOBLJUBA Ko pogajanja pričela v Pan Mun Jomu so za mir, nada je v ljudeh vzplamtela: »Zdaj bo konec, ni hudir/« Lev Sergejevič, poln nade, se svečano je zaklel: »Prej ne bom obril si brade. da bom konec doživel/« Brada rasla je in rasla, on pa čakal je na mir, ko dva metra mu je zrasla, poiskal je drug kvartir, ki je bil nadstropje više. Tu par let je spet ostal, potlej pa v vse višje hiše, se kot Ahasver je gnal. Smrt je revčka dohitela, ko vrh Kremlja je sedel, vanj urezala je strela, da ni mira doživel. Isti dan pa so se zbrali v Pan Mun Jomu diplomati in so sklep izglasovali: vsa pogajanja končati; ker so le sporazumeli Veliki se, da še mali niso 'vsi izkrvaveli, da bi vojno — že končali! Pi avijtra iz aanašnjih dni . .. Nekoč 90 bili zbrani: predsednik Truman, predsednik Churchill in batjuška Stalin. Marsikatero modro so ugani h in zato se jim nenadoma prikaže vsemogočen Čarovnik. Vsakemu od teh treh dovoli po eno željo, ki mu jo je pripravljen brezpogojno izpolniti. Prvi s: je želel Stalin: — Čarovnik, pojdi in uniči Ameriko z Wa-shingtomom in Trumanom vred, da bo prenehala končno nevarnost kapitalističnega imperializma! Drugi je bil Truman: — Čarovnik, pojdi in uniči Rusijo s Kremljem in Stalinom vred, da bo prenehala končno nevarnost sovjetskega imperializma! • Tretji je bil Churchill: — Čarovnik, meni pa preskrbi cigar in whiskyja! — Kako, se je začudil Čarovnik, samo tako skromno željo imaš? — No, pravi stari lisjak, če izpolniš želje onima dvema, potrebujem res samo še cigar f in whiskyja... UGANKA Kaj je to? Eno telo. Dva skrbnika? Nemčija! Pika! UGANKA Kaj je to? Vrana vrani ne izkljuje oči? že vem! Fašist, član KPI! TRIKRAT CLEMENTIS V neki češki ječi so zaprti trije in se menijo, čemu sedijo. * Prvi dč: Zoper Clementisa sem bil. Drugi doda: Za Clementisa sem bil. Izpopolni tretji: Jaz sem pa Clementis. KOREJSKA ZABAVA OLo v svet Volitve »demokratično« končali so v Trstu, rezultati so nam znani: če lani bi tako ne goljufali ne zmagali bi spet demokristjani. Tako kot nekdaj arijski rasisti trpeli niso poštenjaka — Žida, spet danes vatikanski janzenisti na indeks dali so Andre-a Gide-a. Da neodvisni bi Avstrijci bili zaprosil Figi je zapadno ligo, soglasje na zahodu so dobili, a kaj, ko Vzhod še vedno kaže figo! V Berlinu vzhodnonemška policija je ves promet z VVest-zono omejila, baje zato, da Ost-dcmokracija z zahoda ne bi — ošpice dobila. Francozi tuniške nacionaliste iz kehe na svobodo so spustili. Vse kaže, da bi radi z dnevne liste spet tuniško vprašanje odložili. Taft Ike-ja zdaj v javnosti obira, da ne bi smel postati kandidat, senatorja menda najbolj nervira, da Ike je — le preveč demokrat! OBNOVLJENI ZVON Adenauer: «... in spet nas vsi čujejo!« [VOVKOVA lort^ŽNl^r Videl sem človeka. Joj me, kot pokveka skrčil se je vase, kuštral si je lase, metal kot božjasten se po tleh ves strasten. Zopet se je dvignil, divje z glasom rignil, blazno se je zvijal in oči zavijal. Nehati ni mogel. Tresel obnemogel se je in umiraL »Zadnjič paradiral boš tako v ekstazi! Potlej te oplazi šok in koj boš v trugi.« Dregnil sem soseda: »Tega smrt že gleda.« Sosed pa mi pravi: »Pusti ga v zabavi, pleše bugivugi!« OPRAVIČILO Profesorju angleščine na neki gimnaziji so prinesli tole opravičilo: »Prosim, da opravičite mojemu sinu izostanek od angleške ure. Ima take bolečine v grlu, da komaj slovensko govori. »Le čemu tako ponosno knjigo lepo to prenašaš? Ali službo tak donosno imai, da lahko knjigo plačaš?« »Kaj bi služba, puste brige! V »V e * t n i k u« rešuj uganke, kot darila lepe knjige boi dobil brez vsake — banke!* Naročajte in berite dnevnik »VESTNIK “ ■ tedensko prilogo »7 dni«, kjer najdete mnogo zanimivega čtiva, zabave in pouka. Mesečna naročnina znaša samo 130 din! V KNJIGARNI — Vzemite tole: najnovejša izdaja Shakespeara! — Kaj? Ali ta človek še vedno piše? DOMISLEK V gostilni pri »Franti« se zbirajo penzio• kadijo, pijejo in pljuvajo na tla. Franta obesi napis: »Pljuvanje strogo pre-Povedano!* Penzionisti pljuvajo naprej. Franta uvede globo. /Ve pomaga nič. Tedaj pa se Franta razjezi in da napraviti *Qtncnita tla v mozaiku s Stalinovo glavo. d takrat penzionisti ne pljuvajo več. IZ ČEŠKE > Profesor: »No, Sonček, kakšne sile pa Padajo med planeti?« Sonček molči. Profesor mu hoče pomagati: »No, pomi-s|ite! Kakšna sila pa drži vse satelite skupaj?« Sonček si oddahne: »NKVD!« Končno sporazum v pan mun JOMU... Pan Mun Jom, 17. maja. Na današnjem ^ominutnem zasedanju je končno prišlo do 8P°razuma v mirovnih pogajanjih. Stranki ^ enodušno sklenili, da se jutri zopet — ^^staneta! BUDIMPEŠTA 1952 , Zena višjega madžarskega vladnega pfckcionarja sreča na budimpeštanskem , Su ženo navadnega madžarskega de-^Vca. — Moram pohiteti domov, ker je pri kosilo med 13. in 14. uro! Kdaj pa ^diijcte pri vas, tovarišica? V sredo in petek ... ZIVLJENSKA MODROST Sveže umit grešnik mi je ljubši, kot dva Pravična z znojnimi nogami. Kljun: ZABAVA NAPAD NA TRDNJAVO Škof Vovk: »Aha, naši so že tu«! IZKTJ5NJAVA K župniku je prišla se spovedat tudi Manica. Manica je mlado in čedno dekle, zato je bila župniku bolj pri srcu, kot drugi verniki. Povabil jo je v župnišče. Polagoma se ji je približeval in končno poskušal doseči svoj cilj. Toda Manica se prestrašeno dvigne: »Toda, gospod župnik, kaj pa mislite!« Gospod župnik pa se je naglo znašel: »Nič, nič, dete moje! Pomiri se! Hotel sem te samo preizkusiti. In tl si ostala trdna in noštena. To je lepo, to je prav! Zato moraš biti tudi nagrntena!« In ji Je dal sveto podobico . . . V ne gre sa Staro! CT3 Sava, Sava, Sava, ta je pa ta prava! Sava se zaveda, da le njo vse gleda. Ona je zdaj moda, vsak se zanjo vname, druge pa stojijo tam ob strani same! POPRAVLJAMO ZVONOVE! Vse cerkvene predstavnike v Maribor-okolica in bližnjih okrajih obveščamo, da še vedno solidno in strokovno popravljava cerkvene zvonove z odličnim materialom iz kurilnice. Brez prevelikih stroškov, samo z garancijo, da cerkveni predstavniki ne bodo govorili v javnosti, da popravljava midva, Ker naju skušajo nekateri zaradi materiala iz kurilnice preganjati. Da sva res strokovnjaka v popravljanju zvonov, naju priporoča župnik v Ivanjkovcih'5 pri Ljutomeru. Cizarič in Kosi Ivan JE VIDETI! Segalova: c5 A IZ KRALJESTVA »ZLATOROGA« Nekoč: »Nikar ne hiti, Lojzka, boš normo prekosila, devet je komaj ura, pa imaš že cel kup mila!« (In lepo, dobro milo v koš za izmečke splava, tam čaka ga — vsled norme — ponovna predelava.) Danes: Segalova kontrolo in vodstvo je dobila, ( od takrat iz tovarne, se izšverca dokaj mila! Kdo vse s tem gratis milom si svoje roke maže, povedala gotovo » bo — Jožica najlaže. IZ DEBATE O PRORAČUNU ... »... tovariši, tega ne smemo pozabiti: varčevati moramo, pa hoče ,..!« naj stane kar Zah t? va a 100.000 difl 50.000 „ 50.000 „ 100.000 ,. Ker zaradi preminotja ob priliki moje h' kvidacije kot bivša Glavna potrošniška z3' druga v Mariboru sama ne morem izvršiti te zadnje svoje dolžnosti, se potom »Toteg3 lista« najprisrčneje zahvaljujem vsem tisti®) ki so mi pomagali rešiti se minljivih zemelj* skih vezi, predvsem v obliki denarja in so ! velikodušno sprejeli moja poslednja volila, ® ! so jih dobili glasom sklepa likvidacijsk® skupščine: Olepševalno društvo Maribor . . Društvo upokojencev levi breg . Društvo upokojencev desni br. Društvo prijateljev mladine levi breg ...................... Društvo prijateljev mladine desni breg ....................... 100.000 Mestni starešinski svet pionirjev 100.000 Rdeči križ ........................... 100.000 KUD »Jože Hermanko«.................... 50.000 Odbor za gradnjo stadiona Ljudski vrt....................... Centralna Ljudska univerza . . . Odbor za gradnjo šole v Planici Dom igre in dela Pobrežje .... Revija »Borec«....................... Športno društvo »Slavko Šlander« MLO, za dograditev sejnih prostorov za Klub ljudskih poslancev ........................... 1,000.000 ,, Prosimo tihega sožalja! Pokojna Glavna potrošniška zadruga preje Maribor .f*_ PRAKSA BREZ TEORIJE < t- ■ ali m ’ —► . i 'RAČUN BREZ VREDNOSTI.., Zopet se je vžgala v Mariboru jeklenka — tokrat tam nekje na koncu Koroške ceste, menda zanalašč zato, da bi v teoriji in praksi ueltater-nikom v TAM na ljubo ponovno dokazala, da je ni mogoče pogasiti... Toda — menda zanalašč proti željam tistih nekaternikov se je našel nekdo, Iti je brez smrt' nih in kakšnih drugih poškodb preprečil eksplozijo ... — Ha — so dejali tisti nckaterniki Iz TAM, toda tisti nekdo na Koroški cesti verjetno ni računal, koliko bi bilo škode, če bi ga jeklenka le ubila ali poškodovala ... — Ha — si je na to verjetno mislil tisti nekdo s Koroške ceste, če bi pa na to računal, bi verjetno niti ne bila takšna škoda... 50.000 50.000 50.000 20.000 20.000 10.000 *• — Gospod polir, zdaj bom pa šel, že Tes dan delam kot nor! EX INSULIS Če po glavi ga ubriše kos opeke al’ omet, ve že vsak analfabet: i>To je z irnovinske hiše!« (Op.: insula-ae: najemniška hiša.) eoijo modno r\ '£m m A. pzipzavdja KDAJ? — 06 »Mariborskem tednu*, jasnol KOMU? — Tud' tistemu, ki rad zabavlja! KJE? — Boš zvedel prej kot bo prekrasno! ZAKAJ? — Da vsak bo vedel, kje naj kupit ZAKAJ? — Da vsak bo sodil, kaj je lepo! ZAKAJ? — Da vsak bo videl nizko ceno! ZAKAJ? — Da vsak bo kupil kvaliteto! Sodelovale bodo vse mariborske tekstilne tovarne in Tovarna volnenih izdelkov v Majiper-ku, mariborski krojali, čevljarji in frizerji. TRGOVSKO PODJETJE DOM" MARIBOR Stran 5 .TOTI LIST* Sobota, 7. junija 1952 z Ta narprej vam morm puvedat, de mam pouhno glavo skrbi iz tarifnem pravi 1-"ikam, zato ke bi bil tud jest kt vicmohar rad dobr plačan. Če me bo ratal, še nav cm, dobr b pa blo. Dobr b pa tud blo, če b se u Lublan pr pivu plana držal. Na pruspektah tku Ipo natočene krugelce, de se kar obližeš, praksa, pa čdst drgač pukaže. Tle ®°Ate ut tega prublema ena nazorna slika: RESTAVRACIJA — VRT DOMAČA IN TUJA KUHINJA VSAKOVRSTNA VINA SPREJEMAMO NAROČILA ZA SKUPNA KO SILA IN VEČERJE TELEFON: 32-60 " Prešeren: »Hej, muza! Če bo kdo vprašal po meni, povej, da sem prt »SESTICi« na novem vrtu skozi salone...« j ' ' - ' ilke »LJUB- Liu^li^nsti SpilitESl Takale reč je treba precej debel pugledat. *e na gre s prostm očesom, pa špegle kupte. Ta narbolj bo, če greste kar h kralevem dvornem optikarju K. Jurmanu u Šelenbur-Sova, zdej Kardelova ulca. Tega ne prporo-sam jest, ampak tud en velk napis na PrejJn Dunisk cest. Tud za u luft gledat je treba zdaj u Lublan denar odštet. U tem se usak prepriču, ke se bo usedu na terasa u pa ta hudič ke po Dunej upraulou zarad P&tstu trapastih firbcov Za dons neham. Se grem na Sava kopat. Sava je men ta narbol všeč zatu, ke je dobra te počen. Za Jadran pa men na nese. p^čosr LJUBLJANSKI KIOSKI Če se vam ne posreči poklicati duhov — poslužite se najbližjega mestnega kanala in uspeh vas bo presenetil! livolski Oofhemer e Po razvojni teoriji je usoda kolporter-jeve glave v ljubljanskem kiosku že zapečatena. POSESTNIK LJUDSKEGA SPREJEMNIKA »Nikar ne draži očeta, Janezek. Počakaj, da bo oddaja v madžarščini končana.« opea uCbdoh V Tivoliju so odprli prodajalno mlečnih izdelkov, ki vam postreže brezplačno tudi z edinstvenim razgledom, vrednim filma Chlochemerle. ttuzanje v mnogih dejanjih. Cene ljudske: od 28 dinarjev navzdol. illllllllllllilillllllillilllHIllillHliiilllliilllllll Najboljše Usnje »KONUS• je v resnici, zapomnite očetje si in strici/ Da boste vedele, ve mamce, tete, najboljše »KONUS« so udarne pete! Kdo sploh za drugo tvrdko se še zmeri: najboljši »KONUS« so jermeni/ DVA TEDNA IZ ENEGA ... Ker ima leto samo 56 tednov, so se poštarji in zdravniki sporazumeli in so napravili iz enega tedna dva. Zahvaljujoč temu načrtnemu sodelovanju smo od 11. do 17. maja lahko praznovali kar dva tedna hkrati: Teden pošte in Teden borbe proti jetiki. OBLJUBA KRANJSKEGA PROFESORJA — Kaj, ti boš mene? — Ali pa ti mene? — Kaj boš le ti govoril? — Mi kupujemo v prodajalnah »Grude« samo toaletno milo! — Ja — seveda, ker je zdaj tako znižana cena! Mi pa pri »Grudi« kupujemo najboljše džeme in kompote! — Ho — misliš, da ne vem, da zato, ker jih dobiš na bone! Naš oče pa kupuje pri »Grudi« prvovrstne likerje iz Ajdovščine, ki jim ni para na svetu, tako so dobri! — Ti, res — potem pa skleniva premirje — samo pod pogojem, da lahko vsaj enkrat obliznem steklenico ... Trgovsko podjetje s prehrambenim blagom ••(tKUDA” v MARIBORU, SLOMŠKOV TRG 6 z vsemi svojimi poslovalnicami TRGOVSKO PODJETJE »Kuta« SLOVENSKA BISTRICA tovarna usnja, Slovenske Konjice Preden me boste zabili v to trugo prosim samo še za eno uslugo: Flaško »MUSKAT-OTONELA« mi dajte, potlej pa rad umrem — vi pa jokajte!« / Dasi mu mhčč ni branil, takole je mož uganil: »Ljubi bog, naj ti povem, da v tvoj hram nič več ne grem, dokler ne dobim penzije; potlej bom vse litanije ti odmolil za nazaj, da bolj gvišno pridem v raj.« TRI IZ KRŠKEGA V Krškem imamo kavarno, ki je v prvem letošnjem tromesečju sicer dosegla nad 200 000 dinarjev zgube, vendar je skoraj istočasno prodala za 12.745 dinarjev piva in pri tem ustvarila kar za 5 dinarjev dobička! * Poslovodja mizarske delavnice je uvedel svojevrstno racionalizacijo: dopoldne se mirno vozi z biciklom po Krškem, popoldne pa na vso moč izrablja delavniške stroje za svoj žep. * Da se svet res čudno vrti, je ugotovil že vsak prebivalec Krškega. V slaščičarni so včasih prodajali slaščice — z izgubo, zdaj pa prodajajo sveče — z dobičkom. ISKER DIRIGENT Dogodek — ne nevsakdanji — iz Zadružne restavracije »Jelen« v Kranju. — Ti, če tale glih tako dirigira svojo fabriko, potem se pa' prav nič ne čudim, če je na prototipu kinoprojektorja že 3000 popravkov. POTUJOČI KRSTNIK Pred neko gostilno v Šoštanju se je nenadoma ustavil velik avtomobil, nekdo pa je v isti sapi izjecljal: »Glej, glej, jugoslovanski erveni krst se je pripeljal!« Neka gruntarica pa se je ob teh besedah na mah obrnila, na vrat na nes zdirjala v svoje rodne Luče in na ves glas raztrobila po vasi: »Ježeš, ježeš, naš gospod so kar v velikem zaprtem avtomobilu začeli krstiti!« FILOZOFIJA PREBAVE — Čudovito, koliko neumnežev je na svetu. — Seveda, le navadno je eden več, kot si mislimo S« ena ii CeBfa Za tatriao bombaža — prehodna zastat^** 23 delavcev celjske Tekstilne tovarne, ki »edij« trenutno v zaporu, se sprašuje: »Če smo za kraj« 150 kilogramov bombažne preje in 500 m blaS* dobili republiško zastavico, kolike bombaža * blaga bi morali nakrasti, da bi dobili zaatavi«* v trajno last?« PRI ZOBOZDRAVNIKU Joža pride k zobozdravniku. — Gospod doktor: tri korenine in tri divi* zobe! Ven z njimi! Brez injekcije, brez n«*" koze, brez vseh ceremonij! — Bravo, — reče zdravnik — to je jun*” štvo! Sedite, prosim, na stol. — Jaz? — se začudi Joža. — Jaz že n®i zunaj čaka moja žena! VARNOSTNI ZNAK — Kaj pa ti s križem na njivi? — Da bo Bog vedel, kje je moja njiv* ki sem pobožen. Ob zadnji slani je moj krompir pobralo, sosednjega zadružneg* pa ne. \ Hariborska Itronika '— Na rnariborakih ulicah se je te dni pojavil* težko pričakovana naprava: škropilni y°*- Ce bo še kaj plohe zraven, utegne z ma-**barskih ulic resnično izginiti ves prah. Obiskovalci kina »Udarnik«, ki sede na *adnjih, dražjih sedežih, imajo prijetno med-^imsko razvedrilo, za katerega skrbi službujoče osebje s stalnim odpiranjem vrat v restavracijo. Natančno prešteto in ugotovljeno ie pri zadnji predstavi 2. junija biljeter sko-petkrat sem in tja, gasilec prav tolikokrat 111 še blagajničarka je enkrat pokukala skozi Vrata zaradi nekega obračuna. Tako si mogel rjovenju slonov spredaj, lepo slišati rum-k° zadaj. Vprašanje je, zakaj so ti zadnji ^ežd naj dražji? — »Zora«-voda mora biti res nekaj imenit-nega! Kino-reklama namreč javlja, da je to volnost zame si štirinajstkaratna bila, ® ko sem Te spoznal in si spregovorila, Q »se zlato ni, kar se sveti, sem spoznal. Mftrshifr&ki ahram Kdo za OF gospodarstvo skrbi? OF Kdo sc na skupščinah vseh oglasi? On, ki ga kaže ta slika, vsem znan prav tja do Trsta — naš J. Petejan! * Vedno sveSe — kar zaleže, solidno, poceni — kar mnogo pomeni, v veliki izbiri — ker so za to dobri viri in perfektno dostavo — naglo z avtom kot za stavo ... dobite: K+e.? Hai? Ne ugibajte, ampak kličite CELJE 72. Grosistično trgovsko podjetje „Koloniale - Živila" v Celju SMOLA »Presneti dežek! Ze spet nam je vse po kvaril. Ravnokar smo hoteli poškropiti ma riborske ceste. Pa bodo spet rekli, da sm mi vsega krivi...« Dhailo Goflja: SLADU MARIBOR Včeraj bil j« ta lokal športna še pisarna, i danes isti prostor ta je že — slaščičarna ... Za vogalom tukaj še danes brivec striže, v — slaščičarni jutri tam že se krema liže ... Levo, desno, tukaj, tam luknje ni nobene, kjer ti slaščičarna ne kar čez noč požene ... Naš »Zeleni Maribor« bomo prekrstili, v »Sladki Maribor« naziv bomo spremenili! II • V ' SE ENA IZ P AN - MU N -J O M A — Oprostite, je pač vse zaman! Midva se tako dolgo ne bova mogla pogoditi, dokler ne bova oba boljše volje In dobre volje je človek lahko samo, če poceni, dobro in izvrstno postrežen kupuje v »VELEBLAGOVNICI* v Mariboru! TRGOVSKO PODJETJE ..DOM" Morfini Danilo Goflja: JE TO MOGOČE? Prav je, če kaka nam knjigarna kitajsko staro liriko prodaja, vendar ni prav, če ob knjigarni kitajsko staro — tlako kdo uvaja! Kitajsko staro tlako? Kdo je za ta nazadelt gromozanski? Oglejte si samo izložbo poleg knjigarne tam na Partizanski! Tajite še, da za kitajski premagani se red spet vnemamo? Črno na belem v tej izložbi tam piše: »K ulije sprejemamo!« SAMO DA JE FLETNO... Motto: Rad se vozi na planine Žlebnik Janko od »Pletenine«. Dvakrat samo se je popeljal v Zagreb po osebni avto za podjetje in 20.000 dinarčkov je stala la reč njega osebno. Kupili pa so avto od Avto-motokrožka v TAM. No, in tistih osebnih 20.000 dinarčkov bi hotel sedaj kar v to ceho vključiti. Pa že kaže, da ne bo šlo! Prav tako tudi ni šlo s tisto ceho v »Planinki«, ki sta jo naredila z direktorjem in jo hotela vključiti v kolektivni račun na 1. maja. Mislila sla si: 6000 dinarjev gor ali dol, to pač ni nič! Pa je le ostalo v obeh primerih kar pri tistem: Sam pil — sam plačal! ) INSKA baletu! slovenska Skrjanček pole, žvrgoli . mšmmžmmmmMmmk Škrjanček poje, žvrgoli, nikogar notri ne pusti. Hudič naj tistega bi vzel, ki ho še razen njega peli Zastal mu srčni je utrip, ko je zaslišal: čip, čip, čip. A murni so slabo igrali, (škrjančka so se malo bali). No, danes, jutri, pride čas, ko slišati bo še kak glas — razen škrjančka melodije iz slavne te Filharmonije. »ODPAD" podjetje za promet z odpadki Ljubljana »Pogledal bom doma pod streho in v kleti za odpadki in Jih bom z razbitim avtom vred prodal »ODPADU« v LjubljaniI Za prejeti denar pa si bom kupil not>, lepil avto!* PONESREČENEC: Z DESK, KI POMENIJO SVET... Igralec: »Kadar igram, pozabim na vse... le svojo vlogo vidim pred seboj... Občinstvo popolnoma izgine...« Gledalec: »Tega občinstvu pač ne smete zameriti!« APLAVZ V GLEDALIŠČU — Zakaj pa tako divje ploskate? Ali vam je stvar tako všeč? — To ravno ne. Samo tistega norca bi rad videl, ki je to traparijo napisal. LIMONADA *Ena noč v raju« se na platnu vrti, a meni se kakor v vicah vse sdi. Za štirideset dinarjev moraš mnogo trpeti in mnogo neokusnih šal požreti. iSI Celjskih 500 let S tako pestrim kulturnim sporedom bo^° v Celju proslavljali 500-letnico ustanoviti mesta: ponedeljek, 2. junija: koncert slušatelji glasbene šole; torek, 3. junija: koncert slušateljev i bene šole; sreda, 4. junija: koncert SKUD France P1* šeren; nedelja, 8. junija: solistični koncert; sreda, 11. junija: koncert Igorja Ozima; sreda, 18. junija: koncert komornega tlfi škega zbora. Vsi ti koncerti bodo v dvorani Narodn^ doma. Da bo pa pestrost prireditve ob pril^, jubileja večja, bodo skušali v Celju organih' rati za to priliko še nekaj koncertov. KOMPANJONA Dva gledališka avtorja sta vedno skup*< pisala komedije. Nekoč sta se zopet sestal* da bi kaj napisala. — Imaš kakšno idejo? — Ne, in ti? — Tudi ne. 1— No, potem pa kar začniva ... LJUBEZENSKA ANALIZA M ott o : Vse je relativno (Einstein) Pogled Tvoj, zdaj otožen, senzibilen, zdaj plaho vdan, obetajoč, subtilen, enkrat sočuten, topel, tolažilen, a drugič neizprosen in nasilen, brez bleska zdaj, ugasel, ves senilen, zdaj ognjevit, privlačen, sex-appealen, zdaj vetrič božajoč, balzam hladilen, zdaj žgoč kot strup in kot neurje silen, zdaj hladen, nedostopen, odklonilen, zdaj spet razdajajoč se in bodrilen, kot vreme je aprilsko nestabilen. Oboževalcev krog imaš številen, zato pozdrav moj sprejmi poslovilen: naj drug popelje v zakon Te — rešilen! UMETNIŠKA OBČUTLJIVOST Primadona (med aranžirno vajo na odru): »Zaprite vendar vrata, saj čutite, da je prepih! In potem naj se umetnik vživlja v pristna čustva ...« MLAKARIJADA skemu — Le kako, saj ne znaš plesat? , — Če ne znam plesat, pa znam hiše dati, pa še z Novega mesta sem doma.'' -— Jesasmarjandjozef, tez is gut, da sem vas trofla, lihste frau Kliček! Furtafurt sem ipt Ha vas mislila, majnazol... — A — se san tes gvezn. Jaz si pa rajn kana nisn mogla furštelat, zavolo koga mam 2o an šnakerlštosn! Zegns, zegns... — Na azo, tez musi ina ercoln. Azo, tez is interezant, denkns ina! — Oba gens, oba gens! Bos zi net zogn? Bos is den gšegn — kaj se je te zgodlo, hitro Vun povejte, majne libe frau Muršec, drgači bom hin, tak sem najgirik ... — Azo, te naha nena veste? Jesasjesas — ver hetsi tes denkt!? — Na, na, zaj le hitro povejte, himikrajc-sakra, frau Muršec, da že morete eniga tak Nekje tam ob morju ta ribič, zvan Korel, loviti šel ribe je za hotel »Orel«. A morje razburkano! Vrag bi ga dal in Korel ta dan je brez plena ostal! Zato pa pri »Orlu« nikoli ne vejo natančno, kdaj ribice semkaj prispejo! Natančno pri »Orlu« pa tole vedo: V soboto terasa odprla se bo! Tja v vročem poletju bo hodil vsak rad ob dobri postrelbi uživati hlad! RESTAVRACIJA IN HOTEL v Mariboru obvešča svoje goste, da nudi sveže morske ribe, v soboto, dne 7. junija, pa bo odprta tudi terasa. mantrat! Azo i zog ina, i bin gšpont via regnbogn, majnazol! — Na, azo, di Cilka, saj ste jo poznali •.. — Oba natirli, natirli hobi kent! Kera Cilka pa je to? — Na ja, di von Urlep zaj Cilka, tista, kera Je na krankenurlaub šla v Avstrijo, pa je še ssdaj ni nazaj! — Oba, bos zi net zogn! Is net zruk kuma? Kaj pa te zaj jeni mož? — A jeni mož? Na, toti bi jo tudi rad po-durhal... -— Ja natirli, natirli! Bos den! Pa mu bo *atalo? Bos mans, frau Muršec? — Za rajspos je že notr dal... — Oba gens, virkli!? Kaj pa te bo naredo z zohnom? Menda ga ja ne bo totim pusto? — Oba, bo denkns hin? Di frau Berta — di kens e — di bos ima zo fil redn tut — azo di frau Berta mu je glajh dornals, ko je jegova Cilka šla aufi, rekla, da naj proda celi zohn, te pa nah... — Aaaa — zegns! Tez is a ide, frau Muršec, gel? — So, šo, samo te lajt nočejo kupovat zo an olten drek. Is zu taja! — Jo, jo, tisto že! Is oba do a peh! — Te naha pa mu je frau Olga — te kens jo e net., tez is a fajne dame — tak rekla, da bi zohn bol fal sem dal, te bi nah ludi že kupovali. — Jo, jo, holbat umazunst! Na, und iz naha ganga? A je pol le spravo celi zohn bek? Ja s totim je pač moral meti more haufn dela s tem ... — Oba jo, frau Kliček, saj si je koj en krankenurlaub vzel, da je toti zohn zrihtal, pa pakete gor v Avstrijo pošiljal z zohnom od žene. — Iz tes oba net kferli? Bos mans? Ni nič nevarno? — O, saj je pakete na veršidene antrese v Graci pa Spilfeldi pošilal! To je že tak ente-rezant zrihtal — še pri sosedih je povedal, da se bo samo bek selil z Livade, hota ksokt, na vonungsamti pa bo v za dnem momenti zrihtal, da mu ne bi keri novega stanovanja for di nazn vegšnapal... — Na azo, tez is kšajt, majnazol! — Niks is kšajt, libe frau Kliček, tepat is tes, tepat... — Bizo, tepat? Če pa je one okol praeso? — Tez i® jo tes! Niks is kšajt, nikoga ni okol praeso, sploh jo ne bo podurhal! — Bizo, zakaj? Če si je pa rajspos zrihtal. pa celi zohn prodal? Sans nariš? Kaj te bo zaj tu brez zobna, pa brez žene... — Tez bazi net! Oba gen tuta net, tez bazi... — Pa te zakaj ne, krucitirknfikssakrament! — Zato, ko so mu gor prišli... Und jec trauta zi net... — In zaj se nena uple. O fikslaudon! — Na segns, so san te lajt! Zuerst dajo enemi rajspos, naha pa se toti niti ne uple durh-rajsat. Azo, — i bin dagegn! ENA O MARIBORSKEM MESTNEM OPALIŠČU Uganite, zakaj tale v kadi ni zaprl vode? (Ker pipe v mestnem kopališču elektri žira jo.) POETI/ Ljubezen--V pesmih svojih vseh, poet, na sto načinov goniš le, prekleto! Ne bodi tečen in* poslušaj svet: ne posiljuj nas, poj bolj — doživeto! »Kaj pa vi, falot je mali, ste se z blatom pomazali! To bo mama razgrajala, preden vas bo spet oprala!• »Naši mami čast in slava, ona vam je brihtna glava! Za umivanje otrok rabi milo »ZLATOROG«, ki je dobro, ne predrago * in osnaži vso nesnago/« Za pranje perila kupujte vedno le specialno terpentinov« milo! NOVA MODA PRI KOPALNIH OBLEKAH Ali veš, da so letos v modi ženske kopalne obleke samo iz enega dela? — Da? Iz katerega pa? 'AVT00KS1DAC1JA Ker se v kemiji Micka je učila, da SOt pobeli vsa barvila, ves dan olcrog štedilnika pozira, lase si sarna — s plinom oksidira. Kurja očesa in prehlad »Sirup za kašljanje« je predpisal dr. Čerin v Celju možaku, ki se je prehladil. In je šel možak v II. celjsko lekarno k farmacevtki. Se hip in že je imel na predloženi recept v rokah stekleničico z etiketo, na kateri je pisalo: Tinktura za kurje oči. — Jaz vendar nimam kurjih oči, je potožil prehlajeni bolnik Farmacevtka pa mu je odgovorila, ne da bi še enkrat pogledala recept: — Kar je napisano, to sle dobili. Možak ni imel toliko poguma, da bi popil te sumljive kapljice in jo je odkuril k zdravniku nazaj. Skupaj z njim sta končno uredila stvar v lekarni: Prehlajeni je dobil svoje kapljice — za grlo, brihtni farmacevtki pa je stopil „Toti list«« nekoliko na kurjo oko. PiaoinsLo društvo v Beltincih Našemu reporterju je uspelo dobesedno vzeti na stenogram senzacionalen stitanek »Planinskega društva« v Beltincih. Ststanek se je vršil med štirimi stenami neke privatne hiše. Predsedujoči je pričel govoriti, pogladil si je brado d la Razputin, popravil kodre d la Absalon in zavihal brke d la Stalin: Da, tovariši! Mislim, da smo zadeli tombolo, ko smo sklenili, delati v planinskem društvu. Zakaj bi delali v organizaciji LMS ali v Marijini družbi, ko se ne *fmslimo pečati s politiko? Nam politike ni treba (tako je!)! Da pa ne bi ljudje mislili, da smo mogoče kakšni krivoverci ali kaj podobnega, bomo, razen gospoda kaplana, ki je že v našem društvu, sprejeli še gospoda župnika (Tako je! Živel gospod župnik!). Končno imajo vsi ljudje pravico do naziva »hribolazec«, ker pri nas je demokracija! Nič ne de, če nimamo hriba, toda mi bomo postavili svojo planinsko kočo (Naj živi planinska koča!) v bližnjem gozdičku! (Tako je!) Tam bomo, nemoteno od aktivističnega in cestnega prahu, lahko zborovali in planinarili v božji prirodi (Živel predsedniki Živela koča! Naj živi svoboda zborovanja v gozdičku!). Naj vas ne moti, kot sem že prej omenil, da koča ne bo na kakem vrhu (Ne moti nas!), ker dragi bog ni predvideval, da bomo ustanovili planinsko društvo, ki si želi postaviti planinsko kočo (Kočo hočemo imeti f). Sicer, v opravičilo moram povedati, da tega ni niti mogel vedeti, ker pokojni Adam in njegova grešna žena Eva tudi nista imela planinske koče (Slava jima!). Toda, kar je dragi bog zamudil, lahko mi nadoknadimo (Tako je!). Zato imamo v društvu gospoda kaplana, božjega namestnika (Živel gospod kaplan!). Tovariši, za to nam je potreben denar in do tega moramo priti! Predlagam, da začnemo z delom na kulturno-umetniškem polju (Živelo kulturno-umetniško delo!). Ta panoga socialističnega dela najmanj smrdi po politiki (Tako je!). Ob tej priliki moram izraziti svoje negodovanje zoper okrajni odbor Ljudske prosvete (Dol z Ljudsko prosveto), ki nam je lansko leto v časopisu odsvetovala naš bogat, kulturni spored (Fuj! žvižganje) Pomislite! »Matejev Matej« je za ljudi okrog Ljudske prosvete smešna reč za današnje čase, ker se v tej igri zasmehuje kmete. Tolmačijo nam, da ne vidimo razvoja proizvajalnih sil in družbenih odnosov (Nimamo nič skupnega s politiko in s proizvajalnimi silami! / Tako je!). Kaj, hudiča, imajo proizvajalne sile skupnega z »Matejevim Matejem«? (Dol z Ljudsko prosveto!). Letos smo ga pa le odigrali! Blagajnik nam poroča, da je uspeh precejšen. In pomislite! Ljudska prosveta nam pravi, da je igra zastarela! Ali ni denar jasen dokaz, da je igra sodobna? Ali bi dobili toliko denarja, če ne bi bila igra sodobna? (Ne bi!) Imam še en predlog in sicer ta, da naše društvo sabotira SKUD ali IZUD ali kakor se že imenuje to društvo Ljudske prosvete (Dol z »Ivanom Cankarjem«! Naj živi »Matejev Matej«!). Zaprosili smo našega priljubljenega profesorja, da nas zastopa pri političarjih, ker mi sami želimo živeti ločeno od politike, od socializma in Ljudske prosvete (burno odobravanje). Še nekaj, tovariši! Mislim, da je brezpredmetno, da se sestajamo v šoli ali v prostorih nižje gimnazije ali kakem drugem podobnem prostoru (Tako je!). Tamkaj imajo sestanke tisti, ki postavljajo kandidatne liste za OF, Sekcijo žena, ra KLO in TD »Partizan«, za strelsko družino ln podobne organizacije Celo Ljudska prosveta je imela tamkaj nekakšne večerne tečaje in predavanja (Dol! Nosemo skupaj!) Mislim, da vAm je jasno in da se strinjate z menoj, da je naša zadeva planinarenje in ne politika (Tako je!V Rajši bomo nadaljevali z našimi sestanki v privatnih hišah, kot smo to delali do sedaj (Tako je! Privatizirajmo!). To so. tovariši, smernice za naše delo in Jaz sem prenričan da se bo naše društvo pomnožilo (Pode!) Mi imamo za to pokole, kakršnih nimaio ostala društva (Tako je!) K^r se rinit*) niso oglasili k besedi, je bil zbor za tem zaključen. Y SELI I^rme MUHE ŽRE DVA S PREDSODKOM Za majhna kolesca ni plaščev dobiti, zatorej je treba takole storiti 1 PREKMURSKI MESIJA J — Nekaj zaupnega vam moram poved*^ na uho! Trenutek! — Pš, pš, pš, pš. Tale »škof« Novah z Veščice slaven dušni je pastir. Z vojsko straši rad ovčice, mar mu je svetovni mir. Le kako ne, saj bolj važno to je, kar ga najbolj »rajca«, da mu »vervajoče« kure dajejo »nedeljska jajca«.. STARA PESEM: Marija in tv. Jotef sta jezdla v Nazaret, ker cuga in tramvaja poznal še ni ta A>et. NOVA PESEM: Razvitek avtomobilizma nam je prinesel mnogo prednosti in udobnosti. Prevozi so nagli, udobni, dostopni so skoro vsi kraji in nehala sa je odrezanost med mestom in deželo. Se vedno je pri nas mnogo premalo avtobusnih cest, predvsem na deželi, in tukaj je mariborska Tovarna avtomobilov na delu, da s svojimi modernimi, udobnimi in pripravnimi avtobusi ustvari našemu človeku tisto, kar potrebuje: Kulturen, cenen — nagel prevoz! Kar samo se človeku pri srčecu smehlja, ko avtobus udoben, te na izlet peljal Tovarna avtomobilov Maribor OB UKINITVI ŠTIPENDIJ Oče: »Nikoli si nisem mislil, da študiran^ toliko stane!« Sin: »Pa še to moraš vedeti, da sem jaz eden izmed tistih, ki najmanj Študirajo.. •* OPTIMIST IN PESIMIST Če odkrijeta dva slučajno kje pol stekle' niče pekreana, bo dejal optimist: »Prekrasno! Saj je §e skoraj polna!« Pesimist pa se bo žalostno nakremžil: »O jej! Saj je skoraj že prazna!* 7. junija 1832 ••vem LIST« RAK: »Ne maram več rib! Doljii jt narezek am vsako priliko in za vsakega pri Prehrani!• TRGOVSKO PODJETJE „PREHRANA“ Delikatesni oddelek, Miklošičeva s LJUBLJANA Poslužujte s« naiih poslovalnic/ % Tale tu na sliki se jezi in krega: »Luknje v nogavicah, to so pač nadlega!« Če bi nogavice imela iz Polzele, bi se ne jezila! Te so zmeraj cele! Saviais&a tovorna nogavic na Polzeli proizvaja in prodaja kvalitetne ženske svilene in bombažne, moške bombažne m otroške nogavice vseh vrst. ' ŠKOFJELOŠKI MELHIOR Naš gospod župnik so si blagor na tem svetu lepo uredili. Maše bero za dolarčke, naročajo mu pa jih kar iz inozemstvo. Za dolarčke pa prihajajo paketi, in ni hudik, da se kakšnemu pobožnemu Škofjeločanu takole zgodi: — Gospod župnik, eno mašo bi brali, za rajnco mater .., — Ne morem, ne morem, prijateljček, saj vidiš, da sem za inozemstvo preveč zaseden. Pač pa — obrni se na kapucine. ZAVEDNOST BREZ PRIMERE Nadzornik proge iz Dravograda, Polanec, je tako navdušen zaradi tranzitnega prometa motornega vlaka iz Avstrije, ki gre preko Dravograda, da od časa, ko je začel voziti ta tranzitni motorni vlak, ne zna več govoriti slovensko, temveč govori samo š^ nemško. Pravi pa, da mora sedaj postati ' avstrijski Korošec in nagovarja k temu tudi druge. Upajmo, da bo za svojo zavednost sprejel tudi to pot nagrado. Radovedni pa smo, !:aj bi napravil Polanec, če bi slučajno srečal v Jugoslaviji Kitajca? Pje, zej je pa ‘per nas na Poharji risn hec Srotalo. Honokret je prešo girta k meni Za-^^šnikov Miha z Ribnice, tosti ko na ribnr britofi mrliče pokapuje. *Pje, Tevžek,« je reko, »zej je pa tak,« je Ieko, »če čoboš modlo, boš ob nebisa prešo.« Pje, toto mi pa či šlo v račun. Men je en-kret pred liti en frančiškaner za petndvajst Jajc v‘ nebisih tok plac zafrimav, da bi baj koj ob svoj revmatizm v nageh prešo. Vida 811 se sila začudo, ko je te Završnikovega Mi-he-ja k meni pemeslo. Te mi je pa še reko, ^ ga je som fajmošter Bračič z Ribnice pa-KW Je reko, da mojo zej toko družbo »sve-tega rožnkranca«, tam ko se mare vsok den ^ rožnkranc zmodlit, kiri či v nebisa prit. zej pa kene vim, če se čiso v nebeškem ^igovodstvi zmotli zavolo mene. Jo, pa mi Se pal edn od pavrov reko, da je petindvajst jajc za nebisa premolo. Bi baj mogo že civ grunt frančiškanerjem dat, tak ko honi Gne-na(j šntlorencom, če bi htev kok bolfc dobit. Pje, pa meni za bolše plače či več. 32 sti včosih najrajši za altorjem sveti g a Antona sedev, tam ko mi ni blo triba po cirki okol zijolit. Zej pa ko so na zodni licitaciji tasti šamerl za deset faktorjev gir vzdignili, kene več hodim za altor sv. Antona pa todi v cirko neč več. Pje, toko knigovodstvo ko mo noš fajmošter no honi gir v nebisih, ko vse grjhe no zmodlene rožnkrance pa dru-8e reči gir popisujejo, je čisto za en drek. Te mojo pa še že v noši kmetijski zadrugi kolšiga, če glih včasih keka ne štima. Jo, pa je honi Završnikov teleban z Ribnice že ^k perpcvvidau, kak je baj lušno kado rožn-kranc modlijo. Mojo baj toke »rože«, ko se štiri skop sprovijo, te ba baj modlijo, da koj kadi, ni jim tasti v nebisih koma gir fr^isujejo taste rožnkrance. Do zej sta baj £ix>vi udarnici tosti Pušnikovi z Ribnice, ko ^ rajtata za brezmadežni. Pje, zavolo mlodih k°b bi še šou. Tak baj dila honi arhidijakon Tovornik s Konjic, ko včasih v Oplotnico pride. Tam mu baj tost* ženske per Koroščevih vse roke poližejo, pal mu pa na miao znosijo vsega, da ne bi omedlev od sam« lu-bcEnivrerti. Pje, jaz že provim, toti fajmcštri ko so na Poharji so že od vraga. Toto se prazaprov či za čudit, ko je pa škof todi Poti ere. Per nas na Poharji je pač bla toka na-voda, da so eni šli za pastirje, druge so pa v latinske šule požilali. Te so pa v šule šli po navodi toki, ko čiso hteli delat no so za krove past prenori bli. Tasti, ko pa čiso hteli dama na grunti delat so pa po navodi gavnarij* špilali, te jim pa toto zej sila prav pride. Pje, toto pa provim, če bo še kiri k meni zavolo jajc, rožnkranških bratovščin, al pa zaradi kokih drugih cerkvenih štiber prešo, ga bom tak gnav douta po nošem bregi, da bo svajo latinsko pomet zgubo. Nej si enkret zapomnijo, da momo per nas na Poharji pohersko pomet, te pa nismo toki terci, ko bi nas vsok faliran ovčji pastir za norce raev. V 2AREH JE PA TAKOLE Župnik Starman je skušal ob priliki finančne kontrole zmakniti zavitek tisočakov. — Ti, falot ti salamenski, ali ne veš, da moraš biti priden v cerkvi. Če sem že jaz moral veniti tisočake, se boš moral tudi ti naučiti spoštovati božjo hišo. 2EPNE ZELJE JARŠKEGA POSTAJE-NAČELNIKA Jarški postajenačelnik je v korist svojega žepa takole presenetil gospodinje, ki so v minulih letih ob razkladalnem tiru nabrale premoga za vso zimo: »Prepovedujem pobirati premog, če to ne bo zaleglo, vas bom naznanil!« »Jaz pa vas!« — se je v imenu zbora podjetnih gospodinj hitro odrezala iznajdljiva Štefka. »Le zakaj?« »Hm, me pobiramo premog po tleh, vaš« feno sem pa videla, ko ga je pobirala iz vagona!« kakšen film P* Tninn ■ b*lk da bo isti kot včeraj. Sicer pa vprašajt® biljeterja, mogoče bo on to vedeli SVOJEVRSTEN TAT V Topolščici je nekdo umrL Ker pa je bil doma iz zelo oddaljenega kraja, so ga poko* pali kar v Topolščici. Toda nekaj dni poznejs so se njegovi starši le odločili za prekop. ln glej — grobar se je strahovito uprl. Naposled so le uspeli in v svoje veliko začudenje ugo* tovili, da je truplo še bilo v jami — krst® pa nikjer_ ŽAGARJEM V CELJU GROZI BREZPOSELNOST I Vse kaže, da bodo letos celjski registrirani J žagarji ob ves zaslužek. Neregistrirani žagati v kavarni »Evropa«, ki že itak sprejemajo plače kot godbeniki, jim namreč ves čas ho* dijo prav pridno v koruzo... Najbrze je to vpliv umetnosti Toma Mixa et Co. na umetnika zaradi umetnosti! O epilogu pa bolje da ne govorimo. Menda mu ves Stanislavski, »ki ga je prebral«, ne bo pomagal Ker smo že pri umetnosti, naj še omenim, da menda razstavlja v Celju znani slikar Picasso (saj drugi ne more biti) vsaj po krasni kompo- šega prelata. Imamo pa tudi takšne, ki izgledajo, kot da je salamensko treščilo vanje in bi lahko služile eventualnim nočnim obiskovalcem za vzor. Zato naj bo za danes dosti, do prihodnjič pa se priporoča Vaš celjski Cefizelj. CELJSKA PODZEMNA ŽELEZNICA KONČNO V GRADNJI »Za dve leti smo spet dobri!« — vzklikne eden treh dobrih prijateljev, ki so se ob izstopu leslju, spremlja jata konjskih muh! Ker , mož mesarske nazore o higieni, misli, da *e hlev najboljše imeti kar sredi mesta. Če menijo tudi stanovalci v Krekovi ulici, 116 morem priseči. __________Martin Vohljač, upokojenec. PISMO VOHLJAČU! . Dragi penzionist Vohljač! Poglej, kakšni so J^°Jl kolegi v pokoju. Pride tl oni dan k meni okraj neki Unuk iz Preše pri Majšperku in * me rad prepričal, da se mu mora tudi partl-?mščina šteti v službena leta in da bi moral za jjhko dobivati višjo pokojnino. Možakar pa ta-niti ni bil mobiliziran, temveč je kar svoje-zapustil delo v majšperškt tovarni, ki je ff*«la za Nemce in jo pobrisal k partizanom! n?’ in zdaj mu pa naj država plačuje penzijo! v1««. Vohljač, takšne tiče bi ti moral obdelovati ‘Totem listu«! Te pozdravlja Horvat, referent za upokojence na OLO Ptuj Želiš blago res dobro in trpežno ra ženo, sina ali ljubco nežno?' Glej pri nakupu — in nikdar ne rabi-Kar nosi značko »MTT« — se skoro ne obrabil Poglejte — Franček nežnost preizkuša', za dobro barvo Miha st priduša. Z zobmi mu trdost Jaka meri; vri nas kakovost stroao s* preveri!' V naših predilnicah, sukančarni, tkalnicah, barvarnah, tiskarni in apreturah proizvajamo: bombažno prejo, sukance za šivanje in vezanje, hlačevino, klote, bombažne podloge, svilene podloge, tiskanine, flanele, barhente, popeline, ce-firje, kretone, gradle, jacquard tkahine itd.... Vsi naši izdelki so znani po izredno dobri kvaliteti! MARIBOR, POŠTNI PREDAL ŠTEV. 9 Telefon interurban 24-32 Prejeli smo — objavljamo: TALE POPRAVEK — BREZ POPRAVKA Uredništvu »Toti list«, Maribor, Kopališka 6/II. Dostavljam vam sledeči popravek katerega izvolite natisnit v eni Vaših prihodnjih številk, in ki se glasi: »Prosim, da resnici na ljubo glede omembe moje osebe v prejšnji štev. 7. priobčite v naslednji številki sledeči: POPRAVEK Ni res, da bi jaz kdaj stregla, posebno pa še ob nedeljah v gostilni »Belega križa« Ptuj gostom kar v nočni halji in copatah, kakor to trdi gosp. »Vohljač«. Res pa je, da sem sobarica ne pa natakarica in da sem v službi vedno dostojno oblečena, ter je tokrat tov. »Vohljač« verjetno vsled sobotnega »mačka« zelo slabo vohal. Verjetno je tudi tov. »Vohljaču« žal, da njemu nisem postregla kar v »Evinem kostumu« kot to on trdi. Minka od »Belega Križa« Ptuj. • Jesenišl«^ ALI ZE VESTE? da je trgovski poslovodja Lah v isti sapi izredno iznajdljiv vrtnar — čebula mu klije in rase kar skozi vreče; da mu bujno zelenijo mesni izdelki; da je ozelenelo skorjo mesnih izdelkov dal odrezati in predelati v klobase; da njegovi uslužbenci prirejajo na dvorišču cirkuške nastope z ujetimi podganami, ki imajo domovinsko pravico pri siru, šunkah In salamah v skladišču in Jih privezane na špagi in polite z bencinom gonijo po »atletski« stezi; da Helena Gluharjeva, prodajalka »Črnega konzuma«, ki je bila med vojno v zelo dobrih odnosih z belčki, spet obnavlja pod plaščem vere in cerkve svojo belo dejavnost in ima zaradi raznih »prireditev« vrsto »plavih«; da sta Julija Kunstljeva in Šolarjeva — obe uslužbenki »Transjuga« — zelo podobni Heleni Cluharjevi; da se lnozemci še vedno sprašujejo, ko se po železnici pripeljejo na Jesenice, zakaj vlak sploh stoji, ko pa vendar nikjer ni sledu o postaji; da je edini dokaz za obstoj kolodvora Izredno »moderno« urejena garderoba; da smatrajo kolodvorskega vratarja za heroja, ker je spričo majave vratarnice venomer v smrtni nevarnosti; da prodajalec časopisov 6edi v kolibi iz »Pravljic iz Nekje sem slišal, da so WC, 00, ali stranišča domače rečeno, ogledalo kulture. Vseka-°r to drži za tisto družbo, ki zahaja v ka-Vatoo in restavracijo. Res bi rad spoznal za-^Užnega glasbenika, ki je z nečedno stvarjo Mlinski ključ na steno stranišča napisal in Pričakujem, da bo svojo kompozicijo nada-•leval. Bodo vsaj glasbeno nadahnjeni gosti khko v stranišču peli, če se jim bo v tistem lle2nosnem ozračju ljubilo. Ze slišim neke prijatelje, ki bodo dejali: »Joj, kam vse vohljač vtakne svoj nos!« Dostim res ni P° Volji, kar pišem in pravijo, da bi se lahko kaj bolj smešnega napisati. Zato prosta vse Ptujčane, ki želijo priti v »Toti list«, (kakor na primer kegljači) naj vendar nabavijo nekaj, kar bo smešno. Celjskega Cefizlja, ki je začel v Toti pi-^ti, bi pa zelo rad spoznal. Moral bi ga vPrašati, če tudi celjski upokojenci tako ^0'go na bone čakajo, kakor mi iz Ptuja. Zadiha me tudi, če je v Celju prav taka na-vada kot pri nas, da podnevi luči gorijo, pojoči pa ne. To je zadnja novost glede naše ^-svetljave. Zjezilo me je in v Mestnih obrt-delavnicah sem dal delati leščerbo na stroške in odslej bom imel lastno luč. ,.Na koncu kratko opozorilo: Prebivalstvo, ki stanuje v Krekpvi ulici, pozor! Ko zagledate ta prizor, ki je naslikan, nemudoma zakrite okna! Debelega moža, ki ga vidite na tisoč in ene noči« kot živa mumija (pred nedavnim so ga namreč že pokopali in raztrobili po mestu, da je zapustil nič manj kot 100.000 dinarjev prihrankov za gradnjo kolodvora); da je postajni bife podoben prodajalni ostankov raznih gostiln, da lahko v njem dobiš tudi teden dni stare jedi, da je voda, v kateri perejo kozarce, že zdavnaj zgubila svoje pošteno ime in da zaradi tega zgledajo kozarci, ko da bi bili lz češkega stekla; da je Prešernova cesta v dežju močvirje, v suši Sahara; da je jeseniška kanalizacija sploh narejena le za suhe vaje; da je pred vojno hlapec Janez rad škropil ceste tik pred dežjem, da zdaj za to skrbi narava, da pa ji mestni ljudski odbor že konkurira, kajti nabavil je škropilni voz brez cisterne (ki je baje evropsko znana železarna zaradi izredne velikosti nikakor ne more izdelati); da so Jesenice kljub odloku MLO in obstoju Ljudske milice posebno primerno mesto za ljubitelje nočnih sentimentalnih pesmi; da se jeseniški klub »Bratstvo« zaradi marljivega nabiranja golov namerava preimenovati v SK »Nabratstvo«; da se šef oddelka za kapitalno izgradnjo Železarne, Gostiša, zelo zanima za novinarske in druge elitne plese, za želje delavskega sveta po čimprejšnji izvršitvi gradenj lastnega podjetja pa toliko manj; da glavni inženir 2elezarne, Černivec,' še vedno veruje v to. da je »Kralj na Betajnovi«; da . . skratka, da »Toti list« na Jesenice ne bo tako hitro pozabil. — Le kaj, vraga, bi se lovili za zajci. Kar tule v »šajbo« streljajmo, ta je vsaj pri miru. BRIHTNI LOVCI S trna 14 »TOTI LiST« OlMnmsId Ffclcatf siresa svoje Sem Flikač, neregistriran vandrač, rojen na flikah nekje med Muro in Rabo. Ljudje z Obmurja me poznajo devet fara naokoli. Eni me imajo radi, drugod sem spet nezaželen, to pa zaradi mojega dolgega jezika. Že od rojstva imam namreč to hibo, da povsod vtikam svoj jezik in tako izvem marsikatero pikro, pa tudi veselo iz Obmurja. In glej, dragi »Toti listo, v tvojih rubrikah se ogla-Sajo nekakšni Vohljači in Gofljači, pa mi dovoli, da tudi jaz, obmurski Flikač, reven in jezičen, zinem kakšno za naše bralce ... DOLNJA LENDAVA je vas z neskončno dolgo ulico in nekaj pritiklinami. Lendavčani imajo pred Sobočanci to prednost, da so obdani s številnimi mlakami, iz katerih se večer za večerom razlegajo vokalni koncerti Žabarjev. No, zadnjič so jim prišli v zelje soboški kulturniki. Pa je prišlo na koncert le nekaj mandlcev, ki so zasedli prve klopi in so bili Sobočanci, ki jih je nastopilo nad 60, nazarensko počaščeni... še jaz sem jo popihal po tisti edini ulici in hop .. . sredi ceste sem vpadel na vrat na nos v nekakšno administracijo. In sem zvedel od otrok, da je to arhiv bivše OZKZ, katerega so prevneti nasledniki enostavno pometali na cesto. Ko sem prebral po zidovih eno ali več let stare plakate, sem v DOLGI VASI srečal nekaj mamic, ki so na vsp mile viže grajale 'nebesno politiko. Zadnji mraz je namreč pošteno osmodil njive največjih pobožnjakarjev, okrajni ekonomiji pa prizanesel ... V TURNIŠČU pri Korenu sem zavil v gostilno in zašafal kupico vina In glej vraga, postregli so mi z originalno goričko šmarnico, tako da sem ob odhodu še plačati pozabil. V PROSEČKI VESI sem spotoma vtaknil nos v zadružno trgovino, pa so si odborniki ravnokar razdelili po nižji ceni močnata krmila, ne da bi ostali člani vedeli za to (vsak svetnik ima pač k sebi obrnje-1 no malho). V MAČKOVCIII me je dohitela bin-koštna nedelja Navsezgodaj pa je nastal v mačkovskem žitu tak direndaj, kot da bi se priprav- Brez denarja za krojača, to se vendar bolj izplača! Glej, v Jurčičevi štiri so obleke v izbiri: najbolj pestre kolekcije »Varteks« konfekcije, ki smo ji pravkar znižali ceno. Obiščite vsi prodajalno konfekcije »VARTEKS« v Jurčičevi ulici. Trgovsko podjetje »MODA«, Maribor ljali na žegnanje. Pa so bile le vaške babnice, ki so druga čez drugo s prgišči zajemale blagoslovljeno binkoštno roso ter si s to čudodelno vodo mladile starikave obraze. Ko so poman-drale nekaj klafter pšenice, se je izkazalo, da čudež ni deloval, tako da so jo odfulile z dolgimi nosovi domov. Pred vaško gostilno sem naletel na potujočo mesnico. In je bil to le Beznec Aleksander, ki na račun KZ prekupčuje s klobasami Mož mi je zaupal, da je v nekaj dneh razprodal nad 700 kg teh žlahtnih dobrot. Pač lep zaslužek! Mahal sem jo po novi cesti proti Soboti Tz premišljevanja pa me je zdramila velikanska grapa ki za celo dolino seka cestišče na dva dela V to luknjo sem padel tako. da sem podplate pokazal Pozneje so mi povedali, da je to nedograjen« ce«t* Mačkorci—S*lorci. Baje so se graditeljem zineiali jexiki, zato »o morali prenehati z dolom. V PETAJNCIH je bilo v zadružni prodajalni veselo kot že dolgo ne. Med žajfo in metlami jo sredi trgovine kraljeval tristolitrski sod, okrog njega pa po pultih veseli vinski bratci... Poslovodja, ne bodi len, je pridno natakal litrčke in špricerje .., Pač samoiniciativa! PO SOBOŠKIH ULICAH sem se nažrl prahu, tako da me še danes zvija po trebuhu. Baje imajo nekak škropilec, ki pa se prikaže le ob velikih praznikih, pa še tedaj le po glavnih ulicah. Drugače pa je Sobota kot nevesta pred poroko! Le tisti smrdeči odprti kanali za bolnico jo neso k norcu. Truden in žejen sem sedel na cerkveno obzidje pri evangeličanski * rkvi. Pa glej šmen-ta! Naenkrat za božjo hišo huronsko vpitje in psovanje v originalni madžarščini. Pa so mi povedali, da so to le prečastiti duhovni gospod Hari. Gospoda je strašansko razburilo tisto čvekanje v Totem listu o štirih tisočakih in izmenjanem plašču. Za to Jim pač ni zameriti, če so se — čeprav v mašniškem oblačjllu — ta^o razjezili nad vdovo Cifrakovo, da so jo po izbranih besedah zagnali na cesto, pozneje pa celo izključili iz tukajšnje cerkvene občine. V ČIKEČKI VASI sem naletel na kaj čudnega patrona. Mož na pol zdravnik, pol kmet, torej nekakšna dvoživka, se je na debelo ukvarjal z zdravilstvom. Mož je bil med vojno baje zdravniški ali živinozdravniški pomočnik, pa je sedaj krepko hodil zdravnikom v zelje. Splave je na primer odpravljal že od 4000 din navzgor, razna injekcije pa so bile celo cenejše kot v Soboti. Ukvarja pa se tudi s spolnimi boleznimi. No, končno pa je moža zajel splav okrajnega sodišča, ki ga bo za zasluge poslalo za eno leto in deset mesecev v tečaj. Končno mi je bilo Prekmurja dovolj, zato sem jo po bližnjicah čez Muro in Radence odpoplatal v RADGONO. In sem prišel pravi trenutek! Na gradbišče zadružnega doma je ravnokar prišla nekakšna komisija in od uprave zahtevala obračune. Nepričakovani obisk pa je delovodjo Progarja tako navdušil, da je splezal na streho in v krasnem skoku salto mortale pokazal svoje fizkulturne sposobnosti. In se je fant brez slovesa preselil v večna lovišča, tako da še bef ni rekel No, mojo radovednost je zbudil še velikanski kup situacijskega mulja, ki že nekaj let krasi železniški nasip pri kolodvoru. So pa Radgončani — to jim je treba priznati — iznajdljivi. Tn je iz gnojila nastal nasip, iz nasjpa pa poizkusna polja za plevel in koprive. Na KAPELO sem prisopihal ravno ob najboljšem času. Bilo je veliko žegnanje. Lecta, maril, bogcev in svetinjic je bilo toliko, da bi z njimi napolnil nekaj košev. So pa Kapeljčanl tudi pobožni ljudje, zlasti oštarlaš Lukovnjak, ki je ponovil čudež iz Kane Galileje ter vodo spremnnil v vino. Čudež se 1e posrečil In bi se imenitno obnesel, da ni prišel — nebodigatreba — nekakšen kontrolor ter obrnil čudež v špekulacijo. Pa naj še kdo reče, da je pri nas verska svoboda? Na KRAP.TU so imeli tako prisrčno šmarnično slovesnost, da je še moje neverne podplate pritegnilo zrjaven So peli kot angelic' tisto »O Marija, moje želle . « Posebno neka članica partije je tako milo vi zala, da sem se razjokal. V LJUTOMERU sem mimogrede ujel zgodbico o bivšem poverjeniku za zdravstvo. Možakar je bil tako širokogruden, da je zraven svojih poslov še razpečaval ukradene predmete. Drugače P8 Ljutomerčanom ni kaj reči. Čez dan si na veliko svetijo z vsemi cestnimi svetilkami, babnica P8 prodajajo papriko in kašo kar po pločnikih, ker baje ni nikogar, ki bi uredil mize iu police. 1° pa ima končno tudi dobro stran. Paprika in drU' ge začimbe namreč postajajo spričo cestneS® prahu vsak dan težje. Končno sem pustil žiV' ljenje na cesti in sedel v zadružni bufet na četrt vina. Pa me je — oprostite, to se dogaja vsefl> zemljanom — posilila potreba. Glej žmenta, iu* kjer tistih nularc. Bil je že skrajni čas, za*0 sem kot bomba zletel na dvorišče. Tam pa je' ducat cepetajočih kandidatov zaman iskalo O®1 Kakšen je bil konec, ne bom pravil. V RAZKRIŽJU sem si mimogrede ogledal za-družno trgovino ter ugotovil, da v pogledu ne* snage in neurejenosti gotovo nosi prvo mesto * Sloveniji. Po šipah je za prst debelo prahu, nad moko in ostalimi živili visi ogromna zaloga din1' nih cevi ali po domače rorov, če pa hočeš v ma' gazin po klobase, je treba čez grmado vreč i® druge ropotije. Sicer pa je pridnemu poslovodji ravno trgovinska inšpekcija rešetala kosmato vest. Tako, dragi »Toti list«, s tem bi za danes zaključil. Drugič spet! Te prisrčno pozdravlja f* obmurskih flik FLIKAČ. TUDI LOGIKA — Poslušajte, zakaj pa beračite? Ali n® veste, da je prepovedano? — Saj nisem jaz kriva — če mi pa ljudje dajejo. \ — Prosim pol kilograma klobas.' — Oprostite, to vendar ni mesarija, ampak trafika! — Morda — toda klobase, ki jih izdeluje »Tovarna mesnih izdelkov« v Mariboru-Košakih so tako dobre, da bi jih morali prav povsod prodajati. TOIE u!lSL ŠOŠTANJ: Pm snoderen način obveščanja •teščanoT so uvedli pravkar v Šoštanju. Če pride ■sk tujec r mesto, takoj zagorijo vse žarnice, Pa če je treba, gorijo tudi dva dni in dve noči •kupaj — vSe, dokler hvaležni tujci ne zapustijo J^sta. No, potem pa, seveda — kaj bi tudi z **6jo! Saj so domačini že vajeni hoditi po temi, ■ujcev pa, kot rečeno, takrat več ni... ST. PETER V SAVINJSKI DOLINI: Nekateri davijo, da bi bilo morda le bolje, če bi nekako *akrili tisto zgodbo, ko je Brančur z blagoslovom •arnega direktorja tekstilne tovarne Hribarja vo-botra in njegovega varovanca z avtomobilom ^•vtomoto društva v Dobrno na birmo. Miličniki *° mu avtomobil zaplenili, ker ni imel potnega naloga, birmanci in botri pa so jo seveda morali dahniti kar peš nazaj v Št. Peter. .VOJNIK: Tukajšnje Avtomoto društvo jc skleco izstaviti tovarišu Ribiču posebno pismeno Pohvalo za njegov požrtvovalni trud ob priliki °irme v Dobrni, ko je z društvenim avtomobilom tako vneto prevažal botre in birmance. Ko-liko je zaslužil denarja na tem svetu, približno Verno, pač pa ne vemo, koliko odpustkov za oni Svet mu je vrgla kilometrina. VELENJE: Velenjski rudarji že dalj časa sestavljajo dclegacijo, ki se bo šla osebno zahvalit Preboldskim igralcem, da so jim z igro »Na Trški Roti« oni dan ponovno tako lepo pokazali pot v Nebesa. .TEHARJE: Nikjer ni zapisano, da bi predsed-*l'k teharske kmetijske zadruge, ki je bila v preteklem letu zelo pasivna, moral stikati za kolo- Dob rna je takšen kraj, ki ti zdravje da nazaj! ' tem idiličnem se kraju v*ak počuti kakor v raju! Prav posebno AFl ___ semkaj rad se zdravit gre! Kdor želi, da se pozdravi, v Dobrno naj se odpravi! ždcavMiSte- „Dobrna opozarja vse interesente, naj si pravočasno zagotovijo prostor. Nizke cene penzionov. Dobra hrana. u Svinec, baker, med, železo, krpe, »teklo in papir pridno zbiraj — k nam prinesi, boi imel novcev kot hudir... »~2utcvina « podjetje za promet z odpadnim materialom MARIBOR, TRŽAŠKA CESTA ŠTEV 95 kupuje odpadni material po najvišjih dnevnih cenah, obenem pa tudi prodaja uporabne kovine. Skupnosti prihranek dragocenih deviz — Vam lep dohodek — nam pa zadovoljstvo, da smo izpolnili svojo nalogo! *adskim hroščem. Takšne akcije so vendar ponavadi frontovska zadeva — on pa sploh ni član Osvobodilne fronte! KOZJANSKA KVARTAŠKA ŠOLA: Pri nas ‘rnamo kvartaško šolo, kjer se lahko te umetnosti tako naučiš, kakor zna to na primer Vah, je od Rupnika priigral .12.300 dinarjev, katere Je ta dobil za prašiča in od Požeka 90.000 din, ki a° stali Požeka kravo, tele in še kaj, če je hotel P'ačati ta svoj »častni dolg«. Kvartanje je tajno, P° skednjih, delavnicah in stanovanjih. Pristop ltnajo tudi funkcionarji, večkrat tudi prednost. . CRN A PRI PREVALJAH: Nedavno smo združi štiri krajevne ljudske odbore v eno občino. pfv0, kar smo združeni napravili, je bilo, da »^o na hiši bivšega krajevnega odbora zaflikali vajset lukenj, da ne bo združenim odbornikom *a krajce kapljalo. Nato smo spet dovolili neomejeno zvonenje, ker so se nekateri ustrašili aPovedane revolucije gorečih pristašev svoboc^-e8a in neomejenega cerkvenega zvonenja. Zato 'a Je na rojstni dan maršala Tita miličnik Maks Sobno vodil drvarsko skupino in tudi sam prid-0 drvaril kar pred postajo Ljudske milice. Ni Pa to tudi nič čudnega, saj so ta dan celo na finski hiši pozabili izobesiti zastavo. DAJ BOGU, KAR JE BOŽJEGA ... so si dejali gospodje. Le za tisto, o cesarjevem, pa niso imeli točne evidence. Gospod župnik Ivan Bakan in kaplan Jakob Turšič, oba iz Št. Ruperta, sta složno skupaj utajila čez 90.000 dinarjev, gospod župnik Jože Rozman iz Velikega grabna so prikrili 49.900 dinarjev, kaplanu Karlu Golgu iz Trebeljna se je nabralo utaje preko 38.000 dinarjev, gospodu župniku Antonu Oblaku iz Št Lovrenca pa so ugotovili neprijavljenih 51.750 dinarjev, kar vsekakor niso mačje solze. Je pač hudič, če imajo gospodje preveč posla z nebeško evidenco, pa jim primanjkuje časa za tako nizke in posvetne zadeve, kot je to umazani mamon ... NA GORENJSČEM JE FLETNO ..., posebej pa še v Kmetijski zadrugi Lancovo, | okraj Radovljica, o čemer bi lahko vse nadaljnje kitice zapeli s spremljavo veselega zbora poslovodkinja Vida Gašperšič in trgovska pomočnica Barbka Lukan. Ena izmed kitic gre približno takole: Tam se pilo, tam se jelo, da je perje v luft letelo! Posebno prijetno je bilo tedaj, kadar se ga je Vida tako nabrala, da je morala zdraviti svojega mačka kar na balah moškega blaga v trgovini. M&čka se je še nekako lahko znebila, teže pa bo s primanjkljajem okroglo sto tisočakov, ali točno 99.718 dinarjev. — Vprašanje pa je, če bodo Vidi dosedanji prijatelji in pomagači ostali prav tako zvesti v nesreči, kot so to znali biti v okroglih uricah DOBRA MERA IN VAGA — V NEBESA POMAGA, je dejal Alojz Kofol, ko je v gostilni OH, TA MATERIAL Željna, kjer j* bil poslovodja, natakal prijateljem dvojno mero pijače. Zato tudi ni ločil lwrt-ne kuhinje od gostilniške, blagajniške knjige od knjige dolžnikov in knjigovodstvo od primanjkljaja, ki sa je skupno z verno mu ženo nabrel kakšnih 533.000 okroglih dinarčkov. Pač pa pravijo v krajevni gostilni Željne, da takih poslovodij niso nič kaj — željni. . . KAR JE ZADRUŽNO, JE MOJE — KAR JE MOJE, PA ZADRUGI NI NIČ MAR. Tako si misli bivša »grupenfirerica« Frančiška Valpeti-čeva iz Noršincev, okraj Ljutomer, ki je 1949.1. stopila v Kmečko delovno zadrugo in že kar prvo leto zase pobirala zadružno grozdje v vinogradu, svoje poljedelske stroje pa je iz same skromnosti prijavila kot. zetovo last. V letošnjem aprilu je par zadružnih konj pripeljala v svoj hlev, v zadružnem vinogradu pa vzela dve škropilnici in jih nesebično odnesla svojim sorodnikom v Ljutomer. In še se najdejo ljudje, ki trdijo, da Francka ni imela nobenega odnosa do zadruge! OH, TE CENE! Pred mačkovsko zadružno trgovino se jezi kmet, ki je prodal les: »Tega pa res ne razumem! Pred dvema mesecema, ko so moj les prevzemali, so vedeli za ceno. Sedaj pa ‘niti cene ne vedo, niti denarja nimajo, da bi mi plačali že zdavnaj prevzeli les!« VIDEM JOB ŠČAVNICI Novi občinski ljudski odbor prosimo, da skuša doseči popravilo bivšega »Doma Matije Gubca«, poznejšega »Doma Ljudske prosvete« in sedanjega »Doma razpadanja«, na katerega popravilo so vsi do?edanji krajevni činitelji pozabili. Prav tako prosimo občino, da da odstraniti iz hiše, ki jo je upravljal bivši KLO, tablico z napisom: »Wesserau 24«. Mlinarji* Mauku pa svetujemo, naj ne uporablja tujk. ker njegova žena najbrž le ni — »historična«. VELENJE. Če pridete v Velenje, stopite še h Gorjančevim v Stari vasi in slišali boste, kako so velenjski lovci — med njimi oba Gorjančeva Ivan in Martin — lovili lisico Zvitorepko po vsej dolini do Šoštanja, medtem ko se je spak brez dovoljenja naselil prav pri Gorjančevih na svinjaku, ob katerem je privezan hud lovski pes. In, če boste dobro poslušali, bodo povedali še, kako je skotila na svinjaku ob psu mladiče in jih gojila, ko pa so ji le prišli na sled, pa jim je še mladiče izmaknila (razen dveh) in se preselila neznano kam. Kadar dež gr*, sonce sije, takrat mavrica se vije. V Mariboru vsaki dan pride »M A V H I C A* na plan. Ko kupuješ špecerijo \ nanjo misli ti letijo. Kaj ne uide ti s spomina: • Mavrica* jt — trgovina! Obiščite našo novo urejeno in dobro založeno poslovalnico „MAVRIC A« na Trgu Rdeče armade in ne bo vam žal! Mestno trgovsko podjetje »BRAZDA« Maribor — Oprostite, mojster, le kako je to mogoče, da so ti čevlji tako strašno dragi? — Ja, veste, gospa, ko pa je material tako drag. KOLIČEVO. Ali veste, kdaj stoji dertfzina, ki vozi na »progi« Jarše—Količevo, na industrijskem tiru t neposredni bližini jarške rovarne »Induplati«? Takrat, kadar ima DUR dobro vino! se poroča: Podobno kakor Branik — Nafta, se je isto nedeljo vršil na Dunaju nogometni derby Anglija — Avstrija. To tekmo so časopisi imenovali »tekmo leta«. Tekmo Branik — Nafta pa bi lahko imenovali »tekmo stoletja«, ker so nabijali žogo kot nogometaši v začetku tega stoletja. En sedež na tribuni za tekmo Anglija — Avstrija je stal na črni borzi 450 šilingov, t. j. toliko kot mesečna najemnina za eno sobo v hotelu. Če bi bila tako visoka vstopnina na tekmi Branik — rafta, bi se tekma gotovo vršila za zaprtimi vratu Angleži so baje pred tekmo počivali v Sie^1' (Italija) v hotelu z imenom »Brez skrbi«. To ime hotela je bilo za Angleže tako pripravno kot »Trije mušketirji« za film, ki so ga nedavno vrteli v Mari bom. Avstrijci so upali, da bodo zmagali, toda njihovi upi so bili prazni kot upi Mariborčana, ki gre v mariborski kino in upa, ^a bodo že enkrat pred predstavo navijali boljše gramofonske plošče. Izgubili so 2:1. Niti to ni pomagalo, da so se — po pisanju športne rubrike »Borbe« — vršile zadnje priprave za tekmo v nekem dunajskem hotelu. Morda imajo v tem hotelu preveliko nogometno igrišče, ki jih je utrudilo Trener: »V notelu sem ti pa pokazal popolnoma drugače!« * Evropsko prvenstvo v kegljanju, ki bi moralo biti izvedeno 25. maja v Zagrebu, je bilo odloženo za nedoločen čas, ker je prijavila svojo udeležbo na tem tekmovanju poleg Jugoslavije samo še Avstrija. Iz prestižnih ozirov (zagotovljeno drugo mesto!) predlagam, da se to prvenstvo kljub temu vrši, le da nosi naslov: Svetovno prvenstvo v kegljanju. * Naši košarkaški strokovnjaki odhajajo v inozemstvo trenirat tuje klube, naši domači klubi pa so brez dobrih trenerjev. Naši košarkaški forumi to baje nalašč dopuščajo, ker bomo baje na ta način dobili dober glas, ki ga ne moremo dobiti s tekmami. * V Poletu smo pod rubriko »Ali že veš« zvedeli, da je podjetje Planica-šport navijalo cene Zadnjič pa smo v istem časopisu zvedeli. da to ni res. Zvedeli smo nadalje, da je ženska ekipa mariborskega Železničarja v odbojki odstopila, ker ni plačala predpisane kavcije in prispevkov za registracijo V istem časopisu smo nato zvedeli, da to ni res, temveč da je to neljuba pomota V isti številki smo zvedeli, da je boksarska reprezentanca Makedonije na povratku iz Avstrije premagala reprezentanco Maribora z rezultatom 9-7 Na intervencijo športnih dopisnikov To-tega lista pa bomo v prihodnji številki Poleta zvedeli, da je obratno reprezentanca Maribora premagala reprezentanco Makedonije. Predlagam, da se rubrika »Ali že veš« v Poletu preimenuje v »Ali res vemo«? Na srečo nima Polet rubrike za napovedovanje vremena. * Moralo je priti poletje, da smo se končno spomnili na našo mamutsko skakalnico na Planici, o kateri bo razpravljala skupščina Smučarske zveze Slovenije. Dobro bi bilo, če bi pozimi razpravljali v Mariboru o naši pozabljeni pionirski progi Maribor—Mariborski otok. Ko bomo pešačili v potu svojega obraza junija, julija in avgusta v kopališče na Mariborskem otoku, premišljujmo, koga bomo izvolili v pripravljalni odbor za zgraditev pionirske proge na Mariborski otok. * Najbolj skromen nogometaš v Sloveniji je Toplak. Ko sem čital, da so navijači na tekmi Odred — Branik kričali, da je bivši Mariborčan Toplak, ki igra za Odred, podkupljen, sem si ogledal Branikovo knjigovodstvo in ugotovil, da je po izplačilu Straškov nogometašem Branika, ki so potovali v Ljubljano, ostalo v blagajni din 2.50 za Toplakovo podkupljenje. * Prepričal sem se, da je na svetu telesna vzgoja najbolj razvita med italijanskimi iredentisti v Trstu, med katerimi so nekateri celo po smrti prišli na volišče volit. Mnogi med njimi znajo odlično izvajati salto morta-le, to se pravi zavrteti se tako, da pridejo zopet na staro mesto: leta 1939 fašisti, leta 1945 demokrati in leta 1952 zoipet fašisti. * V Zagorju so po tekmi Proletarec : Krim nabili sodnika, stranskega sodnika in igralce Krima ki so pozabili doma talismane (čitaj Polet od 25. maja!). Ubogi reveži so imeli po telesu sveže slive namesto suhih krompirjev, ki baje prinašajo srečo. Vsekakor bi bilo treba surove navijače na kak način kaznovati. Učinkovito bi bilo, če bi jih poslali na celjsko zobno polikliniko, kjer ti baje zobe izdrejo in te pustijo štiri mesece brez zob; ali pa ti asfaltirajo zobe tako, da je treba z dletom izsekati kot beton trdo maso (kot pravi Poročevalec). Na ta način kaznovani navijači ne bi imeli volje do kričanja in pretepanja. Mariborski Železničar je premagal Kla$' varja 2:0. Po prikazani igri sta oba tekn*0 izgubila. Cim se je kaka akcija posrečila, 30 bili igralci ob takem nenavadnem dogodku tako presenečeni, da so takoj prešli na staro (slabo) igro. Ko sem opazoval igro, me j® motilo to, da sem večkrat zamenjal igrali Coha s sodnikom Doberletom, ker sta se premikala po igrišču v tempu angleškeg4 valčka in ker je sodnik žvižgal, Coh se je P3 marsikdaj na žogo požvižgal. Kladivar ^ baje predlagal, da se pravila spremenijo taW* da se ne bodo več streljale enajstmetrovk ampak petmetrovke, ker je razdalja enajs^ metrov prevelika, da bi bilo mogoče žabi® gol. Po tekmi sem intervjuval sodnika, ki mi dejal: »S tekmo sem zelo zadovoljen, ker J®9 niso navijači s koli podili po igrišču!« Prikazal vam bom posnetek enajstmetro^" ke, ki jo je streljal igralec Kladivarja: Vratar: »Ali bo žoga že enkrat prispela $ gola?« S TEKME ODRED : BRANIK ' Spiker: »... in sodnik je žvižgal kot. N® oprostite, bil je off-side!« Čez eno minut^ »Oprostite, toda to ni bil off-side, t gol-out« in s tem so na srečo bile izčrpa*10 vse možnosti! Izdaja Novinarsko društvo Slovenije, Poverje' ništvo Maribor — Ureja uredniški odbor, odg0' voren Ciril Kavčič — Uredništvo in upraV® Maribor, Kopališka ulica 6/II — Telefon 29-0'. — Čekovni račun Narodne banke 6401-90-332-S1 Rokopisov in risb ne vračamo — Tiska Mari' borska tiskarna Sodnik, ki preoblečen odhaja na kolodvor v Zagorju. ^ ' Če danes takole doma se razbija, ni takšna, kot nekdaj, to več tragedija/ Prej krožnike težko bilo je dobiti, zdaj moreš jih le na obroke kupiti... K|e? Seveda — pri trgovskem podjetja ™/L rl v Mariboru, kjer boste našli veliko Izbiro, nizke cene in solidno postrežbo.